Izhaja vsak četrtek ob 3. uri popoludne. Ako pade na ta dan praznik, izide dan poprej. Cena listu je: za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Za manj premožne: za celo leto 3 K, za pol leta K l-50. Za Nemčijo je cena K 5, za druge dežele izven Avstrije K 6. — Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, kamor je pošiljati rokopise. — —---------------- — -----------------
Geslo :
Vse za vero, dom, cesarja.
Upravništvo se nahaja v Semeniški ulici štev. 16 H. nadstr., kamor je pošiljati naročnino in oglase. Posamezne številke stanejo 8 vin. Oglasi se računijo po petit vrstah, če se tiskajo 1 krat 14 v, če se tiskajo 2 krat 12 v, če se tiskajo 3 krat po 10 v. Večkrat po pogodbi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. - -------------------------------------------------------
I. letnik.
V Gorici, 5 novembra 1914
42. številka.
Z orožjem za pravico.
Severno bojišče.
Več prav znatnih vspehov nam je zaznamovati takoj ob začetku vojnega pregleda. Poročilo z Dunaja se namreč glasi z dne 30. oktobra sledeče:
30. okt. opoldne. Na Rusko-Polj-skem tudi včeraj mi bilo bojev. Na dolnjem Sanu so bili močni ruski -oddelki, ki so šli južno od Niska, preko reke po hudi bitki vrženi nazaj.
Pri Starem Samboru je naš topovski ogenj razstrelil neko rusko muni-cijsko zalogo. Vsi sovražni napadi na višine, zapadno od teh krajev, so bili odbiti.
V	ozemlju severovzhodno od Turke so zavzele naše napadajoče čete več važnih višinskih pozicij, ki jih je moral zapustiti sovražnik z begom. — Naši črnovojniki so vjeli v teh bojih mnogo vojakov.
Skupno število v monarhiji interniranih vojnih ujetnikov je znašalo dne 28. oktobra 649 Oiiicirjev in 73.179 mož, ne vštevši ujetnikov iz bojev tekom zadnjih tednov na obeh bojiščih, ki jih ie zelo veliko.
Z avstrijsko - ruskega bojišča.
DUNAJ, 31. oktobra se objavlja: Ob gališko - bukovinski meji, severno od Kutega, je bila neka ruska kolona v-seh vrst, poražena].
V	srednji Galiciji vzdržujejo naše čete navadne pozicije severovzhodno od Turke, pri Starem Samborju,.vzhodno od Przemysla in ob dolnjem Sanu.
Več sovražnih napadov pri Kisku ie bilo odbitih. Tamkaj, kakor tudi pri Skoli in Starem Samborju je bilo vjetih. več sto Rusov.
Operacije na Rusko-Poljskem so bile brez boja.
Rusi zopet odbiti.
Dunaj 1. nov. Na! Ruskem-Poljskem se razvijajo novi boji. Vsi napadi na naše postojanke so bili odbiti. Precej °ster boj pri Turki in Starem Sambo-1 iu, ki je trajal več dni, je končal z na-So zrnago. Sovražnik, ki je skušal D odirati z dvema divizijama, je bil od bit na vseh točkah.
V	Črnovicah se naši držijo krep-^Ql- Rusi streljajo s topov na palačo gr-^ko-katoliškega nadškofa, toda brez znatnega vspeha.
Boji na Poljskem.
Dunaj 2. Boji na Ruskem - Polj-^ em Se nadaljujejo. V bojih ob reki " n so h>usj jmeij velikanske izgube, 4^ebno Pri Razvadovu. Naši so ujeli šk V^e*n'bov in osvojili 3 strojne pu-n k ^Uzno od Starega Samborja je a naša skupina zajela 400 ruskih Tu k °V' ^ tem kraju in severno od rke smo prav izdatnio napredovali.
Pri Lysi Gori prenehali.
v [)unai 3. Uradno se objavlja: 3. no-opoldne. Na Rusko-Poljskem naše čete, potem ko so prisilile moč-
no sovražno armado, da se je razvila, prenehale z boji na Lysi Gori, da nadaljujejo operacije, ki so bile zaukazane poi bojih pri Ivangorodu.
V Galiciji je položaj neizpremenjen. Iz bojev tekom zadnjih dni, južno od Starega Samborja in severovzhodno od Turke, je bito pripeljanih dosedaj 2500 ruskih vjetnikov.
Včeraj zjutraj so huzarji napadli pri Rvbniku v dolini reke Strij neko sovražno municijsko kolono in uplenili več vozov z artiljerijsko municijo.
Južno bojišče.
Dunaj 1. nov. Vspehi naših čet, ki so svoj čas prodrle v Mačvi proti sovražnim in z žicami zadelanim utrdbam in so pred dvemi dnevi predrle po težkih bojih pri Ravnjem, so imeli zopet znatne posledice. Ukljub obupnemu branjenju od strani Srbov in ukljub močvirnatim tlem po Močvi, so udrle naše čete, ki so že onstran Save in Drine, v dolgi črti naprej in zavzele Črnobaro, Banovopolje, Radenkovice, Glušce in Tabanovce.
Šabac v naših rokah.
Dunaj 2. Naša ofenziva v Mačvi je izvrstno napredovala. Sovražnik je bil pregnan iz svojih utrjenih pozicij in se ni dosti več ustavljal. Severne utrdbe pri Žabcu smo morali vzeti z naskokom. Enako je bil tudi Šabac nocojšnjo noč vzet v naskoku. Naše čete so že prekoračile železniško črto Šabac -Ljesnica. Vojaški zrakoploivec nadporočnik Sanchez je bil nevarno ranjen od nekega sovražnega strela. Ukljub hudim bolečinam je vrli pilot vendar še srečno prišel na tla, a je umrl včeraj vsled zadobljenih ran. Pred svojo smrtjo je dobil še zaslužni vojaški križec, katerega mu je podelilo Nj. Veli-čanstvO’ telegrafičnim potom.
Naši vspehi v Mačvi.
Dunaj 3. novembra. Šele sedaj je mogoče popolnoma pregledati izvojevani uspeh v Mačvi. Tamkaj se nahajajoča druga srbska armada pod poveljstvom geueralla Stepe Stepanoviča, štiri do pet divizij, se je zamioigla rešiti iz nevarnega položaja le z naglo umaknitvijo, pri čemer je morala pustiti na bojišču zaloge vseh vrst in .tren. Naši so napravili tudi mnogo vjetnikov.
Sovražnik se je, ne da bi se v pripravljenih novih pozicijah na novo upiral, umaknil notri do gričevja južno od Šah ca in se je trdnovratno toda zastonj upiral le še pri Šabcu, ki so ga v noči od 1. na 2. novembra 'zavzele naše hrabre čete v naskoku. Potiorek. fcm.
Francosko bojišče.
Na Francoskem do sedaj še ni prišlo do kake odločitve ne nai tej ne na oni strani.. Položaj je v celoti bil neizpremenjen. Tozadevno poročilo javlja:
Berlin 30. oktobra. Naši napadi južno od Nieuporta in vzhodno od
Ypresai se nadaljujejo uspešno. Osem strojnih pušk je bilo uplenjenih in ujetih 200 Angležev.
V	argonskem lesu so zavzele naše čete več utrdb in oporišč.
Severozapadno od Verdunu so napadali Francozi brez uspeha.
V	ostalem je na zapadnem in tudi na vzhodnem bojišču položaj neizpremenjen.
Z nemško-francoskega bojišča.
Berlin 31. oktobra Wolffov urad javlja: Naša armada je zavzela včeraj v Belgiji Ramscapelle in Bixchote. Tudi napad na Ypres napreduje. Sandvo-orde, grad Hollebeke in Wandbeke, smo zavzeli z naskokom. Tudi dalje proti jugu smo napredovali.
Vzhodno od Soissonsa smo isto-tako napadli sovražnika in ga tekom dneva pregnali iz več močno utrjenih pozicij severno od Vaillya. Popoldne smo nato naskakovali Vailly in pregnali sovražnika s težkimi izgubami preko Aisne. Vjeli smo pri tej priliki tisoč mož in uplenili dve strojni puški.
V	Argonskem lesu, kakor tudi zapadno od Verduna] in severno od Tou-la, so se ponovni sovražni napadi s težkimi izgubami ponesrečili.
Vojna na Francoskem.
Berlin 1. nov. V Belgiji so postale vojne operacije jako težavne vsled po-plavbe, ki je nastala od kanala Yser-Yares, ker so zatvornice razdrte. Vendar so nemške čete nekoliko napredovale in zajele 600 vjetnikov in nekaj angleških topov. Drugod so se vršile le majhne praske.
Poročilo s francoskega bojišča.
Berlin 3. Pokrajina okoli Nieuporta je vsled podrtih kanalov vsa pod vodo. — Nemški napadi na Ypres se nadaljujejo. Več tisoč Angležev in Francozov je bilo ranjenih. V Vogezih je bil francoski napad popolnoma odbit.
Rusi tepeni.
Berlin 2. Koreš. »Utolff« sporoča, da so v Prusiji Rusi pri kraju Szittkel-men poskusili predreti nemško črto, toda] bili so izdatno odbiti in tepeni. Sicer je položaj na celem pruskem bojišču skoro neizpremenjen.
Spopadi med Rusi in Turki.
Carigrad, 29. oktobra. Glasom avtentičnih poročil je danes dopoldne v Črnem1 morju rusko brodovje napadlo turško. Prišlo je do bitke, tekom katere sta bila potopljena en ruski polagalec min in en rušilec torpedovk. Neki ruski parnik s premogom, ki je imel na krovu 13 oficirjev in 87 mož, je bil zaplenjen.
Sevastopol je bil z uspehom bombardiran.
»Berliner Zeitung am Mittag«, poroča: Glasom neke oficijelne vesti iz Carigrada, je nekaj ruskih torpedovk
skušalo preprečiti vhod turškega bro-dovja iz Bospora v Črno morje. Turške ladje so pričele streljati in so potopile dve ruski plovili. Nad 30 mornarjev so Turki vjeli. Turško brodovje ni imelo nobenih izgub.
Turško poročilo.
Carigrad. 31. oktobra. Uradno javlja turška vlada, da je razvidno, da so Rusi hoteli z minami zapreti vhod v bosporsko ožino. Radi tega je potem nastopilo turško brodovje in potem bombardiralo tudi mesto Sevastopolj ob ruskem obrežju.
Pretrgane diplomatične zveze med Rusijo in Turčijo.
Petrograd 1. nov. Vsled turškega napada na rusko obrežje ob Črnem morju je ruska vlada pretrgala diplomatične zveze s Turčijo. Poslaniki Rusije, Francije in Anglije so že 1. t. m. zvečer zapustili Carigrad in se podali v domovino.
Angleži proti Turkom.
Carigrad. 2. V Sredozemskem morju so Angleži napadli in potopili neko grško torpedovko, ker so jo imeli za turško. V Kavkazu so se vršili že spopadi med turško in rusko armado.
Potopljena ruska križarka.
Petrograd, 31. oktobra. Admiralski štab poroča sledeče podrobnosti o izgubi križarke »Zemčug« pri Penan-gu:
28. t. m. ob 5. zjutraj se je približala v temi križarka »Emden«, ki si je nastavila četrti dimnik, stražni ladiji. »Emden« je zapeljala s polnim parom proti »Zemčugu«, začela streljati in izstrelila torpedo, ki je zadel »Zemčuga« blizu prednjega dela. »Zemčug« je odgovarjal s streljanjem, a v tem je »Emden« izstrelila drug torpedo, ki je potopil »Zemčuga«. Od posadke se je potopilo 85 mož, 250 pa se jih je rešilo, med njimi jih je 112 ranjenih.
Zopet nova angleška križarka potopljena.
London, 31. oktobra. Torpedo, ki ga je izstrelil danes neki podmorski čoln v kanalu la Manche, je potopil staro križarko »Hermes«. — »Hermes« je vozila hidroplane in se je ravno vračala iz Dunkerque. Rešeni so skoro vsi častniki in mornarji. Uničenje križarke nima nikakega vojaškega pomena. O uničenju angleške - križarke »Her mes«, še ni dospelo nikako nemško uradno poročilo. Zavarovana križarka »Hermes« je bila zgrajena 1. 1898, ima 5700 ton., oboirožena je bila z 11 topovi kalibra 15.2 centimetrov in 8 topovi kalibra 7.6 centimetrov; štela je 480 mož posadke in vozila 20 milj na uro.
Indijci na bojišču.
Berlin 2. Pri napadu na Ypres smo zavzeli še več terena. Messines je v nemških rokah. V črti pred našim des-
nim krilom smo opazili natančno indijske čete. Te slo porazdeljene med razne angleške oddelke in se ne bijejo skupno. Tudi v argonskem gozdu smo napredovali. Sovražnik je imel težke izgube. Na vshodu je položaj neizpre-menjen.
Prekinjenje diplomatskih odnošajev med Srbijo in Turčijo.
Carigrad 2. Prekinjenje diplomatskih odnošajev med Turčijo in Srbijo se je izvršilo na podlagi note, ki jo je izročilo srbsko poslaništvo turški vladi in v kateri se naznanja, da so po nalogu srbske vlade odnošaji prekinjeni in se zahtevajo za poslanika in posla-ništveno osobje potne listine. Poslanik odpotuje preko Soluna v Niš.
Španska reorganizira svojo mornarico.
Madrid, 31. oktobra. Mornariški minister je izročil zbornici predlogo o reorganizaciji španske mornarice. Gradijo se naj 471 nagle križarke, 6 rušilcev, 28 podmorskih čolnov, 3 topni-čarke in 18 stružnih ladij za obalo. Za mine in druga podmorska obrambna sredstva, za gradnje v pristaniščih in za pribežališča za torpedne in podmorske čolne zahteva mornariški minister 53 milijonov frankov.
Ministerska kriza v Italiji.
Rim, 1. novembra. »Giornale ,d'I-talia« piše: Finančnim minister Rubini je imel namen zahtevati v imenu mi-nisterstva v parlamentu nove davke v znesku 200 do 300 milijonov lir, s katerimi bi se naj pokrili vojaški izdatki. Ministerski predsednik Salandra in drugi člani kabineta so bili mnenja, da sedanji trenotek ni ugoden za to. Ker so važni portfelji financ in zunanjih del nezasadeni, je mimisterstvo sklenilo podati svojo demisijo. Kralj se bo posvetoval s predsednikom parlamenta in z drugimi političnimi osebami. Kakor imenovani list javlja, je bila miriisterske-mu predsedniku Salandri poverjena naloga, da sestavi nov kabinet.
Novice.
Prestolonaslednik nadvojvoda Karl Franc Jožef je imenovan za linijskega kapitana naše vojne mornarice.
Uradne ure c. kr. davkarij. Z ozirom na tozadevno odredbo c. kr. finančnega ravnateljstva se naznanja, da bodo od sedaj naprej pri c. kr. davčnih uradih v Gorici, v Ajdovščini, v Kanalu in v Komnu uradne ure od 8. zjutraj nepretrgoma do 3. popoldan. Blagajna se zapre ob 2. popoldan. Ob praznikih so uradne ure pri blagajni od 8,—11. predpoldne, ob nedeljah pa kakor do sedaj.
Naredba ministerstva za poljedelstvo dogovorno z ministrom za notranje posle in za trgovino od dne 14. oktobra 1914. 1. glede omejitve klanja telet. Na, podlagi cesarske naredbe od 10. oktobra 1914 drž. zak. št. 217 se ukazuje to-le in sicer za sedaj z veljavo do 31. decembra 1914.
§. 1. Teleta v starosti do šet mesecev se sme le z oblastvenim dovoljenjem prodati za klanje ali zaklati.
V svrho izdanja dovoljenja bode politična oblast imenovala za vsako v poštev prihajajočo občino strokovnjaško osebo.
Dokler ta oseba ni še imenovana bode izvrševal ta posel predstojnik one. občine, v kateri se nahaja živinorejec.
§ 2. Določila § 1. odstavek 1, se ne uporabljajo a) za teleta, ki se uvajajo za klanje iz inozemstva, b) za teleta, glede katerih je dokazano, da so bila nakupljena v svrho klanja predno stopi ta naredba v veljavo, ako se tekom 8 dni zakoljejo, c) za teleta, katera se mora po sili zaklati.
§ 3. Oblastveno dovoljenje § 1. odst. 1. se more živinorejcu izdati ako
je isti v zadnjih 6 mesecih, računši nazaj od dneva prošnje, vsaj 2 tretini svojih telet dolloičil za rejo.
§ 4. Oblastveno dovoljenje (§ L, odstavk 1) more se živinorejcu izdati vrh tega iz važnih razlogov.
Kakor taki razlogi veljajo posebno :
1.	Telesna nesposobnost teleta za
rejo.
2.	Pomanjkanje prostorov, ki so potrebni za trajno, če tudi samo zasilno spravljanje teleta.
3.	Pomanjkanje za ravnanje potrebne krme.
4.	Takšen gospodarski položaj živinorejca, da bi izguba skupička iz prodaje imela občutne posledice za preživljenje živinorejca ali za nadaljevanje njegovega obrta.
5.	V primeru podelitve oblastvenega dovoljenja (§ 1. odstavek 1) izda se živinorejcu izkaznice, katero je ob prodaji teleta izročiti kupcu.
Izkaznice vzame mesogiednik povodom zaklanja. — Mesogiednik mora izkaznice zbirati in vsak teden oddati županu one občine, v kateri se je ži-invinče zaklalo. — Župan odpošlje te izkaznice c. kr. okrajnemu glavarstvu.
§ 6. C. kr. okrajno glavarstvo vrši nadzorovalno pravico o izvrševanju te naredbe in lahko spremeni ali razveljavi odredbe župana oziroma v smislu § L, odstavek 2, postavljenega posebnega organa.
Zoper vzkračenje klalnega dovoljenja je dovoljena pritožba na c. kr. okr. glavarstvo tekom 14 dni. C. kr. okr. glavarstvo odloča o taki pritožbi končno veljavno tekom 8 dnij zaslišav-ši občino.
§7. Prestopki te naredbe se kaznujejo od c. kr. okr. glavarstva z denarnimi globami do 500 kron oziroma z zaporom dloi 1 meseca.
Ako zakrivi prestopek živimotržec ali mesar se more izreči tudi izguba o-brtne pravice čim so dani predpogoji S 133. b, odstavek 1. litt. a obrtnega reda.
§ 8. Ta naredba stopi z dnevom razglasitve v veljavo.
Heinold, m. p.	Schuster, m. p.
Z e n k e r, m. p.
Okrožnica glede nakupa trt, sadnih dreves itd. Deželni odbor sprejema prijave za nakup trt cepljenih na ameriški podlagi, pripravljenih po sistemu prisilnega kalenja, kakor tudi- sadnih drevesc in murv vzgojenih v dež. trt-nici in drevesnici leta 1913—1914.
Kdor se namerava prijaviti za nakup cepljenk v deželni trtnici, naj predloži deželnemu odboru nalično vlogo ter naj v njej navede.
1)	vrsto cepljenke in podlage, kakor tudi množino vsake posamezne vrste cepljenk, ki jih želi kupiti in
2)	ali namerava dvigniti cepljenke jeseni ali spomladi.
Trt, ki so cepljene na ripario portalis ali rupestris monticolo se dobi 100 za 18 kron, ne glede na to, ali se dvignejo jeseni ali spomladi.
Sadno drevje: Marelice in breskve po 50 K sto v jeseni, po K 60 spomladi.
Vse druge vrste sadnih rastlin po K 25 sto v jeseni, po K 30 spomladi.
Veroneškim murvam je cena 35 K za sto.
Cene trt so določene tako, da ima priti vsak kupec po naročeno blago v deželno trtnico in sicer jeseni tekom meseca novembra, spomladi pa najpozneje do 10. marcija 1915. Po preteku te dobe deželni odbor ni več odgovoren za to, da naročniki dobe trte.
Vsako naročilo potrdi deželni odbor posameznioi; naročniki plačajo kot 15% svote vslišanega naročila tekom osmih dni po prejemu potrdila, da se je
dotični naročnik zabeležil. Za davek je plačati deželni blagajni, ki potrdi prejem.
Morebitne troske za odpošiljatev cepljenk plačajo naročniki. Le tem se zaračunijo tudi troski za skladanje in sicer 1 krona za vsakih tisoč ali manj cepljenk.
Pri pretresovanju prošenj za dobi-tev označenega, blaga se bo dajala prednost malim posestnikom. Naročil za nasade izven dežele se sploh n e sprejme.
Deželni odbor nikakor ne odgovarja za škodo, ki bi jo morda imeli naročniki vsled tega, če se kupljene cepljenke ne primejo.
Občinskim zastopom se nalaga, da razglase to okrožnico, da bode mogel vsak interesent si pridobiti koristi, ki jih nudi vinogradnikom in sadjerej-cem, brez stremljenja za dobičkom, deželna trtnica, kjer se vzgajajo izborne cepljenke za obnovitev vinogradov, ki so najboljše sredstvo proti pogubnemu delovanju trtne uši.
Občinskim upravam se nalaga, da nabirajo morebitne prošnje za zabelež-bo in jih potem predložijo deželnemu odboru.
Ob enem se opozarjajo vsi vinogradniki in sadjerejci, da, si morejo vsak dan ogledati deželno trtnico v Podturnu; v ta namen se imajo obrniti do nadziralnega osobja.
Zaznamek cepljenih trt, sadnih dreves itd., ki so na razpolago v deželni trtnici, je na vpogled pri vsakem županstvu.
Razglas glede hrabrostnih svetinj.
Njegovo c. in kr. apost. Veličanstvo je izvolilo najmilostnejše odrediti z Najvišjo odločbo od dne 15. septembra t.
1 kakor sledi: Počenši s 1. oktobrom 1914 1. so zvezane z lastnino hrabrostnih kolajn nastopne mesečne doklade: 30 K z zlato kolialjnioi za hrabrost. 15 K s srebrno kolajno za hrabrost prvega razreda. 7 K 50 h s srebrno kolajno za hrabrost druzega razreda. Doklade so izplačljive s prvim vsakega meseca v naprej. Prejemanje konča s smrtjo ali kazensko obsodbo, s katero je po zakonu izrečena izguba kolajne za hrabrost. Na predstoječa določila se opozarja zlasti lastnike srebrnih kolajn za hrabrost druzega razreda, kateri po dosedanjih predpisih sploh niso imeli pravice do doklade. — Tem se bode odslej nakazovala pripadajoča jim mesečna doklada v znesku 7 K 50 vin.
Prošnje z natančnim naslovom (oddajno poštnim uradom) in z listinami, katere izkazujejo podelitev hrabro-stne kolajne, treba je vlagati na c. in kr. okrajno dopolnilno poveljstvo', katero nakaže potem'izplačevanje doklade. —
To je na običajen način objaviti
One lastnike kolajn, kateri se moi-rebiti nahajajo v tamošnji občini in so znani, je posebej opozoriti na gornjo naredbo. C. kr. namestništveni svetnik.
Darovi za naše vojake. V Gorici se je osnovala oficijelna slovenska »Nabiralnica darov vojno oskrbovalnega urada v Glolrici za slovenski del«. Svoje prostore ima v Gosposki ulici ši.
6.	II. Namen te nabiralnice je, da nabira zimsko spodnjo obleko za naše vojake, ki so na bojišču, ali ki gredo še le v boj. Sprejemajo se prvi vrsti denarni prispevki, s katerimi se kupuje volna in drugo blago. Iz tega se izdeluje topla zimska spodnja obleka. Sprejemajo pa se tudi drugi predmeti: N. pr. obleka, perilo^ sadje, poljski pridelki itd. Sadje in pridelki se oddajajo bolnišnicam, vkolikor jih morejo porabiti, sicer se prodajo po tržni ceni in za denar nakupi volne in blaga. Z veliko požrtvovalnostjo delujejo slovenski šolski zavodi „Šol. Doma« po svojih gdč. učiteljicah in učenkah, dalje »Slov. Si-
rotišče«, za ta blagi namen pletejo tudi čč. mm. uršulinke in gojenke ter čč. ss. »Notre Dame« s svojimi gojenkami. Enako delajo v ta blagi namen dekleta »Mar. Družbe« v Gorici. Pri tem nam niti ni mogoče posebej omeniti številnih žena in deklet vseh stanov v mestu in na deželi, ki zbirajo!, delajo in se žrtvujejo. Veliko zahvalo smo dolžni tržaški »Mar. Družbi«, ki je poslala cel zaboj krasnih pletenin. Vsi darovi naj se pošiljajo na nubiralnico darov vojno oskrbovalnega urada. Gorica, Gosposka ulica št. 6. II.
Dar vojakom. Po zaslugi Andreja Zajca, posestnika in gostilničarja iz Pluženj, so darovali gg. Andrej Zajec, Iv. Bogataj, Marija Hacin in Roza Peternelj iz Pluženj, Janez Brejec, Valentin Zajec, Štefanija Stijak in Anton Močnik iz Otaleža, okrog 100 kg suhih češpelj, ki se jih je odposlalo sloven oddelku Rdečega križa v Gorici. Tem potem bodi izražena srčna hvala \sern darovalcem in Valentin Bizjaku za sušenje istih.
Naši ranjenci v Trstu. V Trstu ležijo ranjeni sledeči naši domačini.; Ukmar Anton, črnovojnik, iz Sežane. Golob Martin, 97. polk, iz Šmartnega. Kante Anton, črnovojnik, iz Sežane. Lepin Ivan, s Planine. Besednjak Josip, 97. polk, Preserje na Vipavskem. Pertot August, 47. polk, Nabrežina. Mišic Anton, od Sv. Lucije. Žerjal Anton, iz Rihemberka, Mavrič Anton, iz Vrhovelj, 97. polk. Petrič Anton, s Planine, 97. polk. Pahor Franc, roj. 1895, iz Opatjega sela, ranjen na levi roki.
Pisma in pošiljatve na vojne ujetnike in internirance v sovražnih državah. 1. Pisma je odprta in nefrankira-na položiti v poštne tružice. Poleg čim mogoče najbolj natančnega naslova u-jetnika ali interniranca, mora biti na sprednji strani v levem kotu razločno zapisano. »Prisonnier de guerre«, na drugi strani pa mora biti zapisano ime in naslov odpošiljalca. Pri pismih, ki pojdejo na Rusko je ime kraja, kamor je pismo namenjeno, zapisati razločno, a z majhno pisavo v spodnji levi kot, da ostane še dosti prostora prepisati krajevno ime v rusko cirilico. — 2. Denarne pošiljatve na vojne ujetnike ter internirance na Ruskem, na Srbskem in v Črnigori odpravlja tudi pomožni urad Rdečega križa na Dunaju L, Jasomirgasse 6, toda denar se mu mora poslati izključno v bankovcih tiste države, kjer se ujetnik ali interniranec nahaja. Na Angleško, na Francosko in v Belgijo ni mogoče denarja pošiljati. Če naslov ujetnika ali interniranca ni popolnoma natančno zapisan, se ne more odposlati ne pisma, ne denar. Paketi se sploh ne morejo pošiljati nikamor.
Srebrno kolajno za zasluge za »Rdeči križ« je dobil ravnatelj mariborske gimnazije g. dr. Josip Tominšek.
Vozni red državne železnice. C.
kr. ravnateljstvo državnih železnic objavlja:
Počenši z dnem 2. novembra t. 1. imata brzovlaka štev. 702 in 701 direktno zvezo z bavarskima brzovlakoma štev. 56 odnosno 51 preko Rosenhei-ma. Na ta način se čas vožnje Trst-Monakovo znatno skrajša.
Prometni čas te nove zveze z vozovi L, II. in III. razreda je sledeči:
Odhod iz Trsta drž. kolodvor ob 5.30 popoldne; prihod v Solnograd ob 2.35 predp.; odhod iz Solnograda ob 3.25 predpoldne; prihod v Monakovo ob 6.25 predpoldne. — Odhod iz Mo-nakovega ob 11.20 popoldne; prihod ^ Solnograd ob 2.20 predpoldne; odhod iz Solnograda ob 2.50 predpoldne.
Podnevni brzovlak št. 708, ki odhaja iz Trsta drž. kolodvor ob
predpoldne in ki prihaja v Solnograd ob 4. 58 popoldne, ima od istega dne naprej od ravnotam samo z osebnim vlakom štev. 814 (iz Soinograda ob 6. popoldne, v Monakovo ob 11.20 popoldne) zvezo.
Podnevno zvezo med Monakovem in Trstom imajo vlaki 801-805-707 in sicer:
Odhod iz Monakovega ob 7. predpoldne; prihod v Rosenheim ob 8.02 predpoldne; odhod iz Rosenheima ob 8.10 predpoldne; prihod v Solnograd ob 11. predpoldne; prihod v Trst drž. kol. ob 8.16 popoldne.
Baron Skoda. Generalnemu ravnatelju Skodove tvornice Karlu vitezu pl. Skoda je podelil cesar baronstvo. Novi baron je bil rojen 1. 1878. v Plznu. Odlikovan je radi težkih motornih baterij. Z visokimi redovi je odlikovanih še več upravnik svetnikov in uradnikov Skodove akcijske družbe, ki izdeluje topove za našo armado.
Važna odredba glede preskrbe s kruhom. Uradni list »Wiener Zeitung« Je prinesel z ozirom na preskrbo kruha za časa vojne sledečo odredbo: Od l. decembra 1914 dalje se sme v pekarijah vporabljati za kruh največ 70% Pšenične ali ržene moke, 30% se mora Primešati ječmenove, koruzine ali krompirjeve moke. Ako se primeša krompirjeva moka, se mora to očitno označiti, da kupovalec vidi, kaj kupi. Ako se primeša kuruzna ali ječmenova moka, tega ni treba posebe označiti. Cene določijo tozadevne politične o-blasti z ozirom na kakovost izdelka. Vsem pekom je od 1. decembra dalje Prepovedano peči drugačen kruh kot gori označeni. Dodatno k tej odredbi Je izšla tudi prepoved, ki zabranjuje Pekom po gostilnah in hotelih ostali kruh nazaj jemati in ga drugim kup-
cem prodajati.
Stalne najvišje cene žita v Nemčiji. Nemški zvezni svet je te dni določil za celo Nemčijo maksimalne cene za žito. Nad te cene ni dovoljeno prodajati nikomur, ne trgovcu, ne pridelovalcu žita. Za pšenico znaša ta najvišja cena 26 mark, za rž 22 mark, za ječmen 20 in pol mark za; en kvintal. V kronah bi to bilo: pšenica 31 K 20 vi-^rjev, rž 26 K 40 vinarjev, in ječmen K 60 vinarjev. Te cene veljajo sedaj brez spremembe do 1. januarja. Od januarja dalje se povišajo cene vsak mesec in sicer za 30 fenikov na kvintal t. J. za 36 vinarjev našega denarja, kar seveda ni nikak poseben povišek.
Tržne cene za žito na Dunaju. — Nadnje dni so bile na dunajskem trgu Redeče žitne cene: pšenica 40.30 do Jl-40 K, rž 31.80—32.50 K, ječmen ■23.40—24.80 K, oves 21.70—23.10 K za
en kvintal.
Znižanje obrestne mere pri av-stro-ogrski banki. Avstro-ogrska ban-ka, ki je imela dosedaj obrestno mero
?° 6%, začetkom vojske celo po 8%, J-e te dni obrestno mero znižala na kar kaže na vsak način, da fi-daučnoi stanje ni nevgodno.
Krompir se ne sme izvažati. »Korr. dhelmj poroča: Vlada je izvedela, d se pečajo trgovci v veliki meri z na-P°m krompirja v namenu, da ga ek-spdrtirajo.
Kolikor pride ta namera v javnost, apravičeno vzbudila vznemirjenje v.°nsumentov, češ, da bi se vsled tega 1V|K znatno podražilo, g I oda vlada se bo točna d r-a Prepovedi izvoza krom-
pirja. Proti povišanju cen iz kakih drugih vzrokov, se bo nastopita brezobzirno.
Omejitev porabe živil za izdelovanje špirita. »Wiener Zeitung« je objavila ministerijalno naredbo, ki omejuje porabo sadu, ki se rabi za prirejanje kruha, in pa krompirja za izdelovanje špirita. S to naredbo se imajo živila, ki neposredno služijo prebivalstvu za prehranjenje — žito, krompir itd., — kolikor možno odtegniti izdelovanju špirita. Seveda se je moralo tu vpošte-vati, da treba v interesu živinoreje o-hraniti obrat poljedelskih žgalnic in pa žgalnic droži radi dobavljanja kvasu za izdelovanje kruha. V tekoči perijodi se bo torej izdelovanje špirita iz žita in krompirja dovoljevalo le v tem okvirju. V interesu aprovizacije prebivalstva se bo nadalje s posebnimi navoi-dili nadzorovalnim organom in intere sentom vplivalo na to, da poljedelske žgalnice, ki so doslej predelovale pretežno krompir, kolikor možno preidejo k predelovanju sladkorne pese, kar je brez drugega možnloi brez škode za poljedelske svrhe. Tudi se bo delalo na to, da se v žgalnicah ne bo porabljal krompir, ki je sposoben za človeško uživanje in pa trpežen. Pa odredbah finančnega ministerstva se odvzame žgalnicam širjenje produkcije špirita iz krompirja preko tiste mere, ki je neizogibno potrebna z ozirom na živinorejo. Pričakovati je torej — tako zaključuje naredba — da se v letošnjem obratnem letu tudi v onih krajih, ki niso neposredno zadeti po vojnih dogodkih v žgalnicah ne predela več — kakor v drugih letih — 4 odstotkov letine na krompirju, ampak komaj polovica te količine.
Zaprta meja za žito. Rumunija je svojo mejo za izvoz pšenice zaprla. Odprta je pa še meja za izvažanje tur-šice.
Maksimalne cene za pšenico se be do v kratkem tudi pri nas vpeljale, da se napravi konec škodljivemu pretiravanju sedanje cene.
C. kr. avstrijska razredna loterija. Razredna loterija odpre v tekočih dneh svoje 111. igranje. In sicer bode žrebanje za, 1. raz. od 21.—22. dec. 1914., za 2. raz. 19. in 21. januarja 1915, za 3. raz. 16. in 18. februarja 1915, za 4. raz. 9. in 11. marca 1915, za 5. razred pa od 6. do 29. aprila in 3. maja 1915.
Central-Bio- ki je žel te dni s svojo predstavo »Mlinar in njegova hči« prav obilno vspeha, ima v tem tednu zopet prav izbran program. Poleg raznih poučnih filmov podaja to pddjetje tudi dogodke z vojnega polja, drame iz življenja in zabavne kratkočasne igre.
Darovi.
jubilejni darovi za »S 1 o v e n-sko Sirotisce:
Nekdo, ki ljubi domovino, daruje 5 kron, da bodo1 sirotice molile za zmago sv. kat. vere, domovine in našega presvitlega cesarja Franca Josipa! Katarina Munko 4 K; Adolf Urbančič, mesar 2 K; Josip Marušič, trgovec 60 v.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa].!
Mestne vesti.
m Vseh vernih duš dan. Zaradi skrajno slabega vremena v nedeljo na dan Vseh svetnikov, dež je namreč lil celi dan, je bil obisk grobov v nedeljo popoldne na tukajšnjem pokopališču majhen. Tem večje je bilo romanje na pokopališče v pond., na vseh vernih duš dan. Kakor po navadi so bili gro-
bovi tudi letos jako bogato s cvetlicami olepšani. Slovesne črne maše v Stolni cerkvi na dan vseh vernih duš se je vdeležila ogromna množica vernikov. Vdeležilo se je je letos tudi vojaštvo pod poveljstvom svojih častnikov. Slo-vestnost je bila jako ginljiva.
m Padel je na severnem bojišču g. Danilo Hočevar, sotrudnik našega lista. Bog mu daj večni mir in pokaj!
m Smrtna kosa. Umrl je dne 3. t. m. g. Valentin Zorzi, c. kr. državni u-radnik v pokoju. Naj v miru počiva, preostalim pa naše sožalje!
m Odlikovanje. G. dr. Marij Rebek, c. in kr. rezervni poročnik, sin c. kr. namestništvenega svetovalca g. Ant. Rebeka, je bil za svoje odlično ponašanje pred sovražnikom od cesarja odlikovan s «Signum laudis«.
m »Zlato za železo«. Prejeli smo V. izkaz darovalcev zlatih in srebrnih predmetov za naše vrle vojake. Radi prepičlega prostora pa celega izkaza ne moremo objaviti.
m Doneski za vojnopomožni urad. Prejeli smo 9 izkazov darov za vojnopomožni urad. Skupna svota znaša 12,299 kron in 53 vinarjev. Te darove so nabrali razni zasebniki, občine in duhovni uradi po naši deželi.
m Ranjeni in oboleli vojaki v Gorici. Zadnji teden so došli v Gorico sledeči ranjeni in oboleli vojaki: Kos Josip, iz Dolenj, orožnik. Koršič Avgust, iz Solkana, 47. polk. Lui Evgen, iz J ržiča obmejna straža. Devestvenšek Franc, iz Sevnice na Štajerskem, 13. bataljon na pohodu. Seculin Josip, iz Gorice, 27. polk. Ferjančič Ludvig, s Štajerskega, 7. artil. polk. Sila Josip, iz Divače, želez, straža. Osset Ivan, iz Celovca, kolesar. Wagner Karl, iz Maribora, kolesar. Zozzer Jakob, iz Fiu-mičela, korporal 97. polk. Kraševec Ivan, iz Šteferjana, črniovojnik .Prinčič Eduard iz Revme, kadet 27. polka. Mrevle Karl, iz Gorice, praporščak 31. polka. Travani Friderik, iz Gorice, 27. polk. Cole Franc, obmejni stražnik. Kolerič Josip, kolesar. Feidler Josip, kolesar. Člačner Rudolf, kolesar. Bul-fon Rudolf, artil. polk št. 3. Zretri Nikolaj, lovski bat. 8. Stach Oskar, iz 'krsta, kadet 97. polka. Zumin Rihard, 97. polk. Malaroda Andrej, iz Ronk, obmejni stražnik. Zavadlav Matija, iz Štandreža, črniovojnik. Brešan Ivan, iz Kočnika, črnovojnik. Zucco Josip, iz Tržiča, 20. lov. bataljon. Brezovnik Štefan in Gabrič Srečko, oba iz Maribora, oba kolesarja. Hasel Martin, iz Maribora, 14. lovski bat. Legiša Josip, iz Devina, 20. lov. bat. Križnič Anton, iz Zdravščine, 97. polk. Stamez Anton, iz Gamsa na Štajerskem1, 47. polk. Don-da Anton, iz Verse, obmejni stražnik. Rheinisch Viljem pl. Sonderburg, c. in kr. nadporočnik 47. polka.
m Deželnozborske volitve v laškem veleposestvu. Dne 24. in 26. okt. je razpravljatoi državno sodišče o prizivu glede treh glasov, kateri s» bili izbrisani vsled svoječasne reklamacije od strani laške ljudske stranke. Državno sodišče je prizivu ugodilo in izreklo, da se je tem trem volilcem nepostavno kratila volilna pravica. — S prejšnimi enakimi slučaji, bilo jih je namreč že 6,-je sedaj pri volitvah v laškem velepo-
sestvu skupno 9 takih nepostavno prikrajšanih oziroma nepostavno vpisanih volilcev. Laška ljudska stranka, ki je zmagala svoj čas najmanj s 3, oziroma največ s 7 glasovi, bi bila torej v tej volilni skupini sedaj že v manjšini za 2 glasova.
m Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Gorici naznanja, da sprejema že sedaj naročila za III. razrednu loterijo ki se prične začetkom decembra. V pretečeni loteriji je bilo pri opra-vilišču Ljubljanske Kreditne banke v Ljubljani in njenih podružnicah izžrebanih dobitkov za K 196.000.— kateri so bili polno izplačani v gotovini. Med tem dobitki po 30.000.—, K 10.000.—, K 5.000.—, K 2.000.—, K 1.000.—, K in veliko število manjših dobitkov.
m V otroški vrtec »Slovenske Straže« v Kapucinski ulici se je vpisalo 32 otrok. Ako vpoštevamo to, da sta se mestna laška vrteča na levi in desni otvorila en mesec poprej in da se je več naših otrok bilo že vpisalo v laška vrteča, vidimo kako opravičena je bila prošnja slovenskih starišev tamošnjega okraja za ustanovitev tega vrteča.
Pripomniti moramo, da se večina očetov teh otrok sedaj nahaja na bojnem polju.
m Semenj v Gorici. Zadnji živinski semenj je bil še precej dobro obiskan. Na prodaj je bilo okoli 400 goved, 4P telet, 850 praset in 5 konj.
m Zavod v Gorici sprejme hlapca, mladega ali priletnega, ki je vajen kmetijstvu. Več pove naše upravništvo.
Ajdovski okraj.
ajd. Pet sinov v vojni. Iz Skrilj na Vipavskem nam poročajo, da je vdova Ana Rustja poslala v vojno pet sinov: Ivan Rustja je korporal pri top-ničarskem polku št. 8, star 37 let, Anton Rustja služi pri trdnjavskem polku št. 4 in je star 32 let, Jožef Rustja služi pri pešpolku št. 97 in je star 30 let. A-lojzij Rustja služi pri topničarskem polku št. 8 in je star 26 let, Franc Rustja služi pri pešpolku št. 97 in je star 24 let --
Bovški okraj.
bov. Dražba. Na zahtevo g. Antona Černuta v Logu in dežel, hipot. zavoda v Gorici se vrši pri bovški sodniji dne 12. nov. 1914 dražba nepremičnin vložka št. 51 in 129. davčne občine Srednji Log.
bov. Padel je na severnem bojišču jurist Josip Fon iz Srpenice. Služil je kot praporščak pri 4. bos. polku. N. p. v m.!
Zadnje vesti.
Položaj v Srbiji.
Dunaj 4. Pri prodiranju južno od Šabca so naši naleteli na sovražnika in odrejen je bil takoj oster napad. Tekom zadnjih bojev je bilo vjetih 7 srbskih častnikov, 647 mož, 5 topov, 3 vozovi z municijo in več tisoč glav živine.
Severno bojišče.
Dunaj 4. Gibanja naših čet na Ru-skem-Poljskem sovražnik ni motil. Na Lysi Gori smo vjeli 20 ruskih častni-
Mala Lančića od Svetega Bogo.
Zgodba nekega svetega otroka na Irskem.
Poslovenil P. Vincencij Kunstelj r. m. p. Iz XXX. tečaja „Cvetja". V Gorici 1914. Natisnila „Narodna Tiskarna“. Samozaložba „Cvetja“. Cena 50 v, po pošti 55 v. Deset in več izvodov vkup poštnine prosto. Oddaja „Marijina masna družba v Mariboru (franč. samostan)" in Oprat)a/Uro „Cvetja“ v Gorici, (franč. samostan).
- - Priporočamo ko jako primerno božično darilo zlasti mladini - -
kov in 2200 mož. Razim tega se je podalo pri Podbuzu 500 ruskih vojakov.
Francosko bojišče.
Berlin 4. Nemški napadi povsod napredujejo. Južno od Verduna in tudi v Vogezih so bili vsi francoski napadi odbiti.
Angleži bombardirali Dardanele.
Carigrad 4. Dne 3. zjutraj je začelo brodovje 9 angleških in francoskih ladij obstreljevati Dardanele na 15 km daljave. Pozneje so se ladije umaknile iz vidika. Angleži so obstreljevali tudi Akabo ob egiptovski meji.
Vojna med Turčijo in Rusijo, Anglijo in Francijo.
Carigrad 4. Med Anglijo, Francijo, Rusijo in Turčijo je prišlo do vojske. Turki so že bombardirali rusko pristanišče Batum ob Črnem morju.
JOSIP CULOT
v Raštelju št. 2 — 25 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnega igrač, okraskov za božično drevesce in punčk za igračo.
Razpela iz kovine in lesa, rožni venci, podobice, rokovice iz volne in sukna, moške in ženske no-govice, črevlje in kape za zimsko sezono; zaloga drobnarije za kramarje na drobno in debelo, kipi, in svetiiki iz porcelana, kovčki, pipe, ustnik cevi itd. itd. itd.
Svoji k svojim!	Svoji k svojimi
MIHHEL TURK
GORICA na Kornu štev. 6. GORICA
priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah.
Viktor Toffoli-Gorica
prva zaloga oljkovega olja
Via Ttatro 16. ■■ Tla Ssmarlo 10.
OUkino olje, pripeljano naravnost Iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Nizza, Oneglja. .---------=
Cene so sledeče :
Jedino olje fino . liter	Kron	1.04
Namizno olje . . . „	»	1.12
Istrsko-oljkino olje .	„	n	1.36
Valona	„		1.44
Bari	„		1.44
Oneglia	„	ft	1.60
Lucca 	„	»	2.—
Nizza	,,		2.40
Sprejema naročila ter pošilja franko na đom, kakor tudi na dežele in izven države.		
Edino moderno dsloonico
z električno gonilno silo toplo priporoča
Josip Lipicer,
Stolna u . 7, (v župnijski hiši)
preč. duhovščini za izdelovanje cerkvene posode, orodja in lestencev. Stareprsode, orodja se temeljito prenovijo po kakor mogoče nizki ceni in tudi na obroke.
Vse lastnega izdelka.
Perje sa blazine po zelo nizkih cenah.
1 kg razcepljenega sivega perja 2 K; boljše vrste 2 K 40 v ; polubelo najboljše K 2	80 v; čisto belo
4 K; belo, pub 5 K 10 v; 1 kg najfinejše belo razcepljeno 6 K 40 v, 8 K ; 1 kg puh-perja, sivo K 6, 7; belo fino 10 K; najfinejše prsno 12 K.
Pošiljatev 5 kg, poštnine prosto.
Izgotovljena posteljna oprava
iz gostega, rdečega, plavega, belega ali rumenkastega nankinga; 1 pernica dolga 180 cm, široka 120 cm ter 2 blazini vsaka po 80 cm dolga ter 60 cm široka s finim, trpežnim pubom K 16 s pol-puhom K 20, s finim puhom I. vrste K 24; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; blazine za pod glavo K 3, K 3'50, K 4. Pernice 200 cm dolge in 140 cm široke K 13, K 14’70, K 17'80 in K 21. Pernati madraci iz močnega križastega Gradina 189 cm dolgi in 116 cm široki K 12'50 in 14'80.
Razpošilja se proti povzetju, in sicer od K 12 poštnine prosto Neugajajoče se zamenja ali pa se vzame nazaj ter se vrne denar. Ceniki zastonj in poštnine prosto.
A. Benisch, Deschenits št. QQ2, Češko
Sante Busolini trgovec z jedilnim blagom v Sorici
naznanja slav. občinstvu, da je preselil svojo trgovino iz dosedanjih prostorov na Kornu št. i3
v ulico Sv. Antona štev.2
tik trgovine g. Ig. Saunig.
V novih prostorih bo postregel slav. občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi cenami in dobro postrežbo. — Istotako tudi v svoji
podružnici v Solkanu št. 311*
Obenem priporoča svojo apnenico v Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v trgovini v ulici sv Antona štev. 2 in se izvršujejo točno.
!tXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX:
Lekarna Cristofolotti v Gorici na Travniku.
Trskino (štokfliero jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvrna steklenica tega olja na ravnomene barve po K 1'40, bele barv© K 2.
Trskino Železnato jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje se železnini jodecem.
S tem oljem se ozdravijo v kratkem času s gotovostjo vse kostne boležni, žlezni otroki, gol&e, malokrvnost itd.
==========■--- Cena ene steklenice je 1 kr« no 40 vinarjev.
Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preliče se vedno v mojem kem. laboratorjn predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede cistote in stalne sposobnosti za zdravljenje.
Crlstofolettijeva pijača iz kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim oljem.
J =— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. -= Q
£xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx$
Izdajatelj konsorcij ,,Goriškega Lista“ Odg. urednik Josip Vimpolšek. Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov. M, Zimic.)
Priporoča se, pod novim vodstvom,, na novo urejeni hotel »Pri zlatem Jelenu«.
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Pota1zky
v Gorici na sred Kaštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nhnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in ritij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje ; po,rebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske in letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pj Sejmih in trgih po deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
Dcnspj
draginja je
o m vedn°večia’
saslnšek pa majhen- Ako hočete z malim trudom, — doma v svojem kraju gotovo io kron na dan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor.
Josip Batič,
lirska Bistrica 27 (Kranjsko).
Odlikovana pekarna in sladčičarna
K. Draščik
v GORICI na KORNU
(v iastni hiši).
Podružnici: Gosposka ulica štev. 7 In ulica Como štev. 4
izvršuje naročna vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se slavnemu občinstvu. Cene jako nizke.
Najboljše in najmodernejše sukno za moške in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje Jugoslov razpoši-Ijalna
R. STERMECKI v Celju št. 304.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto.
$
$
Prva slovenska trgovina l jedilnim lagom
Anton Kuštrin,
v Gorici Gosposka ulica št. 25-
Priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolomjalnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. '
Pošilja se po železnici in pošti.
A. v d, BERI NI
Gorica, Šolska ulica št. 2.
yelika zaloga blikinega olja prae vrste;
najboljši tvrdki iz Istre, Dalmacije, Molfette, Bari
in Nce s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron — F70,1 28P 1 36 F44, 1 60 180, 2‘	2 40 za luč,
po 96 vin.
N?, debelo eesu* ugodne. Pošilja poštnine prosto na dom. Posod* pušča kupcu do popolne vpo-rabe olja; po vporabi se spet zameni s polno.
Pravi vinski kis in navaden. Za oga mila in sveč. — Cene zmerne.
Kupujte samo dvokolesa „ALTENA“, francoske vrste, ki so najtrpežnejši in najboljši bodisi za navadno rabo ali za dirke
Šivalni stroji Original „Victoria* so najpraktičnejši za vsako bišo-Isti služijo za vsakovrstno šivanje in stikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški cenipri tvrdki
Kerševani s Cah,
G O R I G A — Stolni trg št. 9. 3lii
28^



„CENTRALNA POSOJILNICA"
REeiSCFSOVATlfl ZADRUfič Z OmEJOlO ZAVEZO
V GORICI 3EE3E3E
obrestuje hranilne vloge po 5%- Daje članom posojila na vknjižbo po §°/o, na menice po 7%, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Gius. Verdi št. 32, I. nad. Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.	----- Odbor.
Centrala Ljubljana, podružnice: Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Trst.	atlnlška glavnica K 8,000.000.
....	.....Rezervni zaklad Ki,000.000.00
Vloge na knjižice po 41|2°|0, v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut.
Borzna naročila.)
Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
—	"■ Eskont menic ■■
—	Stavbeni krediti. — Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje.] Safes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna pisma.