>1 /\, ]\J RAC Adriatic zavarovalna družba d.d assicurazioni s.p.a. V IZOLI JE PREMALO STRANK (izolski trgovec) Volitve niti niso tako slaba stvar. Res veliko stanejo in je zaradi predvolilne propagande cela naša dežela prelepljena, prebarvana in sploh posvinjana. Res pa je tudi, da nas pred volitvami objame nekakšen val prijaznosti in dobrot-ništva. Politične stranke tekmujejo v boju za našo naklonjenost, njihovi prvaki pa letajo od prireditve do prireditve, plačajo kapučino in špricer, čeprav lega niso prej počeli, poslušajo tarnanje o težavah navadnih smrtnikov, čeprav so prej bežali od njih, se grejo dobrodelne akcije, čeprav so dotlej grabili predvsem zase in sploh so vredni pomilovanja za vsa dobra dela, ki jih morajo opraviti v teh dneh. Da jim ni lahko priča tudi slab odziv na nekatere predstavitve in javne razprave, toda politika je pač druga najpomembnejša postran-ka stvar na tem svetu (za nogometom) in takšno pozornost ji tudi namenjamo. Tako komaj vemo koga bodo kandidirale posamezne stranke, ne vemo, da imamo tri nove stranke (Zeleni-Dimitrij Kralj, Liberalci-Tihomir Stepanov, Slovenska ljudska stranka-Boris Sancin), celo za tiste, ki obstajajo že več kot leto dni, večina Izolanov ne ve, kdo jih vodi. Strankam tako ostaja le poudarjanje njihove neverjetne skrbi za Izolo in Izolane. Nam, ki nismo med voljenimi pa ostaja, da skušamo to trenutno dobrolništvo izkoristiti kolikor se le da. ___________________________________Drago Mislej /////. CZ** '4 IZolA BARIKADa Od naslednjega ponedeljka (16. november 1992) bo Izola bolj zaprla kol doslej. Občinska uprava je namreč sklenila, da ji je dovolj nenehnega izigravanja prometnega zakona, njenih ukrepov in komunalnih redarjev in je sklenila fizično zapreti posamezne dele starega mesta. Neugledne železne table, ki so preplavile naie mesto so sc pojavile na začetku Ljubljanske ulice, na začetku Verdijeve in z druge strani Trga 22. julija. Vstop z Ljubljanske bo možen le od 6. do 9 ure za dostavni promet, trgovci v okolici cerkve Marije Alielskc pa si bodo monili pomagati z vozički. Stanovalcem bo ob vsem lem še najlažje, saj je ukrep namenjen predvsem njim. V primeru intervencij bodo namreč policaji, gasilci ali reševalci zdaj sploh lahko prišli do kraja nesreče. Sicer pa so že najavljena pisma nezadovoljnih uporabnikov parkirišč in dostavnih poti.________________ V tej številki še: -JAZBEC V ORLOVEM GNEZDU -ŠKOLAJEŠOLA -MARTIN JE NAREDIL VINO -URADNE OBJAVE-STANOVANJA V v BO SODISCE V IZOLI? Izola je tako majhno mesto, da se šepetanje v občinski dvorani sliši do tržnice. Tam smo tudi izvedeli, da sc občinska oblast dogovarja o selitvi sodišča iz Pirana v Izolo. Menda so tudi že našli ustrezno poslopje za namestitev sodišča, vendar je stvar zaenkrat še v zelo začetni fazi dogovarjanja. Na občini novice niso potrdili, zanikali pa tudi ne. Dim torej imamo, ogenj pa morda že v naslednji številki. poNOVno V ETER Po enotedenski prisilni tišini, se je spet oglasil edini izolski radio. Vzroki prekinitve so bili povsem pravne narave, saj radio ni imel dovoljenja za oddajanje. Ker pa Izolani ne bi bili Izolani, če bi kar mirno gledali, so v manj kot v enem tednu zbrali tri tisoč podpisov, ki so bili dovolj težek razlog za ponovno odprtje, da se pa tudi sklepati, da je pomoč prišla tudi iz visokih političnih krogov. Kakorkoli že, Radio Morje, na veliko veselje vseh poslušalcev, spet oddaja____________________________________________ To je Vaša rubrika, spoštovani bralci in pisci. V njej objavljamo pisma, ki jih pošiljate na naš naslov z željo, da jih objavimo, saj bi z njimi radi povedali someščanom to in ono. Pisem je kar veliko, zato Vas prosimo, da spoštujete sklepe časopisnega sveta, ki je sklenil, da objavljamo le pisma dolga do 40 tipkanih vrstic in tista, ki so podpisana ter opremljena z Vašim naslovom. Pisem ne predelujemo, dovoljeni so le pripisi uredništva, poleg tega pa jih tudi delno lektorsko bdelamo. Hvala za dosedanje sodelovanje. Pisma še naprej pošiljajte na naslov: MANDRAC, Veliki trg 1, 66310 Izola s pripisom PTT NOT DEAD ali le Pisma bralcev . lahko pa jih tudi prinesete na uredništvo, saj smo tam bolj ali manj od zore do mraka. JONATAN GALEB V IZOLI Resnični Jonatan Galeb živi v nas vseh, je del našega nemirnega in svobodnega duha, je vodilo naše raziskujoče in ustvarjalne zavesti... (Prosto po Richardu Baeh-u) Za strokovnjake—ekologe je galeb oportunist, nekje na sredi prehranjevalne verige, omnivor, ki požre skoraj vse kar mu pride brez večjih težav pod kljun. Za naše ribiče je ta ptica kar morska kokoš , ki sc po krmi ladje zaletava za ostanki ulovljenih rib, solinarji ji pravijo krkavka , ker sc dere kot sraka nad gnezdišči sredi lagun. Spoznal sem ga kot virtuoza letenja in jadranja v modrini horizonta in si ga prisvoljil kot metaforo (prispodobo) pravega virtuoza letenja v visokih političnih sferah... Pred dobrim letom je spet prijadral nad naš zaliv resnični JONATAN GALEB. Za vselej je zapustil neprijetno družbo jastrebov in krokarjev ter pristal nekje v IZOLI smešno okičen z oljčno vejico v kljun. Nekateri zavistni lokalni tiči so celo menili, daje svoj polet zavaroval kar pri londonskem Lloydu. Doma je nekje med Portorožem in Dubrovnikom. Dolga leta je bil zvest spremljevalce Libumijc in Slavijc na poti med Kvamcrom, Dubrovnikom in Krfom. Poznajo ga celo naši starši, ki so na poročnem potovanju prvič doživeli čar morskega križarjenja. Dobro ga poznajo tudi naši ribiči, ki so še pred leti dvigali obilen ulov bele ribe v vodah Visa in Bišcva, Pala-gruže ter od Jabukc preko Komatov do Kvamcra. Sedaj že v svatovski obleki koketira kumici — županovi golobici in vabi v goste Adriatic—ovočigro. V bliskoviti karieri seje v predsezoni povzpel do stolčka predsednika komisije za turizem pri domačem hortikulturnem društvu. V konspiraciji z lokalno urbanistično oblastjo kuje načrte za prihodnje leto, ko bodo v to naše malo mesto spet povabili cel širni svet. —Ali boste organizirali spet kakšno svetovno prvenstvo, sem ga vprašal za izjavo v lokalni MANDRAČ, saj nismo še uredili niti najnujnejše kanalizacije in druge infrastrukture!? -Nič zato. Visoko ekološko osveščenim gostom vse te pikantne komunalne nedodelanosti le dvigajo rahlo pritisk (tako nekako kot domači refošk...) in jim vlivajo inspiracijo za pisanje pozelenelih pripomb v Knjige gostov. -Ali naj to pomeni, da se ne bojite razočaranih gostovTAli vam dolgoletne izkušnje ne velijo drugačnega tretiranja turistov? — Kje pa, ne bojimo sc razočaranih tujcev, njim ni morje nikoli zmrznilo pod nogami.. Dodobra jih bomo izkoristili, celo njihove zoprne pripombe v knjigah gostov bomo napeljali na naš mlin! — Kako vam bo to uspelo? — Enostavno. Ko bodo vse knjige pripomb napolnjene, jih bomo zbrali, natisnili in izdali monografijo ZELENA KNJIGA IZOLE. Tako bomo zagotovo tudi prehiteli sosednje rivale, ki firrbajo občino vsevprek zeleno in na drugi strani pa gradijo marine drugo za drugo- — Torej, ali nameravate najprej tiskati knjigo o ogroženi Izoli in njenem zelenju, šele nato pa boste razmišljali o obrobnih stvareh kot so kanalizacija in druga infrastruktura ter izobrazba turističnih delavcev? — Seveda! Ekologija je v modi, Zelena knjiga sc bo prodajala kot sveža žemlje. To bo naš prvi pristni turistični suvenir in hkrati tudi ponudba za prihodnje leto! — Ali boste Zeleno knjigo o ekološki ogroženosti Izole ponujali tudi na berlinski turistični borzi...? — Ne bodite zoprni! Knjiga nam bo koristila predvsem kot poslovno darilo. — Kakšno poslovanje imate v mislih? — Priznam, da smo doslej pri vlaganju v razvoj turistične podobe mesta nekoliko prehitevali. Predvsem pri protokolarnih formalnostih seje zataknilo, z. ministrom za urbanizem imamo še veliko stvari za doreči... — Ali nameravate ministra v kratkem spet povabiti? — Ne prav kmalu, po končani sezoni. Takoj po izidu Zelene knjige ga nameravamo povabiti kot častnega gosta na promocijo. — Kaj si obetate od njegovega obiska? — Ob predaji Zelene knjige Izole v dar dragemu gostu ga bomo mimogrede pobarali še za KONCESIJO nad povečanim izolskim komunalnim akvatorijem. — KONCESIJA nad akvatorijem je bila nedvomno prava podvodna čer spotike med državo in lokalno oblastjo. Ali menite, da bo Vaši prošnji minister takoj ugodil? Ali Vam ni še pred kratkim metal polena pod noge? — Prav gotovo nam bo takoj ugodil! Doslej smo ga imeli za nepomembnega predsednika sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora, ki seje prevalil v obleko ministra za ur-banizem in ga nismo preveč upoštevali. Z našo prošnjo ga bomo končno hkrati tudi priznali v njegovi vsemogočni poziciji deli in vladaj . Enostavno, ustregli bomo njegovi nečimemosti v zadnjem mesecu njegovega mandata. — Doslej se za koncesijo niste preveč menili, a ste od državnih oblasti zahtevali mnogo več, npr. ureditev infrastrukture s kanalizacijo itd. Kako boste premostili nadalnje investicijske težave? — Upam, da jeseni ne bo prepozno. Prošnja za koncesijo je ključ, ki odpira vsa vrata državnih zakladnic, prepričan sem, da nam bo gospod minister z dano koncesijo pomagal streti še šest ostalih trdih orehov rekoč: Kamor gre bik, naj gre še štrik! — Sedem muh na en mah! Ali ne? — Tako je! Od drobne prošnje po KONCESIJI si obetamo še: 1. Sofinanciranje izdelave kanalizacije in cestnih povezav celega Izolskega anfiteatro z Marino in novo avtobusno postajo vred. 2. Delno kritje stroškov preselitve stare ribiške ladjedelnice s sanacijo firme RIBA in stare hladilnice vred. 3. Kritje stroškov selitve firme ARGO s sanacijo montažnih linij na novo lokacijo v industrijski coni ali pri IRISU ter predelave obstoječih objektov za potrebe nove Marinc. 4. Finančno podporo izgradnje velikega mosta-promenade kot nadomestek lun-gomarc-ja nad Marino. Ta edino resnična želja izolske roje bo izboljšala funkcionalnost našega obmorskega mesta v korist obiskovalcev in krajanov, ne glede na dejstvo, da mu že sedaj pravijo izolski ponte dei sospiri . 5. Z mednarodno akcijo bo podprl promocijo Izole Od rimskih časov do danes z. izgradnjo muzejskega pavil-iona nad Villo rustico romano ob Halictumu in hkrati promoviral navtični turizem z obrtno—tehničnimi uslugami v Izoli. 6. In mimogrede bo še s pomočjo obalnih politikov podaril ladjedelnico z dokom in novimi lastniki (cx— upniki) vred Obalnemu izvršnemu svetu ter koprski občini, kamor tudi sodi v trajno last, da ne bo kazila več tisočletne podobe izolskega polotoka! — Glede na dejstvo, da bo Marina v Izoli svet zase, kaj bomo od vseh teh velemojstrskih rošad imeli 17.01 ANI? Ali samo MARINADO in to skisano? — Ne bodite smešni, saj sem že prej omenjal naš boj za zeleno Izolo in za načrtovani veliki promenadni most preko MARINE, da ne bo le—ta obvisela kot tujek ob starem mestu (ali obratno). Prizadevam si za ohranitev vseh privezov v starem Mandraču in končno vseh osemsto novih privezov bomo najprej ponudili domačinom. Obstoječih tisočdvcsto privezov že zdavnaj ni dovolj za domače potrebe morjeplovcev. Nujno bo začeti razmišljsti o gradnji nove severne marine ali pa graditi zložljive barke! — Kaj pa boste ponudili tujim navtičnim turistom? — Prostora bi sc dalo še kaj najti, trenutno razpolagamo z. dovolj morske vode in obilico morskega zraka, kar je skoraj vse, kar potrebujemo za novi projekt imenovan IZOLANDIA . Trenutno je to še poslovna skrivnost. Lahko povem samo, da bo šlo za trženje morske vode: tople, hladne, tekoče, stoječe, v curkih, vs-lapovih, v senci tamarisk itd. Vlado Bcmctič Pismo izolskega župnika OB PROPADANJU NAŠE KULTURE Vsak, ki nekaj da nase, se čuti prizadet takrat, ko mu nekdo očita, da je pri njemu doma nekaj narobe. Se hujša pa je vest, da bo to spoznanje -velikokrat z očitnim zadovoljstvom - razbobnal vsakemu. Saj se poznamo: kako prija spoznanje, da gre nekomu slabše kot pa meni! Kar velja za osebno življenje in družinsko okolje, velja tudi za pripadnost mestu v katerem živimo. Naš ponos ali pa tudi sramota - še posebej, ker hočemo biti turistično-kulturno središče. Kot da bi vesoljnemu svetu razglašali: pridite, da vam razkažemo svoje znamenitosti, da spoznate našo kulturo ter našo plemenito notranjost - vse v našem mestu govori o tem! Ne vem, kdaj bo la pravljica postala resničnost. Vem pa, da trenutno stanje ni popolnoma nič pravljično - vsaj kar zadeva naše cerkve, ki so imenitni kulturno zgodovinski spomeniki. Kot laki govorijo o visoki kulturni zavesti naših prednikov in z razpadajočo podobo tudi o našem sedanjem vrednotenju. Ni kaj, osebna izkaznica naše kulture je zgovorna za vsakegtk, is ep približa župnjiski cerkvi sv. Mavra. Morda ga je poleg opisa v turističnem vodniku spodbudil k ogledu že od daleč vidno načet zvonik cerkve. Prvi vtis se okrepi že ob strahotno zanemarjenem parkirišču ob cerkvi, katera sicer sramežljivo nakazuje poteze nekdanje veličasnosti, vendar pa je trenutno v lepem soglasju z zanemarjenostjo brezvestnega parkiranja ter že skoraj javnega smetišča. Vtisa ne popravi niti ogled pred leti skrbno obnovljene notranjosti - vedra, v katera se na več mestih pridno nabira deževnica povedo vse. 0 stanju cerkve in o naši notranjosti. Mnogo slabše kot ob župnjiski cerkvi je pri starodavni cerkvi Marije Alietske na Trgu 22. julija. Prva cerkev v Izoli, nekdaj biser in v umetnostnem vrednotenju spomenik l. reda s slikami, orglami in arhitekturo, katere se ne bi sramovali veliki narodi, je danes pred razpadom: zunanjost govori sama o sebi, udrl se je precejšen del strehe, razpoke v stavbi grozijo, da se stavba sesuje... Kdo je torej na potezi, da kaj ukrene? Mislim, da vsak, ki nekaj da nase!Podobakoleie njegovo ogledalo. Ni treba besed - podoba je več kol zgovorna! Merlo» (Merlot block, Merlot noir, Merlot blatter, Merlot nero) je francoskega izvora in sestavina zelo znanega bordojskega vina. V naših podnebnih razmerah, predvsem na Primorskem, daje na dobrih legah pri pravilni tehnologiji kakovostno vino rubinasto rdeče barve, harmoničnega okusa, z ne preveč fenolov, z nevtralno, vendar sortno svojevrstno aromo. Modri pinot (modri burgundec, Pinot noir, Blauburguder) velja za najbolj kakovostno rdečo vinsko sorto, katere vino je lepe, rubinasto globoke rdeče barve, z ne preveč alkolu>la in kislin. Vino je zelo olzčulljivo in zahtevno za tehnologijo, kajti preobilje fenolov, ki učinkujejo trpko, lahko prekrije elegantnost ostalih sestavin v vinu. Barbera (Barbera blunck, Baibera noir, Barbera blauer, Barbera nera) se je v zadnjih dveh desetletjih iz Italije razširila v Vipavsko dolino.Na najboljših legah daje sorta kakovostno temno rdeče vino s harmoničnim, prijetnim okusom, kjer se kislost lepo dopolni v harmonično celoto z alkoholom. Vino iz slabo dozorelega groztlja učinkuje neharmonično, po okusu je prekislo, včasih preveč trpko, doseže povprečno kakovost. Kabernet (Cal)emet Prane in Cabernet sauvignon). Razlikujemo sorti: kal/e met sovinjon in kabernet frank, obe uvrščamo med kakovostne vinske sorte, vendar daje boljše vino kabernet sovinjon, ki je glavna sorta najboljših svetovnih rdečih vin in daje počasi dozorevajoče, s fenoli bogatejše vino, ki razvije svojo značilno aromo med večletnim staranjem. Kabernet frank obilneje rodi in daje vino, ki hitreje razvija svoje sortne, po aromi nekoliko manj značilne sortile lastnosti. Barva vina je globoko živahno rdeča. Refušk (terrario d'Istra, terrai noir, Terrai blauer) je pri nas razširjen predvsem na Obali in Krasu. Zaradi velike količine mineralnih snovi, zlasti železa, daje ta sora na Krasu vino, ki ga poznamo kot KRAŠKI TERAN. Ime kaže na sortno povezavo z drugi- mi sinoni mi. Na sorazmerno kratki zračni raylalji dobimo zatuli različnih tal in ptxlnebnih razmerah od iste sorte — refoška (ki se razlikuje od italijanskega refoška peduncolo rosso) rdeče vino s povsem različnimi senzoričnimi lastnostmi. Obalni refošk je vino, ki je privlačne ru binasto rdeče barve, z nekoliko bolj poudarjeno kislostjo, zato učinkuje sveže, z ne preveč fenoli, ki so harmonično vkomponirani z ne previsokom alkoholom in dobro dopolnjuje številne pikantne jedi. Kraški teran je enkratno temno rdeče vino z vijoličastim odtenkom katerega glavna odlika je izredno visoka mlečna kislina, ki nastane z biološkim mlečnokislinskim vrenjem in daje temu vinu enkratno žametasto mehkobo. Ta omili visoko naravno kislost, ki jo grozdje prinese s seboj. Cviček Po naših zakonskih predpisih nosi naziv dolenski cviček samo vino, ki je zraslo v dolenjskem vinorodnem okolišu in je sestavljeno iz sort v določenem razmerju. Cvičku dajejo značilnost modra frankinja, modra portugalka, žametovka, kraljevina, za izboljšanje kakovostise jim pridruži še šcntlovrenka, laški rizling, zeleni silvanec in rumeni plaveč. Temeljna značilnost cvička je svetlo rdeča barva (zaradi deleža belih vinskih sort), sorazmerno visoka kislina in zelo nizek alkohol, 'loko je z zakon - skim predpisom za ciček izjemoma dovoljeno 7,5 vol. % alkohola kot spodnja meja, ki znaša za preostala vina v prometu 8,5 vol %. Zaradi omenjenih lastnosti to vino priporočajo tudi zdravniki, zlasti operirancem na želodcu. Na žalost pa se v prometu pojavlja nova zvrst cvička, ki po svojih lastnostih ni enakovredna klasičnemu dolenjskemu cvičku, zato bi to vino morali drugače poimenovati, ker je barva premočno rdeča, vse buje previsok alkohol. Že iz pradavnih časov pa je znano, da bnajo z/neme količine vina številne pozitivne učinke, ki izhajajo iz izredno ugodne kislosti vina. Ta je v mejah skoraj oplunalne kislosti želodčnega soka i/i vsebuje številne oligoelemente, katerih vrednosti se pri marsikaterem elementu v I dl približuje vrednost I tablete multivitami-na. To zmanjšuje pojav arterioskleroze v vinogradniških državah s sorazjnemo visoko porabo vina na prebivalca. VINO je IIRANA ali STRUP Od vas in vaše kulture je odvisno, za katero obliko se boste odločili __________ HOTEL DELFIN Tomažičeva 10, Izola Tel.(066) 63-552 Potrebujete nove osebne dokumente, vizitke, reklamne fotografije... Vrhunskie barvne fotografije izdelamo v 1 uri. Seveda pa znamo poskrbeti tudi za vaše fotografske spomine. S sodobno tehniko smo še boljši Izolani! Nekateri so neodločni! Demokrati ne! Demokrati vemo kaj Izola potrebuje! Izolani. Vsakega od Vaš potrebujemo. Stopimo skupaj in dajmo Izoli indentitelo in samozavest. Izolo Izolanom! Arhitekt Tihomir Stepanov — Liberalna stranka obvešča vse svobodomiselne in poštene Gospe in Gospode v občini, da sc mi pridružijo, ker ne odobravam. Ker ne odobravam napačno politiko in način dela naše sedanje oblastniške, neodgovorne in nesposobne občinske vlade in njenega predsednika. Ker ne odobravam škodoželjnost štirih občinskih strank, ki jo podpirajo. Ker nc odobravam nasilnlško in koruptivno delovanje gradbeno projektantskega lobija, katerega vlada brezglavo podpira. Ker so vsi ti za vse nas naredili samo slabo in to so afere: ZN Za pošto , LIN Simonov zaliv, ZN Kajuhova, Hudournik Morer, ZN Oktobrske revolucije, uničen spomenik man drač, uničen prostor v Kraški, uničen program stadiona in naš največji problem izgradnja marine snovane v 1. 1989. Narodni demokrati smo zmerno konzervativna stranka, s posebnim poudarkom na varstvo naeionalnih interesov, toda brez levega ali desnega ekstremizma. Svoje delo temeljimo na tradicionalnih vrednotah slovenskega naroda , kot so : poštenost, marljivost, odločnost in gospodarnost. Zavzemamo sc za socialno — tržni sistem zahodnoevropskega tipa, ki pa je mogoč le v resnični demokraciji brez ostankov zablod socialističnega režima. f/ a’/' ž/ž y/r/vÀ' # V lokalni upravi smo za podrejanje posameznikov in združb interesom vseh občanov. j j /■■■■, j s ^ | * Naš politični program bomo predstavili 15.11.1992 v izolskem Kulturnem domu. Voliti SDSS pomeni pridružili sc gibanju za VARNO SOCIALNO DRŽAVO. Naš volilni program je kratek, jasen in preverljiv: - osnova sodobne socialne države je dobro tržno gospodarstvo - naša skrb za nova delovna mesta . - drušini bomo vrnili veljavo - verjamemo v znanje in sposobnost mladih - zahtevali bomo pošteno privatizacijo in vrnitev ukradenega družbenega premoženja ' - za pravuičnc pokojnine . / - zahtevali bomo enakopraven regionalni razvoj Glede na posebnosti Primorske imamo kandidati še poseben regionalni program — ureditev odnosov s Hrvaško, poštena in hitra privatizacija turizma in industrije z razdelitvijo delnic delavcem brezposelnim in upokojencev ter postopna sanacija onesnaževalcev morja in bivalnega okolja. ZDRUZENA LISTA - Delavska stranka, Demokratska stranka upokojence^, Socialdemokratska unija, SDP Slovenije in BREDA PEČAN - kandidatka za državni zbor iz Izole ZDRUŽUJEMO MOČI VSEH ZA VSESTRANSKI RAZVOJNE IZOLE f i ^ Da nc bo nc družine nc posameznika, ki bi trpel pomanjkanje. VfV;- Da razvijemo zascboc dejavnosti in pospešimo razvoj turizma. V ta namen šc posebej : izgradimo marino, ustanovimo visoko šolo za hotelirstvo in turizem kot zametek visokošolskega centra v Izoli, fazvijemo kmetijstvo, preoblikujemo ribištvo in izgradimo dobre ceste tudi na podeželju. Da izgradimo novo osnovno šolo in izženemo mamila iz mesta. Da uveljavimo spoštovanje previcc do različnosti, pravic italijanske narodnosti in drugih občanov Izole. Da ohranimo tradicijo NOB kot del skupnega evropskega protifašističnega boja. IZOLA BO OBČINA ZADOVOLJNIH LJUDI Drugi del v naslednji številki! mmw»m Z/h-' wtmém , V, • :'■, 1 trna (MF) Minister Jazbinšek sc ne da, Vztrajnost je sicer lepa čednost, za ministra Sc posebej, vendar pa bodo posledice te lepe čednosti za marsikoga vse prej kot prijetne. S svojim doslednim zavračanjem dovoljenja za nadaljevanje gradnje oziroma dokončanje marine je že doslej dosegel najmanj troje: 1. Podjetje Marinvest, z njim pa Galeb Izola bosta breme te nedokončane investicije vzdržala Sc kakSen mesce ali dva, potem bomo spet posluSali o stečajih in o novih brezposelnih. V nesreči pa ne bosta sama, saj so zraven tudi gradbinci, ki so kreditirali del gradnje. Še sreča, da je italijanski partner potrpežljiv in razmeroma stoično prcnaSa naSc brezplodno obkladanje z odgovornostjo. 2. Območje nesojene marine je zasvinjano bolj kot kdajkoli doslej, saj ni urejeno kroženje vode, nedokončana je kanalizacija, vsi prelivi gredo naravnost v zaliv. Kdor ne verjame naj sc sprehodi od Gostinske Sole do Jadralnega kluba in če bo preživel bo verjel. 3. Političnim strankam je ponudil prvovrstni predvolilni material, saj sc bodo med seboj ločile predvsem po tem, ali podpirajo projekt marine ali ne. Namesto o razvojnih problemih občine se bomo dajali o tem, kdo je pametnejši: minister ali investitorji. S prehodom ministra JazbinSka v vrste LDS je VOZITI SE JE ČLOVEŠKO Svet krajevne skupnosti Izola staro mesto daje v 30 dnevno javno razpravo predlog ureditve prometnega režima Kosovelova— Levstikova-Ulica Ob pečini, kot sledi: Ulica Ob pečini bi postala enosmerna, kot tudi Ulica B.Krajgherja in prečne ulice (Gubčeva, Bevkova, S.Mašcrc). Levstikova ulica ostaja dvosmerna. Predloge k prometni ureditvi posredujete na sedež KS Izola staro mesto, do 15.12.1992. nastal tudi zanimiv paradoks, da njegova nova stranka (vsaj izolski odbor) podpira gradnjo marine, minister pa je proti. Pravzaprav ni proti gradnji marine, nasprotuje pa načrtovalcem in investitorjem. O lem je pred dnevi govoril tudi na sestanku v Galebu. V zanosu dokazovanja neusklajenosti srednjeročnih in dolgoročnih aktov ga je zaneslo tako daleč, da je povzdignil glas do stopnje, ki ji lahko rečemo kričanje. Ko je dosegel kritično mejo je direktor Galeba, Bogdan Orel, udaril po mizi in sc pridušal, da v njegovi hiši nihče ne bo kričal ali pa lahko gre. Minister je ostal in tako dokazal, da ima debelo kožo, kar so lahko uvideli že vsi listi, ki so mislili, da ga bodo s kozarcem ali dvema prepeljali žejnega čez vodo. Medtem pa si koprski ntarinski investitorji manejo roke, v Portorožu pa so svoj kos torte že zdavnaj pojedli. Svet krajevne skupnosti Izola stai o mesto daje v javno razpravo predloge za preimenovanje ulic, parkov in naselij, ki jih je obravnavala komisija za reševanje vprašanj s področja toponomastikc pri skupščini občine Izola. Javna razprava traja 30 dni od objave v Mandraču. Predloge in pobude sprejema svet KS Izola staro mesto. VRNITEV ODPISANIH (MD) Zgodovina sc zares ponavlja. Mehano je spet postal Mehanolehnika, na mesto direktorja pa je prešel Marino Anlolovič, eden iz ustvarjalne generacije, ki je pred slabimi dvemi desetletji morala zapustiti ta kolektiv in poiskati srečo drugod (Orel, Šuc, Gobbo,Černelič, Jenko itd.). — Kakšni so občutki ob vrnitvi ? — Moji občutki niso bistveni. To je bila čisto poslovna odločitev, lahko pa povem, da sem odšel in sc vrnil mirne vesli. — Kakšna je danes tovarna ? — Premalo časa sem tukaj, da bi sc že seznanil z dejanskim stanjem. To je preveč kompleksna organizacija, da bi lahko dal oceno kar tja v tri dni. Zagotovo pa stanje ni brezupno in jaz sem po naravi ustvarjalni optimist. — Takoj po vrnitvi ste že potovali v ZDA . — Res je, rezultat pa je ta, da bo ameriški TA1CO Corporation verjetno poslal solastnik podjetja. Mehano je bil njihov dolžnik in tako bomo morali poravnali te dolgove. Sicer pa gre za močno korporacijo, ki ima proizvajalec po vsem svetu, hkrati pa je tudi prodajalec, ki sc skuša uveljaviti tudi na Evropskem tržišču. — Kakšne so sploh možnosti na tržišču igrač ? — Zelo težko bo. Zdaj to proizvodnjo obvladujejo Kitajci. Cena njihovega dela je 1,2 USD na dan, cena našega dela pa je 3 USD na uro. Treba bo iskali nove možnosti, potrebujemo nove ideje in iniciative. Zdaj smo končno dobili licenco za uvrstitev nekaterih naših izdelkov v program Barbič. To bi sc lahko zgodilo že pred leti. Vendar pa, za pametne ideje nikoli ni prepozno. Le zavihati je treba rokave in napeli možgane. V Mehano sc mora vrniti ustvarjalnost. Podani so naslednji predlogi: 1. Trg pri bolnici Trg pri cerkvi — Piazza del Duomo 2. Ljubljanska ulica Coppova ulica - Via Pietro Coppo 3. Trg 22. julija Manziolijev trg - Piazza Manzioli 4. Kristanov trg Trg ob vratih — Piazza alle Porle 5. Gregorčičeva ulica do OS D. Alighieri Gregorčičeva — Via Gregorčič od osnovne šole D. Alighieri Besenghijeva ulica — Via Besenghi 6. Trg 29. novembra Trg republike - Piazza della Republiea I. Kidričevo nabrežje Sončno nabrežje — Riva del sole ali Novo nabrežje — Riva nuova 8. Skladiščna ulica Skladiščna ulica - Via del Fondaco 9. Ulica B. Krajgherja Ulica sv. Petra — Via S. Pietro 10. Ulica Protelerskih brigad Ulica Slovenskih brigad — Via delle brigate slovene II. Ulica Oktobrske revolucije Ulica Carla Goldonija — Via Carlo Goldoni 12. Spominski park 88 dreves Spominski park — Parco delle rimembranze KRAIGHER BO SV. PETER % rtm, i |gp IH tfe^S Začasnost begunskega položaja deset tLsočev, ki so se pred vojno morijo zatekli v Slovenijo, je iz dneva v dan časovno bolj neopredeljiva. Vse dotlej, ko bodo mirovna zasedanja prinesla resnični mir in beguncem omogočila povratek v Bosno in Hercegovino, se moramo sprijazniti s tem, da so tukaj, med nami, in storiti kar se da, da bi bilo njihovo življenje znosnejše. Ste opazili, kako so se z začetkom šole nenadoma spraznile ulice in dvorišča ali igrišča, kjer so otroci po svoje preganjali poletni dolgčas? Zdaj boste tam videli le še begunsko mladež, ki živi in se igra tja v endan. Za kakšnih pet razredov jih je v Izoli, če ne štejemo srednješolcev, med njimi veliko takih, ki jim je bila še do nedavnega šola povsem nekaj normalnega in verjamem tudi zanimivega. In povsem podobna naši. Slovenija ima veliko problemov in si sama gotovo ne zmore naložili bremena skrbi za šolanje begunskih otrok, zato lahko upamo, da se bodo pristojne službe v Ženevi zmigale in takoj zagotovile ustrezno denarno pomoč ter uresničile vsaj del zapisanega v deklaraciji o pravicah ot- rok, kamor sodi tudi pravica do izobraževanja. Nekaj malega, a hkrati velikega zanje pa lahko storimo tudi mi, njihovi mrvi someščani, s tem, da po svojih močeh potem pomagamo pri izvedbi šole. Tudi zato, da iz njih ne bi postali zdolgočaseni poulični nepridipravi. Takšnih, četudi začasnih sosedov si menda niliče ne želi. Pri pristojnih smo zbrali podatke o tem, koliko je v našem mestu šoloobveznih otrok. Od 556 ljudi iz Bosne in Hercegovine, ki imajo status begunca, je približno 100 otrok, ki bi morali v osnovno šolo, po podatkih pa naj bi bilo v Izoli vsaj še 54 takšnih, ki statusa nimajo, ker so prišli po datumu, ko je Slovenija prenehala podeljevati ta status. Od teh je D šoloobveznih otrok. Dobili smo tudi podatek, da bi 22 otrok moralo v malo šolo, srednješolcev pa niso evidentirali, ker se zanje za zdaj ne ponuja nikakršna možnost nadaljevanja šolanja. Vzpodbudno je tudi pri nas število vi-sokošolanega kadra, ki bi kot učiteljski kader lahko priskočil na pomoč: poleg 2 profesorjev jih pri nas prebiva še 11 z ustrezno izobrazbo. S ola se bo kmalu začela tudi za begunske otroke, tiste, seveda, ki obiskujejo osnovno šo- lo. Mnogi, tudi begunci sami, so jo pričakovali že prej, a je bilo urejanje vseh pogojev za začetek pouka pač zapleteno in dolgotrajno. Ker Izola nima ustreznega prostora, se bo okrog To otrok vozilo v Piran, kjer se bodo šolali skuftaj sjiribližno enakim številom tamkajšnjih na OS Ciril Kosmač. Najbrže ni treba posebej poudarjali, da gre za veliko razumevanje in prijaznost piranske občinske vlade, povedali pa moram, da je s sodelovanjem z Izolo, ki mora poskrbeti za kup stvari, zelo zadovoljna tudi ruvnaleljica šole gostiteljice Alenka Mikeln. Izola je kljul) temu, da za to nima posebne delovne skupine ali štaba ( lega ima Piran) in da se z vprašanjem šole uksarja le etui oseba ( Jadranka OrUmdo), prva storila vse, kar je potrebno za začetek šole: popisala otroke, sklicala sestanek s starši in srečanje z zdravnico ter vse otroke že do konca minulega tediui tudi pregledala in opravila laboratorijske preiskave. Zasluga za zdravniški del opravil gre delavcem zilruvstvenega doma, zlasti otroškemu dispanzerju, ki niso čakali tui posebna navodila in zagotovila ali dettarne predujme, temveč so po najbolj preprosti logiki stvari otroke pregledali tako, kot je treba. Dodajmo še ugotovite, da je zdravstveno stanje otrok dobro in da je celo manj patologije kot pri nekaterih naših. Metula zato, ker živijo (so živeli) bolj naravno življenje. Toliko v poduk intim, ki se, ne vem zakaj, bojijo ne vem česa... 'Zdravstveni del, ki drugi dve občini še čaka, je že opravljen, izolski otroci briornega odklanjanja drugih — drugačnih — otrok v njihovi šoli začel z veliko večjo in nepotrebno zamudo. Včasih pa smo le komu za vzgled. Neva Zajc PREBIVALCI LTVAIrZDRtJŽITE SE ! (SM) Zaradi zapletov okrog kabelske antene v novem stanovanjskem naselju Civade se je sestal svet te krajevne skupnosti in sklenil pozvati lastnike stanovanj na sestanek, ki bo v prostorih otroškega vrtca v TOREK, 24. 11. ob 18. 30 uri. Na sestimku naj bi ustanovili iniciativni odbor, ki bi prevzel odgovornost, da v imenu lastnikov primerno reši upravljanje in vzdrževanje skupnih naprav, kamor sodi tudi kabelsko razdelilno omrežje. Kot smo že poročali, so se stvari zapletle pri poravnavi računa za elektriko. Tega je namreč do privatizacije stanovanj poravnavtd Zavod za urbanizem in planiranje, stanovanjske in gradbene zadeve, ki je bil upravljalec celot- nega stanovanjskega fonda na Uvtuluh. Po prodaji stanovanj pa Zavotl ni več upravljalec in tako tudi ni več naslovnika, kamor bi Elek-tro izstavljalo svoje račune. Toda kabelsko razdelilno omrežje je le eden od skupnih problemov, s katerimi se bodo srečtdi novi lastniki stanovanj. Tu so, denimo, tudi zaklonišča, ki so prav tako skupna last, pa plinske naprave itd. Krajevna skupnost po zakonu sicer ni dolžna urejati teh vprašanj, temveč so to dolžni lastniki sami. Ker pa naselje obsega tisoč stanovanj in je samoorganiziranje tako rekoč nemogoče, se je svet KS odločil , da svojim krajanom priskoči na pomoč. Tako jih vabi, da se omenjenega sestanka udeležijo v čim večjem številu, nanj pa poleg posameznih etažnih lastnikov vabijo tudi predstavnike podjetij in občine, ki so v naselju Uvade še lastniki določenega števila stanovanj. OS LIVADE BO! Vse kaže, da bomo vendarle dobili nujno potrebno novo šolo. Po vseh besedah, dogovarjanjih, zapletih bo nova v kratkem šola začela tasti v Livadah. Naročnikom je uspelo zbrati potrebna sredstva in so z izvajalcem del že podpisali pogodbo o pričetku del. Stavbenik bo začel z deli takoj, ko bo dobil gradbeno dovoljenje, na to pa ne bi smeli čakati dlje od 14 dni. Stavbenik ima 6—mesečni rok za dokončanje šole, za ureditev okolice in komunalne infrastrukture pa je zadolžen Sklad stavbnih zemljišč. Po besedah predsednika Izvršnega sveta, Jožeta Černeliča, so sedaj odstranjene vse ovire za izgraditev šole v Livadah. Naj še povemo, da je občinski denar namenjen za novo šolo še vedno v Mehanu. Denar so zavarovali s hipoteko in ni razloga, da ga ne bi dobili nazaj. Sporna je le vrednost, kajti še vedno ni jasno po kakšni obrestni meri sc obrestuje. ŠKOLA JE ŠOLA CCHtV S strimi župnijske skupnosti načrtujemo prekritje strehe, ureditev žlebov, obnovo fasade na župnijski cerkvi, z Občino se dogovarjamo, kako bi najprej zaščitili streho, da nam voda vAlielski cerkvi ne bi naredila več škode, razmišljamo, kako bi to cerkev obnovili, da bi poleg prvotnega namena za bogoslužje služila tudi kulturnim priredit vam, ki v tqak prostor spadajo... Skušali vas bomo tudi obveščali, kako naše delo tuipreduje. Hmeljno pa je seveda vprašanje — kako vse to uresničili! Cerkev sama v Ut namen nima nikakršnih sredcslev, koliko in kdaj(!) naj bi bilo vrnjenega odvzetega premoženja je še vedno velika uganka, socialni položaj dobroholečih ljudi je vprašljiv... Esi bomo pač morali po svojih močeh prispevati - s turizmom živijo številna podjetja in ustanove, ki v njem iščejo precejšen kos kruha... 1'odoba IZole je tako naša podoba. In sramota, žal tudi! Hvaležni Vam bomo za vsako dobro ponudbo in seveda tudi prisjrevek, ki ga lahko oddale cerkvi, v župnišču ali pa na hranilno knjižico pri LB SB KOTER, Izola. št. 82710-205-15933/31 - s pripisom: ZA 1‘OI'RAVIi.O. Veseli pa bomo, če nam pridete tudi osebno na pomoč. , , r ‘ Andrej Sedej, župnik (nspng, Rheiush Riesling, Rhiesung rhencm, ... Riesling blanc) je ena izmed najstarejših belih vinskih sort. " severnih proizvodnih območjih podravskega rajona daje rizlli_. ■■■■ kakovostno vino s fino, elegantno svežo in enkratno aromo. KsF kov ost vina ni v visokem alkoholu, ampak v prijetni, sveži in : kljub temu harmonično vključeni kislini in v bogati, vendar■£&-■'■■■ kretni aromi Vuia te sorte so primerna za arhiviranje, j p. Iftti pinot (beli burgundec, Pinot blanc, Pinot Chardonnais,A wjjiòiublis, Pinot bianco, Weisser Burgunder) je za podnebje.zglhpČ^^ « ibčulljiva sorta iz družine burgundcev. Sorta je rezultat mutaci-t prek rulandca in je v sorodu z modrim burgundcem. Vino je Siromašnejše z ekurutom v primerjavi z ostalimi burgundci, .. . vendar daje trla na težkih apnenih tleh polno, sortno značilno "pEtlo vino, svetle zlatorumene barve z diskretno, sortno značilno W^jgfèkoit^mine sortne znočil/tastiso v vinu izražene, če ima iy ./grozdje ob trgatvi harmonično vkomponiran sladkor s kislinami 0H ostalimi sestavinami, ki dajejo izoblikovanemu vinu polno, Jam Sobota 14. november ' V/m Wwm. /' Naveselite se tudi VI za ta pravi ljudski pimnik]ifg| Skupina FREE S1IOP Ui humorist GUIDO MERLOT vas bodo Jf 'i zagotovo spravili v dobro voljo ob rumeno zapečeni7' MARTINOVI GOSKI, ki Jo baite poplaknili z odlično fM. letošnjo MALVAZIJO. Preizkusili se boste lahko tudi Vliifif POZNAVANJU VIN koprskega okoliša. Čakajo vas l.ICPE NAGRADE. Nikar ne oklevajte, pravočasno si zagotovite mizo za vašo družbo. Pokličite tel.: 62 -221. H I'P Simonov zaliv pričakuje vaš obisk,-0- •tdo cvetico mm gjŽitai rizling l graievUia, W'eish Riesling, Petti Riesling, MpfgjsčhnpiingfRieslmg italico) je bela vinska sorta, ke je pri m • nas želo razširjena v podravskem rajonu, kjer zaradi obilne rod-wMlitjià prevzgma vodilno mesto: Ime samo nakazuje italijanski m izvor, čeprav domnevajo, Ja je bila sorta najprej razširjena v..j Franciji, vendar je tam praktično ne predelujejo več. Je pozno dozorevajoča sorta, zato smo v najbolj kakovostnih letinah, ko ' grozdje popolnoma dozori, daje kakovostna vina polnega okusa, l značilno prijetno cvetico, ki ima muškatni odtenek. Redkokrt- tera sorta se kat Vina pojavlja c taka širokem kakovostnem razponu od namiznega vina z geografskim izvorom do ÉHunskega vina, kur je odvisno od lege, obremenitve trte Utr dttebnih razmer med vegetacijo. vi pinot (rulandec, Pinot gris, Grauer Riesling, Ruktnder, m*. irauer burgunder) je visokokakovostna sorta, ki je nastala z mutacijo iz modrega burgundca m se od njega razlikuje po rdcče sivi barvi grOzdiiih jagod. Imenuje se po ’ I WnM lljllrjgorc« Rulandu, kije iz Francijeprineseno sorto šini vzahod■ ~ »I»/ Nemčiji, Za lego ih tla je ta sorta zahtevna, novi odbrani Ido- m ni pa dajejo odlične pridelke. Vino le sorte Una nekoliko višji 'tdkohol, je bogatejše z ekstraktom, z značilno milo, fino, Wmenkralno aromo in giusti cvetico. ' V Delfinu znamo nazdraviti Martinu Še posebej veselo bo v Soboto 14. HOVCmbi a V pas ebej de kotirani dvora^bt^^^s^glip Tttko kot vsako sredo, četrtek, petek in soboto ;; GIASBA /A PIJRS j i. Pri nas je veselje doma! Jj V JAGODJU BO 7A MARTINA VESELO t jmovinjon (muškatni sivanec, Sauvignon, Sauvignon blanc, Sau- ; ... y i ( s a nm.emhra. OTAVJO BRATKO vignon fumé’, Musetti Silvanec) To plamenita bela vinska sorta V SOOOW M. M)VetTUJra^lSJČVV^II/ " ..y : " lltlffPP ‘''/M u- M** ./M/ .■ Y , 'Mjr.igrozdmh jagod ima viočitno soviujonsko vaniljevo -muškatno //f//f// -aromo, ki pozneje preide v vino. Vino iz povsem zrelega grozdja je pri nas razširjena predvsem v podravskem rajonu. Sok DE G USTACIJA MIA D EGA VINA Mfcndnlh jaghd ima zjiačibio soviujonsko vaniljevo-muškatno IZBRAXE VRSTE ZRELEGA VISA murnoma, ki pozneje preide v vino. Vmotipovsem zrelega grozdja DOMAČ F IEDI MARTINU V POZDRAV učinkuje divje zaradi ekstrata v cvetu-L Prav zato daje odtunu ‘J - . surovino, ki jo pri nas uporabljamo v nekaterih zvrsteh vina. To Sprejemamo rezervacije gl kalnost so znali izkoristiti tudi proizvajalci nektdenh zvrstx.f^/fWz^. ......................... *........................... Ip vina, ki spadajo v sam svetovni vrh (sovUijonje na prUner ■'//f,, ' fff zMtbppn pri proizvodnji viti iz Chtdcau Yquerna m sUutemskih *, mmm Traminec (Traminer) naj bi izhajal iz Tramina na Južnem Tirolskem. Zelo razširjen je v severni Franciji, Nemčiji, Avstriji. / Poznamo dv( forti traminca rdečega in dišečega, ki pri nas r f prvdiyi nista ločeni. VUtoje bogato z ekstraktom, s sorazmerno &-:ymUm alkoholom, prijetno kislostjo, je zlatorumene barve in ■ ima svojevrstna bogato sortno aromo, ki Una svoj krog porabni- mipv bb posebnih priložnostih. 'Mp-Muškd.otunel. (Muscat OUone!) daje odlično grozdje, tudi nit 'Mftjnkno, pa okusu se pfibližeje pri nas neupravičeno zet Že od srede bomo nazdravljali Martinu, še posebej pa v PETER, SOBOTO in NEDETJO, ko bomo pripravili PEČENO GOS z MLINCI, DOMAČE KWBASE, OMBOLO in seveda DOMAČE MIADO VINO: Mal vazijo iz Vanganela in Refošk iz Kort v POHITITE 7 REZERVACIJAMI lil postavljeni Štifti žltthlnUii.. Wflp .bpedno .bogato, sortno značilno muškatno cvetica in celotno, aromo.\Una zlasti kot mlado izbran krog porabnikov in privlačne ruineno zelenkaste barve. To ni vino, ki bi go pili, ampak ga je treba le pokušati, ker se pri večjih količinah upre zaradi iiUenzivne arome. Rebula (Ribolla blanck, Ribolla bianca) Imamo dve sorti rumeno Ui zeleno rebulo. Vino je zlatorumene barve, po okusu nevtralno, z neprevisokim alkoholom, s primerno kislino, ki učinkuje sveže in zaradi nevtraUiosti harmonično dopolnjuje . številne jedi,. Tino. ne sme učinkovati trpko, kajti to je posledica neprimerne tehnologije in nesortnih lastnosti. f; Tikaj (furlanski tokaj, Tokaj de Friuili, Tocai friulano) Sorto ; smo.dobili iz Furlanije in nUna nič skupnega z madžarskim to-kajcem, ki je rezultat posebne tehnologije in drugih sort. Vina p je kakovostno, rumenkaste barve, po okusu suho, s prijetno, j vendar nevsiljivo aromo, ki je uglašena s srednje visokim ekstraktom in alkoholom. Malvazija (Malvasia, Malvoisie bianche, Malvasia istriana, Malvasia bianca) daje vino zlatorumene barve, ki ni toliko sort-na lastnost, kot je posledica tehnologije. S sodobno tehnologijo -, /' dobimo vino sortf jhalvazija, ki je rumeno zelenkaste barve, s ••••.!« V Zavarovalnici Adriatic smo Vam zaradi teh usodnih sprememb pripravili štiri različne vrste prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Z njimi se boste (tudi zelo visokim) stroškom zdravljenja izognili v celoti ali delno. »i* Zdravniki odkrijejo 1.714.086 bolezenskih stanj. Irugih ali gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja ali ne. Varujte Svoje Zdravje. Zavarujte se pred stroški zdravljenja. PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVLNO ZAVAROVAN !P ♦♦♦ vse to se zgodi v Sloveniji v enem samem letu j O Adriaticovem prostovoljnem j zdravstvenem zavarovanju želim izvedeti več, j ! zato mi pošljite podrobne informacije. V Zobozdravniki zaplombirajo 717.496 zob brez zdravljenja in še 202.374 zob z ustreznim zdtmijenjem. ! Ime in priimek _ Naslov_ i Kraj in poštna št. _ Adriatic j Izrežite in v pismu ali na dopisnici pošljite j ! na naslov: ! Adriatic, ljubljanska ja, 66000 Koper j Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica niMatiu mmmiCA HJBA Kr. fgOPER OBRESTNE MERE PRI POSLOVANJU Z OBČANI Iba lOPER HRANILNE VLOGE LETNO MESEČNO avisla - na vpogled vezava od 31 do 90 dni vezava nad 3 mesece vezava nad 6 mesecev vezava fjad 12 mesecev TEKOČI RAČUNI 27,94% 53,38% 65,41% 68,41% 72,93% 204% 3,57% 4,21% 4,36% 4,59% avisla - na vpogled dovoljen limit na tekočem računu nedovoljen Jim it na tekočem računu ŽIRO RAČUNI 27,94% 80,44% »3,00% 2j04% 4,96% 5,98% pozitivna stanja 27,94% 204% okvirni kredit na žiro računu 80,44% 4,96% KREDITIRANJE OBRTNE DEJAVNOSTI —kratkoročni krediti komitent hranilnice 80,44% 4,96% ostali 84,96% 5,17% —kreditiranje iz razpisanih sredstev pri SO Koper komitent hranilnice 64,35% 4,16% ostali 67,97% 4,34% i! TEL. (066)38-010 Poslovalnice Koper FERRARSKA 10 (Ogrlica) TEL. 38-035 GORTANOV TRG (Obrtni dom) TEL. 21-182 Poslovalnica Izola Pittonijeva 1 TEL. 65-354 Obrestne mere uporabljamo od 1.11.1992. Upokojenci ! Izognile se gneč L Tudi pri nas lahko vpišete in dvignete pokojnino. Izolski obrtniki ! Za vas smo pripravili nekaj zanimivih programov in ugodnosti Pozanimajte se. ____________________ . I L DR ACCH IO