236. številka. Ljubljana, v ponedeljek 13 oktobra. XVII. leto, 1884. bbaia vsak dan »v«**er, izimii nedelje in praznike, t«y>**tfeTjTp*r>s> o š t i prejeman za »vstrij ako-operske dežele za vae leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt letu 4 gld., za leden mesec 1 tfld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po * 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaCuje se od četiristopne petit-vrste po *i kr., 6e ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 ar., če se trikrat ali veftkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvun. V LJubljani 13. oktobra. Preteklo soboto ob 2. uri popoludne prestopil je naš cesar prag nove krasne palače, katera na najimposantnejšem mestu „Ringa" stoječ, že od daleč oznauuje, da je ona novo, presijajuo domovje avstrij-skej znanosti in prosveti. Tihotno, a zavoljo tega nič manj slovesno odprle so se v ta dan duri te nove palače — staroslavnemu avstrijskemu vseučilišču na katerem se mej drugim večina slovenskega naraščaja šola in pripravlja za praktično življenje. V pričo nadvojvod, v prisotnosti prvih dostojanstvenikov in slavini) zastopnikov znanosti in umetelnosti in v pričo mnogobrojne akademijske mladeži izročil je cesar novo palačo njenemu namenu, rekoč: „Veseli me, da vidim to lepo domovje prve izobraževalnice v državi dovršeno na tako sijajnem in umetelniškem načinu. Naj bi mladina, ki si tukaj išče virov vednosti in elementov svojega poklica ter bodoče sreče, le-to tudi v polni meri dobivala, a zato naj bi sama, hvaležno se spominjajoč velikih za to bogato izobraževališče potrošenih žrtev, rasla na vse strani spoznanja in v ljubezni do svoje jedne domovine. „Drago bode mojemu srcu, smatrati napredek v pravi vednosti in kreposti za poroštvo sreče bodočnosti in rad vas uverjam v tej nadeji, da bodem učiteljem in učencem te velike šole za vse čase posebno milosten in skrban." Naravno je, da je ta izredna Blavnost, ki se je vseskozi jako lepo in dostojno zvršila, Dunajskim listom povod, da jo opisujejo v dolgih člankih in se pri tem spominjajo genijalnega, prevred umrlega Ferstla in razpravljajo pomen tega dneva za Dunajsko meščanstvo. Naravno je tudi, da je bilo pri takt'j priliki teško izogniti se mislim o poklici vseučilišč, o načelih znanosti, za tega delj so vsi veliki listi otvorjenje novega vseučiliškega poslopja pozdravljali z raznih stališč, ter s teh stališč tudi izrekali svoje nadeje. In kakor je v Nemcih neizogibno, morala je politična stiast tudi pri tej priliki, ki ima najmanj opraviti s politiko, delati svoje strupene opazke. Nemško-liberaloi listi so vsi po vrsti tudi pri tej priliki kazali svojo arogantnost, ki je monopol velike večine sedanjega avstrijskega nemštva. Govoriti o izključno nemških žrtvah za novo Dunajske vseučilišče, prezirati pri tej priliki, koliko več se slo/anskega davka mimo nemškega staka v našo prvostolnico za državne palače, to je že Dajdrzneji izrodek bojno cvetečnga nemškega šovinizma. Vsaka druga vrsta teb člankov naglasa nemško znanost, katera je bila doma v starem vseučiliškem poslopji in katera mora nemška ostati pod novo streho, v novem bramu, če hoče biti Avstrija srečna. Že pojem „nemška znanost" je sam ob sebi „non-sens", a če bi hoteli tudi razumeti nemško gospodo, kaj da ima s tem v mislih, bi jo pač lahko obširno zavrnili in na sramoto postavili. Treba bi bilo samo naštevati slavna imena, ki so utemeljila svetovno slavo medicinske fakultete in z njo vsega vseučilišča. Iz katerega redu so vzišli možje, ki so medicinsko znanost tako pospešili na DunajiV Mari so to bili sami Nemci? Neso to marveč bili Čehoslovani? In celo naš mali narod sme se ponašati, da ima svojih sinov, ki so slavni, da svetovnoslavni učitelji na tem vseučilišči! A čemu bi dalje govorili in dokazovali? Nemško liberalni krogi so za dok. ze in resnico slepi in gluhi, njim je resnica le to, kar jim koristi, za tega delj tudi pri tej slovesnej priliki neso mogli zatajiti svoje strankarske strasti, ter tako pokazali, da sti objektivnost in spravljivost sicer lepi lastnosti, da pa neste spadali mej predmete na starem Dunaj skem vseučilišči. Bode-Ii novo vseučilišše imelo kaj več upliva na duhove, kdo to ve? Kmetijska razstava v Krškem. (Konec.) Diplome od kmetijske podružnice v Krškem so dobili: 1. Rude Ž Karol, graščak v Graeerjevem Turnu, za vino in ovočje. 2. Vitez S a vin še k, graščak v Metliki za mnogovrstne kmetijske pridelke. 3. Sebe ver Mor., nadgozdar v Radečah, za veliko in okusno zbirko ovočia in žita ter za amerikansko sušilnico za otupljene Črešplje z ž ve pijan jem (je bil odlikovan za-njo tudi lani pri razstavi v Brnu). 4. Šuler J., župnik v Trebelnem, za ovočje, krompir in lan. 5. Zalokar A. v Vinici pri Šmarjeti za jabolčni mlin in zelenjavo. 6. Bučar ("vVutscher) v Brezovici pri Št. Jar-neji za prav dobra vina. 7. Zadnik S., župnik na Čatežu ob S., za mnogovrstne pridelke, osobito za krompir. 8. R u p e r t Anton v Krškem za prav dobra vina. 9. Me c. hora v Novem Mestu za zelenjavo in ovočje. 10. Smola A. Vinc, graččak v Grmu pri Novem Mestu, za kmetijske pridelke v obče. 11. Lavrinšek Marija v Krškem za prav dobro vino. Velika pohvalna pisma so dobili: 1. Zore, župnik v Mokronogu, za krompir. 2. M. Perko, ključaničar v Sevnici, za jabolčni mlin. 3. I. Pfeifer, trgovec v Leskovci, za črno vino. 4. Dr. Suppan v Novem Mestu za grozdje. 5. Miklavčič v Trebelnem za vino. 6. Kr. L a v r i č učiteli v Trebelnem, za krompir. 7. Metelko v Trebelnem za vino. 8. Fr. Lavrič, nadučitelj v Škocijaou, za olupljene črešplje. 9. Grčar, župnik v Tržišah, za vino. 10. J. Vanič, trgovec vinski v Krškem, za žganje in cognac (konjak). 11. M. Tavčar na Narpelji za sadje. 12. „Obst- und Weinbau-Zeitung" na Dunaji za to literaturo. \ 13. Z a goreč v Št. Jarneji zi vino in sadje. 14. Jugovic v Krškem za žganje. 15. Košir, župnik v Št. Rupertu, za menile unsko pšenico. 16. Graščina Otočiće za jabolka. 17. Dvornik v Krški Vasi za vino. 18. Škaberne v Novem Mestu za krompir. 19. Jan. Vanič v Krškem za dobro vino. 20. Meisel v B^li cerkvi za izvrstni krompir. 21. Bojanec v Št. Petru za dobro črno vino. 22. Rome, župnik v Št. Petru, za razna črna vina. LISTEK. Ulična pevka. Povest. Ruski spisal N. K. Le bedo v. Preložil Kmetov II. To tedaj bila je moja neprihotna sreča, kojo sem si zvila v detstvu, v kateri sem živela in dihala. Brez nje, brez te priproste sreče, ne znam, kaj bi bilo z menoj, Če tudi me nihče, ni oča ni mačeha, ni trpinčil, ne pretepal, ne zmerjal, ampak se prosto na prosto neso zanimali z menoj, me pustili brez nadzora, prepuščali lastnej skrbi, izredka vzpominaje se, da mi je treba kakih nogovic, obleke, da me morajo omiti ali ostrici. Da, vsega tega bilo mi je treba, no potrebnejše vsega bilo je za-me kogar ne;no sočutje, toplo čuvstvo, katero bi me Bogrelo; tega sem potrebovala čez vse, tega sem iskala z vsem svojim detskitn bitjem in to sem našla pri tujih ljudeh, no žalibog, našla ne na dolgo . . . Bilo bi odveč opisati vsak dau celega leta mojega srečnega življenja. To Brečo predstavi si lehko vsak po jednem opisanem dnevu, ker večje raznosti v mojem življenji ni bilo; jeden dan bil je jednak drugemu z jako neznatnimi spremembami. Preidem tedaj odvisne in utrudljive jednakomerne podrobnosti ter pristopim naravnost k pripovedi o tem, kako zelo sem postala nesrečna, ko sem izpolnila sedmo leto, ko se je končalo moje detstvo in sem postala deklica. Po zimi zbolel mi je oča — s tem se je pričelo in vse končalo se je v nekoliko dneh. Kakor sem omenila, oča moj pečal se je s trgovino, trgoval je s čajem in sladorjem, no ne na drobno, ampak imel je skladišče in prodajal svoje blago trgovcem, posebno po vaseh, v predmestja in razne nemške naseibine, katerih je bilo okolu našega mesta vse polno. Na spomlad, ko se led na reki ni še vzdignil, ko je preprava na konjih postala nevarna, moral se je prepeljati moj oča čez reko, naletevši na tako pot v nekej nemški naselbiui, kamor se je peljal po trgovskih opravkih. Preprava bila je strašna. Led trščal je pod sanmi, ki so zdaj pa zdaj kar plavale po vodi; samo glava in vrat konja ter kočijaž in oča, začenši b, pleči, gledali bo iz vode. Sedečih polastil se je obu|?,in peljala Bta se na udačo, ne misle več vrniti se) domov. No vroila sta se: Bog zanesel ju je ni breg, ua katerega sta do" spela po poldrugournem kopanji v vodi, dospela tresoč se od mraza in strahu, katerega se dolgo nesta mogla znebiti. Ta preprava stala je očeta mojega življenje, kajti vrnivši se domov, začutil je vročino in neiznosno bol na glavi, legel v postelj in razvila se je vročinska bolezen. Oča bil je jako zdrav človek, ne Btar in gotovo bil bi prestal bolezen, da so poklicali zdravnika, no tega neso storili radi tega, ker se oča vse svoje žive dni ni obračal za Boveti do zdravnikov, ampak je rabil domače pripomočke, kateri so se pa ta pot pokazali nezadostnimi. Njemu prihajalo je slabše in po tridnevnej bolezni končal je v nezavesti. To zgodilo se je k večeru in jaz bila semjdoma. Takoj pričelo Be je beganje, prišle so, Bog ve od kodi, neke neznane ženske, iz salona iznesli so pohištvo, zagrnili zrkala, poslali v cerkev po svečnike in „čitalca". *) Jaz sedela sem ves čas molče na stolu pri oknu, gledala na temno noč ter pnsluž-kovala k strašnemu vetru, ki je pihal zunaj ter lo-putal z naoknicami in tulil po dimnikih.. Meni bilo *) Pravoslavni imajo običaj, da dokler leži mrlič, ni^ odru, kdo, pop ali cerkovnik, bere pri njem molitve. ' Pr&lv 23. Graščina B r e ž k a inSkopiška za amerikansko koruzo in hmelj. Manjša pohvalna pisma za hvalevredno udeležitev pri razstavi so dobili: Gosp. Auman v Krškem, Ana Majcen, Jera Škoperc, Penca, Kepa, Pišmaht (od Mokro-noške podružn ce), Dol ina r, župnik v Št. Janžu, Hafner v Tolstem Vrhu, Trinkaus v Št. Janžu. Zasluge pri razstavi sta imela v prvi vrsti gg. Ogulin iu Schvvarzer. Ta dva bosta odškodo-vana za svoj trud s častnim darilom, ako ostane odboru še kaj zaloge. Jednako tudi gosp. Janež v Krškem. Posebna hvala gre tudi si. požarni straž -in u nif or m i r a n i gardi, ki sti skrbeli za redi zlasti prvi dan razstave. Naposled pa še osobita zahvala vnem razstav-ljalcem in obiskovalcem. Od razstave bode imelo veliko konst vse ljudstvo, zlasti pa Še kmetijsko-meSč*nsk& šola v Krškem, ki si bode od razstavljenih predmetov prredila počasi mali kmetijski, muzej. V imenu razstavnega odbora Lap a j ne. Sadjarska razstava v Sevnici. Od Save 10. okt. [Izv. dop.j V narodnem duhu prerojena Sevnica, kjer se ne šopiri več nemškutarski duh, kier marveč domoljubi slovenski zavzemajo čnatua mesta ljudskega zaupanj<", imela je v dan 5., 6. in 7. oktobrft kaj prijazno lice, ki je kljulm slabemu vremenu priva- i bilo precej gostov, zlasti pa znatno število kmetovalcev iz Sevniškega okraja. Hiše boljših meščanov bile so okrašene s cesarskim-, narodnimi iu deželnimi /i I : •. ■; 11 Ob prijaznem rebru stoječa šola je imela za-sta\e v vseh omenjenih barvah. Pred hišo stali so stroji od Dunajske firme Mavfart & C, ki je bila svoje hvalevredne izdelke tud; v Krškem razstavila. V šolskem poslopji samem je bilo razstavljeno raznovrstno ovoč|e v 2 velikih Bolskih sobah. V jednej so imeli svoje izložbe osobito kme- i tovalci iz Sevniškega okraja, v drugej pa zlasti raz- I stavljalci,, kateri so od daleč svoje pridelke poslali, i V prvej se je zlasti odlikovala zoirka g. Fr. Len- j čeka. načelnika okrajnemu zastopu, ki je bil duša j pri tem podjetji. Po vs°m hvalevreden je njegov trud, povzdigniti sadjarstvo v svojej okolici. V ta namen vzdržuje veliko drevesnico, iz katere drevesca večinom brezplačno ntzdaja. Že njegova velikanska sadjarska knjižnica svedoči o navdušenji vrlega domoljuba za to prevažno stroko kmetijstva. V istej sobi je imel tudi učitelj in tajnik na Blanci, g. B o š ti j au čič svojo bogato zbirko pridelanega mnogovrstnega ovočja. Čudili smo se zlasti njegovim jednoletnim požlahtneuim drevescem. Ta mož je kaj vnet za sadjarstvo, a katerim se praktično prav marljivo peča. V drugej sobe je, našo pozornost vzbudila razstava sadja „Cesarje-vič Rudolfovega sadjarskega društva" v Št. Juriji o. j. ž., ki je baš to razstavo v Sevnici prouzročilo. Ni bila velika množica ovočja od te korporacije, a to, kar je bilo, bilo je znanstveno in strokovnjaško opisano, Naj bolj imponirala pa je izložba g. Bi z j aka iz Teharii, znanega sadjarejca, ki je bil odlikovan od Njih Veličanstva presvitlega cesarja in od ce-sarjeviča Rudolfa. Njegova jabolka in hruške so že na pogled tako lepe, kakor bi si jih človek le naslikati mogel. Ima p« mož vse rarirete. T«ka redkost je grozdje z jako debelimi jagodami imenovano „imperator" ali pa „japonska bruSke." itd. V tej sobi so imeli Se razni tržani Sevniški, katerih imen si pa nisem mogel zapomniti, še vse polno kaj lepih jabolk, hrušk, breskev, sliv, grozdja itd. Le posušenega sadja ni bilo. Zelo poueljiva ]e bila razstava ovočja g. Petra Fridau-a iz Noršinec pri Ljutomeru, kaj marljivega domoljubnega ekonoma. Razstava je bil v nedeljo dopoludne otvoril g. Fr. Len če k, namesto g. dra. I pa vica. Popo-ludne je bil govor o sadjereji y. Boštjančiča, ki je kmetom tudi praktično razkazoval. Zvečer v nedeljo ]e bila loterija na korist razstavnemu fondu. Kako so se delile premije, katerih je bilo obilo, o tem utegne Vam Sevniški dopisnik poročati. Podpisani k sklepu mora še samo imenovati gospode, ki so imeli izredne zasluge pri tej izložbi, in to so gg: Fr. Leneek, Veršec, Medic, D ernjač, K ur al t itd. Politični razgled. ruujc dežele; V Ljubljani 13. oktobra. Obema ogerskima zbornicama došlo je kraljevo pismO, da se delegaciji sklireti na 27. t. m. Danes voli gospodska zbornica svoje delegate. 'V Mpodajcav atrijskem d« želnem zboru pride danes volilna rt forma ni vrsto. Ramu tega, da bode dala volilno pravico petukarjem. uvrstila bode tudi Dunajska predmestja v mestno volilno skupino. — V petek je deželni zbor sklenil peticijo na vlado, da predloži državnemu zboru zakon, po katerem bi državna uprava državnih ali v državnem obratu naha očih se železnic morala od njih plačevati deželne in občinske priklade, če tudi so te železnice proste državnega davku. Jednako peticijo je sklenil tudi zgornieavstrijski deželni zbor. Moravski deželni odbor je zavrgel predlog, katerega je ob svojem čusu atavil dr. H -leelet v deželnem zboru, da bi se deželnozborski volilni red tako prenareatil, da bi vsa mesta doma volila. Večinoma nemški deželni odbor se beji, da ne bi nemška liberalci veled take poprave volilnega reda izgubili kak sedež. Oaliski namestnik jo naznanil v železniškem odseku deželnega zbora, da vlada ne more privoliti v nikako premeno železniškega štttuta. Hrvatski oan je šel v Pešto, da se dogovori z osrednjo v ludo zaradi budgeta. — V saboru so poslednje dni bile verifikacije. Opozicija je ugovarjala raznim volitvam, a brez vspeha. Razne stranke ogeritkegra državnega zbora izdelale ne boiio nič manj, kakor pet adresnih načrtov, s kojimi se ima odgovoriti na prestol ni govor Antisemiti izdelali bodo dve adresi, ker je mej njimi uavstal nea- razpor, ter se ne morejo sporazumeti. Naualje bosti skrajna in zmerna opozicija predložili svoje načrte. Načrt večine bode pa označil svoje stališče k refoimom , katerih omenja prestolni govor. Izreka se za reformo gospodske zbornice in podaljšanje mandatov državnim poslancem. A pri tem naglasa, da se ne sme rušiti vedua zveza poslancev z narodom in da se pri reformi gospodske zbornice oz:ra na zgodovinski razvoj. K tem adresnim je žal po očetu, Če tudi nisem plukaia; nekaka dosedaj nepoznana tuga sežimala mi je srce in sedela sem prisluškovaje k tuleuju vetra na ulici. Kmalu uredili so vse in tekanje je prenehalo. Truplo očeta položili so na oder, prižgali sveče na prinesenih iz cerkve svečuikih in „čitalec" pričel je s svojim jednakomernim in hitrim čitanjem. Neka starka rekla mi je, da, če hočem ostati v sobi kjer leži „pokojnik", ne smem sedeti, ampak moram stati in moliti. Vstala sem tedaj in se prekrižala. V sobah postajalo je vedno tiše in tiše. Vhodne duri nehale so loputati; v maminej spalnici čul se je /vek. t. pripravljene k večernemu čaju posode in se slišali glasi ostalih čez noč sorodnic; samo veter zavijal je, kakor poprej. Čitalca pozvali so k čaju in on, urno dočitavši do točke, pogasil je iz varčnosti vse sveče v pod-svečnikib, pustivši pred božjim razpelom jedino malo svečico, ki je s svojim trepetnim svitom razsvetljevala mali kotič ter puščala ostalo prostranstvo v temi. O meni, kakor sploh, so pozabili in ostala sem v kotu, stiskaje se k steni in ne znajoč, kaj bi začela. Nekolike časa prisluškavala sem k glaiom, razlegajočim se v oddaljeni spalnici, k trkanju čašic in zvonu žlic, potem sem nehala iu jela gledati na oni kraj, kjer je kot temna masa ležalo truplo očetovo ter se najedenkrat stresla. Mislite si moj strah: v sredi temne mase očetovega trupla zasvetilo se je najedenkrat jarkim rudeČim svitom njegovo mrtvo lice . . . Prav kakor bi bil kdo napeljal nanj svit rudeče svetiluice. Hotela sem zakričati, no nesem mogla. Z nedosegljivo hitrostjo zabliskal je rudeči svit po vsej sobi, na opravi, na tleh, na stropu ter razsvetlil okua. Vse ulice, vse hiše razsvetlile so se hipoma; bela cerkev, stoječa nasproti našej hiši —t videla se je rudeča in v njej udarilo je plat zvt/ha. Tolpa bežala je po ulici in jaz spoznala sem, da je požar, / Ujasnivši si to, zbežala sem v spalr/co, kjer so pili čaj, no našla sem lam vse prazn^, puščeue čašice z nedopitim čajem in v naglici - odmaknene stole . . . Zidna ruta moje mačehe ležofla je na tleh; — jaz zgrabila sem jo, se z njo pokrila in bežala ven na stopnice pred hišnimi vratjai . . . Narod valil se je k nam na dvorišče ; ograda naša bila je polomljena, a prizidek, prizidek^' kjer Bta živeli sestri-vlastelici, — Btari leseni »prizidek — bil je objet plamenom! . . . Iskre leta/fe so kakor neprenehljivi načrtom se bode pridružil morda še šesti, kojega bodo izdelale narodne stranke. VnaiUc države. Črnogorska vlada je neki zaukazala, da se moraio vsi ustaši internirati v krajih od Hercegovine in Krivošija najbolj oddaljenih zlasti v Ul-činjskem okraji. Oh jednem je pa tudi proglasila, da bode vsacega, ki bi zlorabil črnogorsko varstvo, ter podpihoval k ustaji ob a vatro-črnogorskej meji, in bi se pri tem zalotil, izročila avstrijskim oblastvom. Srbija je obj avila Švicarskemu zveznemu svetu, da pristopi k mej oh. rod u t-j Pbylloxera-kon-venciji. Vsi francoski ofic jozui listi deinentujejo vesti, ki so se poslednji čts okrog tronile o nemško-francoski alijanci. — Vojni minister Campenon zahteva za nove utrdbe ob Piren^jah tri milijone. — Pomanjkanje dela je ijh Francoskem veliko. Tako je iz Saint Etienna izmej 140 000 delavcev izselilo se jih 25 OOO, kmalu se jih izseli drugih 25.000. Popolno delo ima sedaj, ko je skoro popolnem propala tamošnja obrtnija, sumo 6000 ljudi], 50 000 delavcev ima le nekaj, drugi pa nobenega dela. Č!e tudi ni še določen dan, kdaj se snide nemški držrvni zbor, vender je gotovo, da v drugi polovici novembra. Do Bo*ifa bode potem rešil državni budget, po novem letu se mu bodo predložile druire' predloge. Belgijski radikale! in liberalci sklenili so kompromis za prihodnje občinske volitve. Te volitve so sedaj važnejše, kakor kadar koli, ko je baš od občin zavisno, kako se bode izvajal nov šolski zakon, ali v duhu napredka ali pa v duhu reakcije. „Štandart^ priobčil je nekatere vesti, kako hoče angleška vlada na novo razdeliti voblne okraje. Vsa mesta izpod 1000 prebivalcev se bodo ■/družila z grofijami. Mesta t manj nego štirideset tisoč prebivalcev izgube jednega poslanca, mesia z nad sto tisoč, prebivalcev dobe dva, mebta z nad tristo tisoč prebivalcev štiri in z nad štiristo pre-b'valcev Sest poslancev. Grofije se bodo razdelile v dve ali tr. divizije, vsaka divzija dobi po dva poslanca. Spodnja zbornica bode štela 652 članov, 21 več. kakor dosedaj. Od t< h bode volila Anglija z Wale:om 484, škotska 58, Izska 101, vseučilištna 9 poslancev, Mnsta bode volila 369, kmetski vo lilni okraji pa 283 poslancev. jnoviSš 1 ministerski sovet je sklenil, da ne ponovi službenih pogodeb z visokoplačanimi evropskimi funkcijonarji, kojim poteče veljava koncem t. 1. Dopisi. Iz Borovnice 10 oktobra. [Izv. dop.J Nove orgle so gotovo znamenit dogodek v zgodovini vsuke cerkve. Orgle, kraljica glasbe, imajo f udno in skrivno moč v sebi, človeške stiasti utešiti, duha k Bogu povzdigniti in sploh človeka k pobožuosti vnema ti. Da pa orgle svoji važni nalogi tudi popolnem zadostujtjo, mora biti ves material iz izvrstne kakovosti, vsa mehanika, katera glase vzbuja, natančno izdelanu, brez v-ueegn nepotrebnega šumenja mej igranjem, in sploh vsa konsti ulici j a mora biti taka, da so orgle mnogih in velikih nezgod, katerim so izpostavljene, popolnoma varne. Veiiko se tedaj od izdelovalca orgel zahteva, iu kdor je tej svojej težavuej nalogi tudi kos, ta mora že ume-teljnik biti! Pomisliti je tudi, da dobre orgle trajajo več človeških rodov brez posebnih stroškov in poprav; k;,r nasprotno slabe le malo časa vzdrže, so vedno popravki pri njih in navadno mnogo več stanejo nego dobro od pravega mojstra izvršeno delo. Izdelovalci orgel, kuteri bi bili svoje te.avne naloge popolnem v svesti si, so v istini redki, a dež, padaje na našo hišo, ki se je vnemala. Veter trgal in razpibaval je ogenj, premetovaje ga z jednega konca ulice na druzega, zažiguje tu in tam stare lesene hišice, katere so vzplamtevale nekako hipoma iu v kake pol ure zgorele do tal. Zmešnjava bila je strašna in — teško je verjeti — v tej zmešnjavi zgubila sem jaz vse, zgubila mnogo za vselej ! . . . Stala sem v strahu na stopnicah, pod ognjenim dežjem, trudeč se zagledati kak v tej tolpi znan obraz. Na trenotek razločila sem dovolj jasno popolnoma zbegani sestri-vlastelici, kateri sta nekam bežali iu vlekli seboj po lončku pestrolistega Žeravca. Govorilo se je potem, da je v našem prizidku in hiši zgorelo vse do tal, truplo očeta mojega in vse, a dobri starki rešili sta svoj žeravec. Zagledavši jih, zakričala sera na vso moč „tetki !w ter se spustila s stopnic v tolpo, trudeč se proriniti k njima. Mene so suvali z jedne strani v drugo in konečno zgubila sem ji iz vida. Zavlečena od tolpe v drugo stran, bila sem skoraj iznesena k cerkveni ograji, a od tod prorila sem se v neko temno stransko ulico, kjer je bilo tiše, kjer ni pihal veter in in je bilo vsled tega varnejše. Tu stali so gledalci več je „mojstrov skb.zu, katerih se je treba čuvati! — Dobro pomisliti je tedaj, komu da se izroči delo, — mojstru, ali mojstru skazi. Na mojstra v pravem pomenu besede, na prvega umeteljnika v tej stroki na Kranjskem, hočem danes opozoriti gospode čitatelje tega lista, iu ta je — slavni naš rojak g. Fran Goršič iz Ljubljane. Ravnokar izdelal in postavil je g. Goršič v našej iupnej cerkvi nove orgle h 17 spremeni :n dvojnim manualom, katerih notranja in unanja oprava je silno lična, iu praktična in njih glas tako milo-prjetno pa tudi velifaatao doneč, da je vsem občanom v veliko ves.-lje, mojstru po gotovo še v večjo čast. Sploh bi se reklo, g. GorŠiča delo hvaliti „vodo v Siivo nositi" ; njegova slavna dela mu dajejo najlepšo hvalo in najboljše »pričalo. To so že 42 orgle, katere je g. Goršič izgotovil iu so izdelane po najnovejših iznajdbah, kakor še nobeno njegovih poprejšnih del. Domače stvari. — (Imenovanja.) Minister za bogočastje in nauk imenoval je suplenta na državni realni v III. okraji Dunajskem, gospodu Antona Luhar-narja, gorskega Slovenca „učiteljem na državni realki v Reveredo; podelil je g. Nikolaiu Ra valico, realnemu profesorju v Piranu, službo na državni realki v Gorici; imenoval je gimnazijskega ravnatelja g. Fra p a Hafnei-ja v Muterburgu ravnateljem c. k. ženskega učiteljišča" Gorici. — (Priznanje.) Svetnik deželnega sodišča v Trstu, g. Anieu Braunitzer pl Braun tbal dobil je povodom svojega stalnega upokojenja viteški križ Fran Josinovega redu. — (Slovensko delavsko pevsko društvo „Siavec) imelo je včeraj svoj pevski večer v „Hotel Evropa". Društvo je njeer še mlado, a pridobilo si je že toliko veljave In simpatij, da je bila vsa širna dvorana prenapolnena. Veselica bila je prav prijetna, red uzoren, nagovori primerni, petje pa tako kreplio in ubrano, da moramo pevovodji g. Justinu Čestitati na tem vspehu. V kratkem času izvežbal je močan zbor (včeraj nastopilo je nad 40 pevcev) tako dobro, da je že kos jako težavnim skladbam. Hazunj govorov iu petja čuli smo tudi iglo na gooli in to od obrtnika samouka, ki j« dosegel že razmeruo veliko spretnost, < uli in videli smo tudi par smešnih prizorov, pri katerih se je odlikoval g. Sturm. D.uštvo Hine biti popolnem zadovoljno z včerajšnjim vupehom. Prileten rodoljub je, opazujoč izredno solidno obnašauje občinstva, rekel: Kdo bi si bil pred 20—30 leti mislil, da bodo naši obrtniki in deiavci kdaj tako napredovali! Vodstvo, posebno pa predsednik g. A. Jeločuik sme ponosen biti na razvoj društva in na dosedanje vspehe. — (Iz Metlike) se nam piše v 9. dan t. m.: Trgatev se je začela, svet bere vse po slabem vremenu, pridelka bo malo, manj od lani, zato se ljudje kislo drže, dasi jo mošt sladak. — (Južna železnica) namerava tudi v mešanih vlakih vagone kuriti s paro, in bode to kurjavo uvedla že to zimo na nekaterih progah se ve da ue še po naših krajih, ker mi smo itak zmirom zadnji. Ker je pa propisane, da morajo biti in ni bilo šuma. S slabo nado v srci najti oni, ki sem ju zgubila — zakričala Bem še jedenkrat: — Tetki! Nikakega odgovora, dasi se je moj glas razlegal in prozvučal dovolj glasno po vsej ulici. Tedaj zakričala sem s solzami še glasneje: — Mamica I In zopet nikakega odgovora. Srce mi je za-ječalo in zaplakavši storila sem poslednji poskus: — Aleksandra Pavlovna! Nekdo dotaknil se me je in prijemši me za roki vzdignil s tal. Preplašeno ozrla sem se in zagledala sebe na rokah razcapanega delavca v blatni in strgani halji. Obraz imel je izpit in dišal je Bilno po žganji. Hotela sem se odtrgati od tega nepro-šenega pokrovitelja, no, se zna, brezuspešno, kajti držal me je krepko in zviti se mu ni bilo lahko. — Koga kličeš? — Tetki, odgovorila sem jaz. On mahnil je z roko: — Sta zgoreli! Jaz zaječala sem od straha: — A mamica, a Aleksandra Pavlovna? On mahnil je še jedenkrat z roko: — Tudi mamica i u Aleksandra Pavlovna sta zgoreli I (DaUe prih.) pri mešanih vlakih vozovi za osobe vedno v drugi polovici vlaka, a bi se po tem takem teh voz ne moglo kuriti s paro, zato je železnica dobila dovoljenje, da sme za zimski Čas pri tistih mešanih vlakih, kojih vozovi za osobe bodo greti s paro iz mašine ter uvrstiti te vozeve hitro za varnim vozom. — (O osodi golobov pismeno Š.) Izmej 22, v nedeljo 5. t. m. tukaj izpuščeuih golobov pi-.-ii ion oš sta samo dva po šestdnevnem trud* polnem potu v petek 10 t. m. dospela na Dunaj; drugih 20 golobov je pa menda nad visokim gorovjem sneg zamedel in ugonobil. Za ta poskus razpisana darila bodo prihranili za prihodnje leto, ko bodo še jedenkrat in su-er preje ob ugodnejšem vremenu, ne pa tako pozno na jesen v Ljubljani izpustili golobe pismonoše. — (Statistični etnik c. k. poljedelskega ministerstva za 1883. leto.) Deveti tečaj tega, v zalogi c. k. dvorne in državne tiskarne izhajajočega letnika, ki ima pregled črez 1883. leto, obsegal bode tri zvezke: 1. „Produkcija v rastlinstvu" ; 2. Pregled produkcije iz živinoreje, statistika o lovu, o poljedelskih strojih itd.; 3. „Rudarstvo v Avstriji." Prvi zvezek je ravnokar prišel na svetlo ter ima v sebi mnogo podatkov statističnih v mnogoterem oziru za avstrijsko rastliuo-gojo v letu 1883 , tuko n. pr. Mtamo v njem, da je bila rečenega leta letina na Kranjskem za pšenico 1,921.000, za rs 1,084.000, za ječmeu 988.000 goldinarjev vredua iu letina v vseh avstrijskih, v državnem zboru zastopanih deželah je rečenega leta znašala IB pšenico okolo lOO'/a* in za rž blizu 140, za ječmen blizu 79 milijonov goldinarjev. — Zvezek drugi tega le'nika izide 1885. leta, a od zvezka tretjega je prvi snopič že izšel, drugi pa se obelodani meseca januvarja 1885. leta. Telegrami „Slovonskemu Narodu": Opčina 12. oktobra. Sivic izvoljen poslancem z 89 glasovi. Kajira 13. oktobra. V pismu kediva na Nubar-pašo se izjavlja : Egiptovska vlada smatra za svojo dolžnost, odškodovati Nubar-pašo in finančnega ministra, ko bi mej narodna sodišča ukrenila, da se tema ministroma odvzame vse zasobno premoženje, ker sta amortizacijo ustavila. Rim 13. oktobra. V zadnjih 24 urah ; jih je v Napolji 84 za kolero zbolelo, 51 pa ; umrlo. Quebec 12. oktobra. Blizu parlamenta bila včeraj dinamitna eksplozija, ki je sosedne hiše močno poškodovala. Pozneje drug eksplozija. Jeden delavec lahko ranjen, druga škoda neznatna. Quebec 12. oktobra. Javna poslopja, zaloge streliva, parlament v Ottovi se skrbno stražijo. 100 0 dolarjev je razpisanih, da b se prišlo prouzročiteljem eksplozij na sled. Narodne-gospodarske stvari. Dra. Vošnm^a govor y deželnem zhoru o agrarnih razmerah. (Konec.) Jaz bi rekel, da so ravno Slovenci tisti narod, v katerem se je žganje razmerno še mulo razširilo in dtt *Se dan danes Slovenci pijejo veliko manj žganja, kakor drugi narodi. Na Dolenjskem kmetje skoraj ne poznajo s špiritom pomešanega žganja; te na Gorenjskem je te slabe navade nekaj več in v te kr»je se je nesrečna nuvada največ s Koroškega sem ugnezdila, kjer je, posebno na nemškem Koroškem žganjepivstvo tako razširjeno, da v nobeui deželi ne tako hudo. Govoril sem z nekim koroškim državnim poslancem o tem. pa ga vprašal, zakaj postave proti žganjepitju ue napiavijo. Pa se je izgovarjal, da bi potem svet zvedel, da je toliko žganje-pivcev na Koroškem. Na Nemškem imajo zukoue, da ljudje od 10. ure zvečer do 8. ure zjutraj ne smejo žganja piti. Ne tajim, da so tudi pri nas na Kranjskem taki šnopsarji, ki že zjutraj mislilo na tistega grenkega, pa velika večina ljudstva ui taka. Na Gorenjskem se res nekoliko krajev uahaja, kjer je žalibog slaba navada, da delavci že v jutro začno žganje piti. To kvari ljudstvo in zato je treba skrbeti, da se tej slabi navadi čim prej pot zapira in da se čim prej ta kuga iz našega naroda odpravi. Prepričan pa sem, da se bo dalo to doseči pri našem narodu. Treba je le nekoliko dobrih vinskih letin in ako jih Bog da, se bodo ljudje lahko žganja odvadili in se zopet poprijeli poštenega vina, kakor poprej, kadar ga namreč ne bo treba ph.čevati po 48 kr., ampak po 20 ali 24 kr. liter. Ali žalibog, nesreča nas preganja že od 1870 leta, od katerega časa naprej imamo zmiraj slaba in draga vina. Ko bi tega ne bilo, sem jaz preverjen, da bi žganjepitje pri nas samo po sebi prenehalo. Sicer pa bi se pri nas ne pilo toliko žganja, ko bi se ne uvažalo toliko špirita, ki je silno po ceni, kar je žalibog tudi Galicijo popolnoma onesrečdo. Mi se sicer nemarno bati take nevarnosti, kakor je zavladala v Galiciji, kjer so vsej tej nesreči zidovi krivi. Tam je že tako daleč prišlo, da gališki židje, kadar ljudje iz cerkve gredo, poškropijo ceste s špbitom, da duh špirita ljudi v nos bode in da potem res, kakor muhe na med, padajo v žganjarije. Tako zvito, kakor židje, nihče ne zna ravnati, ker židje na nič druzega ne mislijo, nego kako bi si na lahek način denur pridobili. Pri nas do sedaj nemarno še toliko Židov v deželi, zaradi tega se pri nas žganjepitje Še ni tako razširilo, kakor drugod. Reklo se je tukaj, da hočemo iz Kranjske narediti magnet za sosednje Slovence. Pritrdim temu in upam, da bomo s svojim poštenim delovanjem za kmetijstvo in obrtništvo dosegli tol.ko, da — ako že ne bomo magnet — bodo sosednje dežele vsa) uvidele, kako skrbno se brigamo za materijalne razmere dežele in da delamo, kar je mogoče, za prospeh dežele in nje prebivalcev. In da sosednje dežele ne prezirajo našega dela, je dokaz, da so se povsod zanimali za našo agrarno euketo in da je še včeraj došel dopis od moravskega deželnega odbora, ki prosi, da bi vse naše razprave glede agrarnih naših razmer brž tja poslali, ker bi radi videli, kake Bklepe smo mi o tej važni zadevi, s katero se tudi moravski deželni zbor peča, storili. Pokazati hoč Mno sosednjim deželam, kako je praktično pomagati liud-stvu in da se ne damo motiti od doktrina! nih in psevdo-liberalnih nazorov, katerim konef.no ni drugega namena, kakor utrditi nemško hegemonijo, kar žalibog vidimo na Koroškem in Štajerskem. Tudi tam bi trebalo preiskovati stanje kmetijsko, kajti tam, posebno na Koroškem, kmetijsko stanje nič manj ne propada, kakor drugod. Tam je še posebno ta nesreča, da veleposestniki celo vrsto kmetij nakupujejo. Znano mi je o grajšoini v Pliberškem okraji, da je v kratkem času 10 kmetij nakupila. Dotične rodbine so postale kajžarske in so izbrisane iz števila kmetov. Mi vUlimo tedaj na Koroškem isto pri-kHzen, kakor na Nemškem in Francoskem na škodo kmetijskega stanu. Gosp. Deschmann je hotel dokazati, da smo mi Slovenci, to je naša narodna stranka krivi, da kmetski stan pri nas propada. Na to moram odločno odvrniti, da ni res, marveč, da je temu kriva le tista stranka, katera je od leta 1860 do I. 1879 imela v Avstriji krmilo v rokah. Tista liberalna stranka je zakrivila to slabo stanje s svojimi do-ktrinarnimi postavami. Leta 1848. se je lep čin zgodil, da se je namreč kmet osvobodil in da se je desetina m tlaka odpravila. Pa kmetu bi se ne bilo smelo dovoliti popolnem proito razpolaganje h kim-ts Kimi posestvi, kajti kmet v tistem času ni še imel dovolj omike. Zato pa ne smemo na kmeta navaliti vse krivde, da je zabredel v slabo stanje, ker dobro vemo, dn ga pred letom 1848. nikdo ni poučeval. In kdo se je pozneje brigal za našega kmeta, ako ne naša stranka, katera je zmiraj zahtevala in še zahteva, da se narod pom-uje, seveda v svojem ma-ternem jeziku. V ta namen so se ustanovila različna društva kmetom v korist. Gosp. Desckmannu se je zljubilo grajati našo kranjsko kmetijsko družbo, toda prav po krivici. To društvo je bilo jedino, ki se je brigalo za uaše kmetijstvo. In če g. Deschmann hvali, da se zdaj veliko živine s Kranjskega izvaža, kdo nam je pomagal, da je sedaj živina tako lepa, da se lehko izvaža celo na Nemško? Kdo drugi, nejjo ravno kmetijska diužba, katera je skrbela, da so pršla dobra ž vinska plemena v deželo V Kmetijska družba je dala podlago umni živinoreji, po kateri tolko tisoč goldinarjev v deželo prihaja. Kmetijska družba pa je tudi za dobra ž tna semena, sadjerejo itd. dosti storila in bi še več, ko bi imela večjo denarno podporo. Kranjska dežela je ustanovila gozlarsko šolo, vinarsko in sadjarsko šolo na Slapu. Jaz mislim in se trdno nadejam, da bodemo v kratkem času tako srečni, tudi na Dolenjskem videti tako šolo. In kdo je skrbel na Štajerskem, na katero nam gosp Deschmann pokazuje, da se je sadjarstvo in hmeljarstvo tako povzdignilo? Gotovo nobeden drugi, kakor narodua naša društva Mi imamo tura hmeljarsko društvo, sadjerejsko društvo, kmetske posojilnice in povsod vidimo, da le narodna društva skrbe za kmeta in mu pomagajo v zadregah. Narodna stranka je bila tista, ki je da bi kmetu pomagala, ko se ima boriti proti zakonom prej Baje liberalne večine, sklicala kmetijsko Onketo in ki bole nastopila pot zakoiioduteljsUa, da postavi kmetski stan na trdno podlago iu odpravi tiste naredbe, katere ho protivne ljudskemu mišljenju in ljudskim potrebam. Gosp. Deschmann se dalje pritožuje, da je toliko beračev na Kranjskem. Res je, da imamo dosti prosjakov, največ v Ljubljanski okolici, v Šiški. Da pa je toliko beračev in pohajkovalcev, temu so krive mnogo občine same, katere proti tacim osebam dovolj strogo ne postopajo iu jih domov ne pošiljajo. Kako je pa v tem oziru na Nemškem? V Soluo-gradu je toliko beračev in tako silovitih, da po poročilih solnogradskegu deželnega odbora plačujejo kmetje dvakrat to:iko beračem, kolikor ves gruntni davek znaša. Tam sicer ciganov ni, ampak dragih beračev je vse poloo. Tam tudi ni Slovencev, p* jaz mislim, da tudi to vprašanje nema nišesar opra- viti z narodnostnim vprašanjem in da mi na Knanj-skem nesmo v tem oziru nič slabši, kakor na N m-škem. Odločno zavračam pa gosp. Deschmann t, ki nam očita, da so naša posvetovauja pri enketi bila „obeiflachlich'* in da je tudi poročilo o tem „ober-flacblicb". Saj je bil gosp. Debchmann navzočen, ko se je posvetovalo, kako more tedaj reči, da so bila posvetovanja noberflachJieha. Res je, da bi se lehko še marsikaj bilo povedalo in ko bi se hotelo razpravljati celo stvar, kakor je važua in kakor bi zaslužila, potem bi ne bilo dosti 1 mesec zborovati, nego vsaj 2 ali 3 mesece, kar pa ni mogoče. C-da stvar je za mnoge nekaj novega, posebno pa dedno pravo na deželi in kmetski domovi, proti katerim je dosti pomislekov. D.lo bi se tudi dosti govoriti o dr u/ih mrokih propada, ki so se omenili, pa čas ni dopuščal. Gosp. Deschmann je navajal slavnega Franklina, ki je rekel, da le delo in štedljivost pomaga ljudstvu do blagostanja. Dobro, mi smo tudi tega mnenja in želimo, da je naše ljudstvo delavno in štedljivo, poleg tega pa zmerno. Gospodu Descb-nminiu pa je gotovo žal, da Franklin ni še nekaj dostavi) in ko bi mogel gosp. Deschmann Franklina poučiti, dokazival bi mu, da je treba kmetu še jedne lastnosti, ako hoče priti do blagostanja: nemškega jezika. (Dobro-klici na levi.) Čudno, da Franklin takrat ni že bil teh mislij. (Smeh — na levi.) Mi smopa tega mnenja, da kmetu do blagostanja ne bo pomagal nobeden jezik sam za se, ako se v njem ničesar ne bo naučil in ako ne bo v svojih strokahizurjen. (ŽivBhni dobro-klici na levi.) Dobro mazilo. Vsakeršno imetje, trganje po udih, otrpncnje itd. uspešno ozdravi Moli-ovo .Francosko žganje in sol". Cena steklenici z navodom vred 80 kr. Vsak dan razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c kr. dvorni založnik, na Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (690—9) Meteorologično poročilo. S 0 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-poratura Vetrovi Nebo Mo-krina v min. 11. okt 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 725 65 mm. 723 91 mm. 726*66 mm. -f-10 6° C ■f 14-0*0 -f 12 0" C si. vzh. si. jz. si. jz. obl. obl. d. jas. 2-70 ram. dežja. 12. okt. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73037 mm. 73145 mm. 732 63 mm. + 6 0" C + 6 4' C + 5-8" C al. vzh. al. vzh. si. vzh. dež. obl. dež. 8 60 mm. dežja. Srednja temperatura obeh dnij je znašala + 12'2° in 6'!0, za 0-1° nad in 5-9° pod normalom. ID-u-naJslcsi borza dne 13. oktobra L I. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna ren a . . . .... Srebrna renta .... . Zbira ren ... .... 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke ...... Kreditne akcije .... London . ..... Srebro ........... Napol.. . ......... C. kr. cekini . ... Nemške marke ... 4% državne »ročke iz 1. 1864 250 gld. Državne srečke iz I. 1864. 100 gld. 4°/c avstr. zlata renta, davka prosta. 80 gld. 95 82 — 103 n 10 95 i 85 — 282 n 20 122 i 20 it n 69'/, 79 ^9 85 124 _ 50 172 | — 103 * — 123 — 93 55 88 90 104 | 50 115 25 121 50 109 20 105 ■ 50 177 n — 18 50 104 — 213 * 50 k-. , papirna renta 5°/0..... 5°/c štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečko 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/,°/0 zlati zast. listi . Piior. oolig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudoltbve srečko .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Tranunway-društ. volj. 170 gld. a. v. Zahvala. Za mnogobrojno spremstvo naše nepozab-ljivo presrčno ljubljene matere, oziroma talce Ane Žnidaršičeve, k poslednjemu počitku, kakor tudi za mnoge prekrasne vence in trakove, izreka p. n. gospodom uradnikom c. kr. rudniškega ravnateljstva, c. kr. okrajnega sodišča, c. kr. davčnega uruda in c. kr. gozdne uprave, gospodom Idrijskim meščanom, gospodom pevcem si. Čitalnice za ginljivo petje, vojaškemu veteranskemu društvu, kakor tudi vsem priiateljem in znancem iz Idrije in okolice z njih častitimi rodbinami, katere so se blagovoljno in mnogobrojno udeležile pogreba, najiakrenejšo zahvalo neizmerno užalostena rodbina Žnidaršič. V Idriji v 9. dan oktobra 1884. (640) Slikarja ali pozlatovalca is«-«' podpisani za delo podob. Kdor želi za dalj časa v delo vstopiti, naj takoj to naznani pismeno ali se pa oBobno predstavi DPetr-u. Efcia.tOX-"C. -v Pležsčili pri ČJa-toru.. (639-2) Komi na deželi izučen, 19 let star, slovenskega in nemškega jezika zmožen, z dobrim spričalom, želi dooiti službo v kaki prodftjahriei ali v kaki leseni trgovini na Kranjskem ali Spodnjem htajerskem. — Ponudbe vsprejema upravništvo „Slovenskega Naroda". (619—5 Vinski mošt PtnJNki, jflko sladek.....od gld. 12 do gld 1883. leta Halal lusko t ino (PlattenBeewein . . . 1880. „ n n . ... 1868. 1883. 188 . 16. 11. 16. 60. 39. 30. 12. Rlzlee in Jernzalemec..... p ava slivovi««......... pravi tropine«......... Pravi vinski kis............ Cene veljajo za hektoliter. Dobiva se pri (C37—2) JOSIPU KRAVAGNI v Ptuji na Štajerskem. ^kAAAAAAAAAAAAikAAA^ !Najnovejša iznajdba! > !!Cilindri več ne pokajo!! £ C. kr. priv. Jos. Marian-ovi ^ kroglasti cilindri za vse £ petrolejske svetilnice. [ Ti cilindri, kateri imajo odlično lastnost, da vsled vročine, tudi pri največjem plamenu skora) nlkol ne počijo, imajo pri jednakej porabi pet oleja ka je mogoče veliko lepo iu mirno luč in niso v gospodarski zadevi od nobenega sedaj obstoječih cilinderskih sistemov pie-košeni. (641—1) Isti se dobč v vseh velikostih, kateri so navadro v rabi (3'", 5'", 8'", 11"' in 15"', ravni, matirani ali kitičanl in sem pripravljen po najnižjih t'a-briškili cenah iBte po naročeni velikoBti oddati. trgovina 8 steklom in glavna zaloga c. kr. priv. krog-lastih cilindrov na Slarrm trgn v LjnMjuni. ► ► ► ► ► ► ► ► Pomaranče in limone. Pet kilo najlepših laskih pomaranč (25 do 30 komadov^.......za samo gld. 2.20. Pet kilo najlepših luških limon (30 do 35 komadov)........„ „ „ 2.—. Pet kilo najlepših laskih pomaranč in limon, mešano, (35—40 komadov) „ „ „ 2.30. Pošilja proti poštnemu povzetju, voznine in carine prosto, ter za zaboje tudi nič no zaračuni (622—4S, {■5*. IS. Caroli v Trtstvi. f -------- 1 " 1 1 " zdravilni malaga-sekt po analizi ces. kr. poskušnje postaje za vina v Kloster-nenbturgu jako dobra, prava malaga. jako dobro krepčilo za slabutne. bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in slabemu želodcu izvrBtno upliva. V '/i *n V« origina nih Bteklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko (605—4) ŠPANJSKE TRGOVINE Z VINOM VINADOR DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah a gld. 2.50 in gld. l.SO. Dalje razna fina ln.ozem.slra vina v originalnih steklenicah in po originalnih cenah pri gospodih: Josip Svoboda, lekar, In H. h Wenzel, prodajalec detikates v i.juii-ljaai; A. Roblek, lekar v Radoi i j i« i : Fran Doleuz, trgovina s špecerijskim blagom v Kranjl. Išče se pek neoženjen, vojaštva prost ima prednost, za dobro renomirano pekarijo v Kranjski gori v hiši podpisanega, katero bi vzdrževal na svoje ime. Ponudbe sprejema Matija »lobočiiik, (632—3) trgo/ec v (Jorjah. Velika partija 1 (788—68) ostankov siikiui (po 3—4 metre*, v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek poo> gl. 1M oi rh r Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci prod pošiljatvi marke za 10 kr. Mejnaroflna linija. Iz Trsta v Hovi-Jork naravnost. Veliki prvi«i. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (611—9) T- TEEKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatr 11 »ko I ii zimsko hi/.oiio priporoča najstarejša in v najboljšem glasu se nahajajoča tvrdka za sukno MORITZ BUM-a (ustanovljena v letn 1822): Volneno blago, Brnskl izdelki, jako lepi, modni uzorci za cele obleko, po gld. 1.60, 2, 2.50, 3, 3.50 do gld. 8 meter. ItlMgo za zimske suknje v vneli barvah in vsacega dela. po gld. 2.">0. 3.50, 4, 4.50 do gld. 12 meter. Na novejša podklad* za suknjo po gld. 1, 1.50, 2 do gld. 6 meter. Elegaiituo blago za hlače po gld. 2, 3, 4, 5 do gld. 8 meter. Pravi augleški popotni plaidl, 3'/a metra dolgi in 1 meter 60 cm. široki, prakt. barv, po gld. 3.50, 5.25, 6.50 do ^ld. 16 kos. Velika zaloga aukna vsake baze za civilno in vojaške obleke, livreje, cerkve, bilarde in vozove, sukna za gasilna, strelska, veteranska in dnnra društva. Uzorci zastonj in franko, lilago se pošilja samo proti poštnemu povzetju ali predplači. Pošiljatvo nad 10 gld. vrednosti poštnine proste. Karto z mnogovrstnimi uzorci pošiljam na željo zastonj gospodom krojaškim ino|stroin. — BJ»rmalno blago za obleko, normalne posteljslce In potnl-»U«' odeje, sistema dr. Gustava Jiiger-|m v siutimn iu. v bogatoj izberi. (543— 8) sr w g =-. a -t c: o m 78 n11* ~ s. te ta I B d. t. O 1 f i H" ? i o -> os n* 3. RUSI ■J .-j Svetinja za napredek Dunaj 1873. ^^V-i?.tanoV|eno 1767. XXXXXSOIQIOK Svetinja za zasluge Dunaj 1873. Štiri in dvekolesne brizgalnice razne velikosti, s pristopnimi stožkovitimi zaklopnicami, odlične konstrukcije in učinka, za srenjske, mestne in deželne požarne straže, ■amoteŽne, i»«ntii«s brentante in vrtno brlzffaliiloo« iii-nrofore raznih konstrukcij. Najboljši konoplji ne, «nmaste« ■eaalne in |>FUl»kaliio prevodne cevi, kakor tudi druge msr gasilne priprave priporoča po najnižjej ceni s 5 letnim jamstvom ALBERT SAMASSA, c. kr. dvorni zvonar in tovarnar za stroje in gasilno pripravo v X vi t> 1 j ai i i. (812-4^ Občinam in požarnim stražam dovoljuje večletno plačevanje na obroke, da ložje napravijo gasilno orodje. Podrobne}! ceuilulk na znlilevauje v.msiom j iu 1'rauko. častna diploma Gradec 1880. Častna diploma TrHt 1882. izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar LhBtuina in tisk „Naroune Tibkarne".