Celjski
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Leto II. — Stev. 20.
Celje, dne 14. maja 1949.
Cena 2 din
Poštnina plačana v gotovini
Frontne organizacije bodo oosiaie tisoče
svojih članov v oomoč; sozdnim delavcem
v naii bitki za socializem je gozdar-
stvo tako važna in izpostavljena fronta,
da na njej ne smemo niti za hip okle-
vati in se obotavljati, ampak v potrebi
poiskati in zbrati vse razpoložljive sile,
da bo plan v celoti in čim prej izpol-
njen. Ce je torej na naši gozdarski fronti
premalo čet, ki kljub svoji hrabrosti,
predanosti in rejo vseh nalog, potem
preprosta razsodnost veleva, da je treba
zbrati nove čete in jih nemudoma vreči
na fronto. Zakaj samo na ta način bo-
mo ustvarili pogoje zanesljive zmage ne
samo v gozdarstvu, ampak sploh v naši
borbi za socializem.
Pomisliti moramo, da rudarji ne sme-
jo čakati na jamski les, da naši grad-
beni delavci ne morejo graditi brez
stavbnega lesa, da železniških prog ni
mogoče postavljati brez pragov, da naše
žage ne smejo ostati brez hlodovine in
lesna industrija brez rezanega lesa. Na-
ša težka industrija, ta hrbtenica naše
socialistične graditve, nestrpno priča-
kuje stroje in razne naprave, ki nam
jih tujina daje za naš les. Vsaka za-
muda, vsak zaostanek v izpolnjevanju
gozdarskega plana nujno prinaša nepo-
trebno zamudo na naši poti v sociali-
zem, ki nam vsem kot veliki celoti de-
lovnih ljudi ustvarja srečnejše in bolj-
še življenje! Ce torej prinaša gozdarstvo
vsem koristi, moramo seveda prav vsi
tudi nositi skrb in odgovornost za iz-
polnjevanje gozdarskega plana.
Te dni začenjamo veliko alccijo mno-
žične pomoči našemu gozdarstvu in les-
ni industriji. Naše vasi, mesta in indu-
strijska središča bodo rednim delovnim
čet^ v gozdarstvu prihitela na pomoč,
da nadomestimo, kar smo doslej v glav-
nem zaradi objektivnih težav zamuditi
v izpolnjevanju plana. Ta pomoč ni sa-
mo v konkretnem delu, ki ga bodo
frontne brigade in tisoči nedeljskih
prostovoljcev opravili, ampak je hkrati
izraz našega socialističnega i)atriotizma,
naše odločnosti, naše upornosti, da na-
vkljub klevetam in obrekovanju še srne-
leje korakamo pod vodstvom Partije in
Tita v socializem! Ce nam v tej težki
bitki daje gozd močno orožje, je kaj-
pada treba to orožje tudi najostreje
uporabiti in izkoristiti!
V našem gozdarstvu je dvoje kritič-
nih točk: pomanjkanje delovne sile in
prevoz lesa. Z dobro mobilizacijo se da
z lahkoto oboje premagati.
Mesta in industrijska središča bodo
dajala nedeljske prostovoljce, naše po-
deželje in vasi pa naj nemudoma zbere-
jo delovno silo in poskrbijo za prevoz
lesa. Krajevni in vaški odbori Osvobo-
dilne fronte naj razvijejo med vaščani
živo in vsakomur razumljivo politično
propagando o pomenu in vlogi gozdar-
stva v naši socialistični graditvi. Plan
gozdarstva prinaša naši vasi, našim za-
drugam, našim delovnim kmetom pluge
in sejalnike, neštete kmetijske stroje, ki
bodo mehanizirali kmetijsko proizvod-
njo in dvignili hektarske donose. Plan
gozdarstva prinaša našemu kmetijstvu
napredek in mu daje materialno osno-
vo, da se bo dvignilo iz zaostalosti. Ko
se delovni kmetje frontovci borijo za
plan gozdarstva, morajo to delati z
jasno zavestjo, da se s tem borijo hkra-
ti za dvig kmetijstva.
Politična mobilizacija za izpolnjeva-
nje gozdarskega plana mora biti jasna
in prepričujoča, tako da bo zbudila v
vsakem vaščanu pravilen odnos do pla-
na, da bo sleherni vaščan smatral iz-
polnjevanje plana za svojo patriotično
dolžnost, da se bo čutil odgovornega za
plan, odgovornega za obveznost cele
vasi.. S tako politično mobilizacijo bo
mogoče sproti razkrinkati vse tiste špe-
kulante in kapitalistične elemente ter
saboterje, ki se skušajo prikriti, odteg-
niti in ovirati delovno ljudstvo v nje-
govi veliki bitki. Politična mobilizacija
mora biti tako ostra, da bo vsa vas v
trenutku nastopila proti vsakomur, ki
bi hotel razbiti enotnost in omalova-
ževati akcijo velike pomoči, ki jo delav-
noo ljudstvo organizira za izpolnitev
gozdarskega plana.
pomladanska setvena dela so v glav-
nem končana. Tja do košnje bo delovna
sila na kmetih dokaj sproščena. Ta
okolnost je pri zbiranju delovne sile za
pomoč gozdarstvu tako važna, da jo lah-
ko Fronta s pravilno politično mobili-
zacijo podeželja izdatno izkoristi. Reor-
ganizirana preskrba v gozdarstvu, ki bo
poslej v celoti v rokah gozdarskega mi-
nistrstva, bo izdatno izboljšala doseda-
nji položaj v preskrbi in prehrani gozd-
nega delavstva. Prav tako pa je urejeno
tudi izdajanje živilskih nakaznic za vse
stalne voznike lesa, ki sklenejo prevoz-
ne pogodbe. Vse te okolnosti je treba
prav tako vzpodbudno izkoristiti pri
zbiranju delovne sile za frontne briga-
de in vaških voznikov.
V maju je planirana najvišja proiz-
vodnja gozdarstva. Naše frontne orga-
nizacije in sindikalne podružnice naj
zatorej storijo vse, da bo njihova pomoč
čim večja, zavedajoč se, da je ta po-
moč močna in učinkovita oblika naše
splošne borbe za socializem.
FRONTOVCI!
V brigade za izpolnitev plana v gozdarstvu
Po vseh nsših vaseh se člani Osvo-
bodilne fronte zavestno prijavljajo
v brigade
V petletnem planu je izkoriščanje na-
ših bogatih lesnih rezerv zelo pomemb-
na postavka. Od pravočasne dobave le-
sa je odvisno delo v rudnikih, pri raz-
nih gradnjah, lesnopredelovalni indu-
striji, posebno pa pri izpolnitvi izvoz-
nega plana. Ta važna naloga zahteva,
da ji posvetimo največ pozornosti, po-
sebno še zato, ker je naš gozdarski plan
v zaostanku. Da bo ta vrzel čimprej iz-
polnjena, te dni organizacije OF po vsej
Sloveniji organizirajo svoje članstvo v
brigade, ki bodo odšle v gozdove in po-
magale gozdnim delavcem izpolniti
plan. V okraju Celje-okolica je pred-
videna po planu sestava več brigad, ki
bodo štele skupaj 1300 ljudi. Brigade
se prično formirati 14. t. m. in morajo
biti do 20. t. m. že vse na delu.
Popolnoma jasno je, da bodo frontov-
ci, kakor člani vseh množičnih organi-
zacij le takrat požrtvovalno pomagali
pri izpolnjevanju nalog v gozdarstvu in
se vključevali v brigade, če jim bodo
funkcionarji množičnih organizacij do-
bro razložili, kako važno je, da izpolni-
mo in presežemo gozdarski plan in ka-
ko važno p>ostavko zavzema v našem
gospodarskem planu gozdno gospodar-
stvo. Na drugi strani pa bo treba hitro,
odločno in brezobzirno razkrinkati go-
drnjače in zavirače organiziranja front-
nih brigad. Te dni se po vseh naših va-
seh prijavljajo frontovci v te posebne
brigade. Skupno se je do četrtka pri-
javilo že čez 200 frontovcev na delo v
gozdarstvu. V Laškem so že prve dni po
začetku zbiranja prijav presegli po na-
črtu določeno število. Določeno jim je
bilo 10, dosedaj so pa že pridobili 12
frontovcev za delo v gozdu. V Št. Le-
nartu morajo pridobiti 20 članov v bri-
gado, med prvimi so se prijavili Semro
Riko, Rutar Franc, Knez Jože, Ulaga
Andrej, Pečnik Karc-1 in Bezgovšek
Franc. Pridobivajo pa še nove prijav-
Ijence in upajo, da bodo še presegli do-
ločeno število. V Socki, kjer morajo pri-
dobiti 10 frontovcev, so se do sedaj ja-
vili Dolčan Branko, Borovnik Franc,
Tmovšek Pavel in Pesjak Maks. V
Drami j ah so se med prvimi prijavili
Korošec Jurij, Selih Jože in Zupane
Martin. Tako je po vseh vaseh. Okrajni
aktivisti, ki vodijo na terenu delo za
pridobivanje članov OF v gozdarske
brigade, se vrnejo v center šele v so-
boto, zato je število prijavljenih prav
gotovo dosti večje, kakor pa trenutno
izkazuje statistika štaba.
Tudi vodstva množičnih organizacij
v vaseh se trudijo, da bi zaktivizirala
čim več svojih članov za delo pri iz-
polnitvi gozdarskega plana. Zveze bor-
cev po svoji liniji organijurajo člane za
vključitev v te brigade. Kažejo Ijudr
stvu svojo borbenost, tudi pri izgradnji
socializma, kot so jo pokazali v času
borbe, po zaporih, taboriščih, mučiliščih
itd. Tudi organizacija AFZ pristopa k
pridobivanju svojih članic, da se vklju-
čijo v brigade. Bodo bolničarke, kuha-
rice, perice, pa tudi za težja gozdarska
dela se je dosedaj prijavilo več žena.
Vsaka brigada bo štela po 100 ljudi.
To brigadno delo bo trajalo 30 dni. Vsi
brigadirji bodo plačani kakor ostali
gozdni delavci in tudi živilske nakazni-
ce dobijo iste kakor gozdni delavci. —
Frontne organizacije se pripravljajo, da
bodo s člani, ki bodo ostali doma na
svojih delovnih mestih pomagale, če
bi bilo to potrebno, družinam tistih, ki
odhajajo v brigade. Organizacije AF2
pa tudi aktivno pripravljajo svoje čla-
nice. da bodo, posebno tiste v območju
delovišč prale in krpale brigadirjem
perilo ter oskrbovale njihove kuhinje
s potrebno zelenjavo.
Sodeč po obširnih pripravah in globo-
kem razumevanju, ki ga kažejo vse naše
množice za izpolnitev te važne planske
naloge, bo vključeno v to delo direktno
ali indirektno velik del članov OF. Mno-
žična požrtvovalnost in velik delo\Tii
polet, vse to jamči, da bodo frontne or-
ganizacije ob pomoči in pod vodstvom
partijskih organizacij tudi to nalogo
častno izpolnile.
Tudi zene bodo po svojih mo-
čeh pomagale pri izpolnitvi
plana v gozdarstvu
Danes ko vlagajo vsi zavedni frontov-
ci svoj trud v izvedbo gozdarskega pla-
na, bodo tudi žene v tej veliki akciji
doprinesle svoj delež. Zavedajo se, da
s tem polagamo temelje naši socialistični
domovini in zagotavljamo izvedbo pet-
letnega plana. Imamo že lepe primere,
ko so žene pokazal3 do te naše največje
naloge vse razumevanje in se bodo a
zavestjo vključile v delovne brigade;
kot n. pr. tov. Jurgl Tončka iz Laške-,
ga, ki je bila že v lanskem letu vodja
ženske gozdarske brigade v okolici St.
Lenarta nad Laškim. Cim je izvedela,
da se snuje frontna brigada je z vsem
veseljem izrazila pripravljenost, oziro-
ma se takoj odločila, da se priključi. Ne
strinja pa se s tem, da bi v brigadi ku-
hala, temveč hoče prijeti za žago in se-
kiro ter s tem pokazati, da je njeno de-
lo enakovredno. Njenemu vzgledu sta
sledili tov. Žveplan Anica in Potočnik
Zofija, obe iz Laškega. Mnogo tovarišic
bo potrebnih tudi za frontne kuhinje in
ostala oskrbovalna dela.
Tovarišice, ki se iz kakršnih koM
vzrokov brigadi ne bi mogla priključiti,
bodo doma skrbele, da bodo naši briga-
dirji zašiti in oprani. Vsaka žena si bo
štela v dolžnost in čast, da v tej veliki
akciji na kakršen kold način doprinese
svoj delež.
V čast H. kongresa sindikatov Slovenije
sprejemajo delovni kolektivi nove
tekmovalne obveznosti
27. maja bo v Ljubljani kongres sin-
dikatov Slovenije. Ta kongres je za sin-
dikalno organizacijo Slovenije zgodo-
vinske važnosti, ker bo pregledal sin-
dikalno razredno gibanje od njegovega
nastanka pa do danes. Pomemben pa bo
tudi zaradi tega. ker se vrši v času ko
naš delavski razred in delovno ljudstvo
vlaga vse svoje sile za izgraditev so-
cializma, med tem ko razne radijske
postaje s pomočjo sovražne propagan-
de, ki se v ničemer ne razlikuje od naj-
bolj reakcionarne, skušajo odvrniti de-
lavski razred od graditve socializma, mu
vzeti zaupanje v lastne sile in v svojo
vodstvo.
V počastitev tega kongresa spreje-
majo delovni kolektivi člani sindikata
nove tekmovalne obveznosti. Med prvi-
"ii je kolektiv Železarne Štore. Na skup-
nem sestanku vseh udarnikov, novator-
jev, po hvaljen cev, mojstrov, tehnične-
ga vodstva in celotnega sindikalnega
Je direktor podjetja podal pre-
gled dosedanjega tekmovanja, ki ga je
podružnica sprejela na občnem zboru in
ki ga je napovedala vsem kolektivom
cme metalurgije Jugoslavije. Vse točke
napovedanega tekmovanja je kolektiv
častno izvršil, le delovna disciplina se
ni nič izboljšala. Velikonočni ponedeljek
v Samotami >nam ga je polomil«, pravi
^en izmed udarnikov. Vsi študirajo,
vsak po svoje ugiba, kako bi se dala
kaka stvar še izboljšati, da ne bi kot
napovedovalci tekmovanja bili zadnji.
Tehnično je mogoče še par % dvigniti
produkcije, pravi glavni inženir. Mar-
iinarji mu skoraj niso zaupali. Tov. Lu-
bej iz valjame vstane in pravi »valjama
še v nobenem tekmovanju ni bila zad-
nja in ne bo tudi v tem, ker vemo, da
gradimo pod vodstvom naše Partije in
tov. Tita socializem, se obvezujemo, da
bomo v predkongresnem tekmovanju
dvignili produkcijo za 3%.« Martinarji
nočejo biti zadnji in so tudi oni spre-
jeli obvezo, da bodo dvignili produkcijo
za 3%. Livarna, ki je trenutno pod pla-
nom, bo z boljšo- organizacijo dela ka-
kor s prostovoljnim delom ter z name-
stitvijo več kompresorjev prav tako tu-
di dvignila produkcijo. Zidarji so se ob-
vezali da bodo do kongresa položili ve-
nec na stavbi metalurške šole. Prostorni
delavci bodo očistili in pospravili pro-
stor starega železa, zbrali vse odpadke
starega železa po tovarni in Voglajni,
pomagali bodo mehanični delavnici pre-
ložiti in potegniti ozkotirno železnico
do obrata Samotame. Tudi obrat Sa-
motne, če ne bo več ovir, bo zvišal pro-
dukcijo za 3%. Celotno tehnično vod-
stvo pa bo uredilo in pospravilo novo
in staro Livarno. Ker je pobiranje sin-
dikalne članarine zelo zanemarjeno, je
sindikalni aktiv sprejel obvezo, da bo
pobral do kongresa vso članarino, in to
od bruto zaslužka. Nadalje bodo usta-
novili v tem predkongresnem tekmo-
vanju SKUD. opravili bodo 6000 pro-
stovoljnih ur, odprli tovariške kotičke
v Martinami, Livarni. Valjami in v me-
hanični delavnici, povišali število na-
ročnikov »Delavske enotnosti« za 50%.
Vse to bodo izvršili v pred kongres-
nem tekmovanju.
Velike in častne so tekmovalne točke.
Ampak zavest Storčanov, da še niso pri
nobenem tekmovanju bili radnji, je po-
rok, da bodo tudi te nove visoke obve-
ze, s katerimi je seznanjen ves kolektiv,
častno izvršili. Taki so odgovori kovi-
narjev iz Stor vsem tistim klevetnikom
našega vodstva, so pa istočasno dokaz
zaupanja kolektiva v naše vodstvo ka-
kor tudi dokaz, da se kolektiv močno
zaveda, kaj pomeni preseganje planskih
nalog in dobra organizacija v težki in-
dustriji.
Tudi kolektivi lokalne industrije ne
zaostajajo v pripravah za IL kongres
sindikatov Slovenije. Kolektiv »Volna«
Laško je zaradi slabe organizacije do-
segel dosedaj le 94% plana, kljub temu,
da je imel za izvršitev plana vse po-
goje. Delavci kolektiva so kritično pre-
gledali svoje dosedanje delo. ugotovili,
da ni bilo prave povezave med upravo
podjetja, sindikalno in partijsko orga-
nizacijo. Novi direktor obljublja, da bo
v bodoče najtesnejše sodelovanje med
upravo EKJdjetja in sindikalno organiza-
cijo, ter bo na ta način mogoče izvr-
šiti polletni plan. Kolektiv je sprejel
obveznost, da bo v počastitev IL kongre-
sa dosegel plan za I. polletje. Nadalje
se je obvezal, da bo v predkongresnem
tekmovanju organiziral študijski kro-
žek s 25 rednimi obiskovalci, število na-
ročnikov »Delavske enotnosti« pa dvig-
nil za 50%. Začeli bodo vaditi igro, ki
jo bodo uprizorili članom obdelovalne
zadruge v Marofu. Obljubili so tudi, da
bodo v počastitev II. kongresa delali
prostovoljno eno nedeljo, zaslužek pa
bodo delili za politično šolo in za posta-
vitev spomenika padlim žrtvam fašizma
v Laškem.
To je le par primerov od vseh pri-
prav celjskih sindikalnih organizacij za
II. kongres sindikatov Slovenije pod pa-
rolo »Pod vodstvom Partije in Tita z
lastnimi silami gradimo socializem!«
T. J.

V ponedeljek je odšla na gozdno delo
prva celjska frontna brigada
v ponedeljek, prav ob obletnici dne-
va zmage je Osvobodilna fronta mesta
Celja poslala svojo prvo brigado za de-
lo v gozdu. Med frontovci, ki so odšli
na delo za 20 dni, je vladalo prav do-
bro razpoloženje. Še isti dan so si na
svojem novem delovnem mestu, v Oj-
striškem gradu, uredili prostore za sta-
novanja in se razdelili v manjše de-
lovne skupine. Drugo jutro so že v zgod-
njih urah začeli. Delo imajo različno,
eno skupina podira les, druga čisti gr-
mičevje med mladimi drevesci, največ-
ja skupina pa pripravlja hlodovino k
nakladalni postaji žičnice. Dež jim je
onemogočal delo, toda kakor hitro je
malo ponehal so vneto prijeli, da bi
nadoknadili zamujeno. Zadnje dni v
tednu je začela obratovati novozgraje-
na moderna žičnica, po kateri bodo spu-
ščali les z več predelov Ojstriškega vr-
ha h gradu, od koder ga bodo s to-
vornimi avtomobili prevažaH na po-
stajo.
S hrano so vsi zadovoljni, prav tako s
stanovanjem. V nekaj dneh jim bo
gozdna uprava preskrbela radioaparat,
v prostem času pa študirajo, tako da
imajo tudi politično in vzgojno delo
dobro urejeno. Gozdna uprava sicer ni
pravočasno pripravila vsega potrebne-
ga .posebno orodja, sanitetnega mate-
riala in zadostnega strokovnega oseb-
ja, a z skupnim trudom štaba in vod-
stva delovišča so tudi te začetne te-
žave hitro premagali.
Celjski irontcvci se pripravljajo
za nedeljsko prostovoljno delo
štab frontnih brigad pri MO OOF or-
ganizira frontne brigade, ki bodo poma-
gale gozdarstvu izvesti letošnji plan.
Ena brigada frontovcev je že o^la na
sečnjo na Ojstriški vrh. Druga pa se
formira in bo kmalu odšld na delo h
gozdnemu gospodarstvu za sečnjo in
spravljanje lesa.
V nedeljo bo odšlo v Polzelo, Vitanje,
Sv. Peter, Veliko Pirešicoi, Jurklošter,
Štore in Pečovje večje število prosto-
voljcev. ki se prijavljajo za nedeljsko
delo v gozdu. Za prevoz je tukajšnja
gozdna uprava preskrbela, prav tako za
orodje z malimi izjemami. Za vsako
brigado je že določene vdostvo, tako da
bo delo pri sekanju žaganju ter nala-
ganju in razkladanju lesa teklo nemo-
teno ter bodo lahko prostovoljci do-
segli velike uspehe. Zbrali se bodo
pred domom OF ob pol 6. uri ter tu še
prejeli nadaljnja navodila, da bo delo
čim bolj uspelo.
Gozdno gospodarstvo pripravlja
vse potrebno za sprejem
frontnih brigad
Za izvedbo letnega plana v gozdar-
stvu je Osvobodilna fronta Slovenije
priskočila z ostalimi množičnimi orga-
nizacijami gozdarstvu na pomoč s front-
nimi brigadami, ki bodo od 20. maja do
20. junija pomagale stalnim gozdnim
delavcem. Na območju Gozdnega go-
spodarstva Celje, ki obsega tri okraje
se bodo formirale brigade v katerih bo
2350 frontovcev, to je na okraj Celje-
okolica 1300, okraj Mozirje 600, okraj
Poljčane pa 450.
Vodilno in strokovno osebje Gozdne-
ga gospodarstva in gozdnih uprav je
pristopilo k takojšnji organizaciji za
pripravo in sprejem frontnih brigad
ter pričelo z izdelovanjem letnih barak,
ravno tako z organiziranjem prehrane,
orodja in odej za brigadirje. Frontov-
ske brigade, katere bodo štele po 50 do
lOO članov, se bodo delile na čete do
20 ljudi, med katere bodo uprave po-
stavile stalne gozdne delavce, strokov-
njake. ki bodo dajali navodila pri seč-
nji in izdelavi, lupljenju in klestenju
v gozdu. Za fronlovce, ki bodo v gozdu
in n,a, raznih skladiščih splošne mani-
pulacije lesa. je okrajni štab poskrbel
tudi za kultumo-prosvetno delo ter za
redno politično vzgojo.
Poleg teh stalnih brigad so organizi-
rane tudi vsakonedeljske akcije, s ka-
terimi se bo prav tako primoglo k izvr-
ševanju plana v gozdarstvu.
Stran 2
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Stev. 20.
Pri ogledu obdelovalnih
zadrug v Savinjski dolini,
so vojni invalidi navduleno ugotovili veliko
»rednost socialističnega gospodarstva na vasi
Na letošnji okrajni skupščini Zveze
vojaških vojnih invalidov v Celju so
člani in članice sklenili, da si v najkraj-
šem času ogledajo kmetijsko obdeloval-
ne zadruge v Savinjski dolini. Za ta iz-
let so določili 27. april, praznik ustano-
vitve Osvobodilne fronte.
S seboj so imeli tri velike zavoje
knjig, dar vojnih invalidov trem kme-
tijsko obdelovalnim zadrugam, ki jih
bodo obiskali. Vsaka zadruga bo dobila
32 knjig, politično in kmetijsko stro-
kovne vsebine. Tudi mladina bo dobila
v tem številu nekaj lepih mladinskih
knjig.
Zabrnel je motor in avtobus je zdr-
snil proti Petrovčam. Obstali smo v Ar j i
vasi, kjer ima sedež ena najboljših ob-
delovalnih zadrug, ki nosi ime po na-
šem velikem pesniku Francetu Prešer-
nu.
»Nas zadružnike veseli,« pravi ob
sprejemu predsednik zadruge Ulaga, »da
ste nas obiskali, posebno pa še zato, ker
vidimo med vami mnogo kmetov, ka-
terim bo koristilo, da od blizu vidijo
naše življenje, naše delo in na^ uspe-
he.«
Predsednik Ulaga govori dalje, pri-
kazuje življenje in delo v zadrugi, po-
udarja velike razvojne možnosti, ki ča-
kajo obdelovalno zadrugo »France Pre-
šeren« v Arji vasi in tudi druge kme-
tijsko obdelovalne zadruge, saj bo v teh
zadrugah bodočnost našega kmetijstva.
»Zadruga ima dve gospodarstvi, v
Arji vasi in v Zalogu. Začetek je bil
seveda skromen. Tedaj smo imeli 12
glav živine in 38 prašičev. Po preteku
jedva treh let smo zvišali fond goveje
živine na 59, ki pa bo do konca leta do-
segel število 70. Prav lepe uspehe smo
dosegli v svinjereji. Danes imamo že
120 svinj in 88 mladičev.
S hektarskim donosom smo kar za-
dovoljni. Dosedaj smo dosegli na en ha
2900 kg pšenice, 2650 kg ječmena, 12.000
kilogramov krompirja itd. Borbo za
hektarski donos bomo nadaljevali do
najvišje možnosti. Posebno pozornost
posvečamo vrtnarstvu. Lansko leto smo
imeli 1.80 ha zelenjadnega vrta in smo
na tej površini pridelali toliko zelenja-
ve, da smo imeli s pridelkom 400.000
din čistega dobička. Letos smo povečali
vrtnarijo že na 3 ha obdelovalne po-
vršine.
Kokoši imamo samo 35, to pa ne zado-
šča niti za naše zadružnike, zato gra-
dimo nov kokošnjak z velikim ograje-
nim prostorom. Moderen kokošnjak bo
v par dneh gotov in bomo redili v njem
500 kokoši.
Največjo pozornost posvečamo vse-
kakor pridelavi hmelja. Saj je hmelj že
od nekdaj v Savinjski dolini glavna
kmetijska panoga. Ob ustanovitvi je
imela naša zadruga hmelja 16.000 sadik,
danes imamo zasajenih že 33.000, do
konca leta 1950 pa ga bomo imeli 75.000
Lani smo oddali 14.000 1 mleka, 10.000
kilogramov semenske pšenice, 85 ple-
menskih svinj in še ogromno drugih
kmetijskih pridelkov.
Dobili smo tudi že svoj traktor, imamo
motorni kultivator za okopavanje. Čim-
bolj bo naše zadružno kmetijstvo mo-
torizirano. tem manj bomo imeli truda
in temveč dohodkov.
Delamo po normah, pravilo — ko-
likor daješ skupnosti, toliko boš od nje
prejel, — je pri nas še ix)sebno po-
udarjeno. Kmečko delo je zelo različno;
tisti zadružnik, ki lušči ali prebira fi-
žol, ne more biti tako nagrajen kakor
oni, ki kida gnoj ali opravlja drugo
težko delo. Naše norme so razdeljene
na 7 kategorij, čim težje je delo, ali
čim večja strokovna sposobnost je pri
delu pMjtrebna v tem višjo kategorijo je
tako delo razvrščeno. N. pr.: Zadružnik,
ki nakida 8 voz gnoja, se mu za to delo
šteje en trudo-dan in četrt. Imamo za-
družnike, ki nakidajo dnevno po 16 voz
gnoja, tedaj se jim za to delo štejeta
dva in pol trudo-dneva in prejmejo za
to delo tudi plačilo. V letu 1947 je bilo
določeno plačilo za trudodan s 44 din, v
letu 1948 89 din, za leto 1949 pa je pla-
čilo za trudodan določeno že na 129 din.
Iz tega vidite kako se stopnjuje blago-
stanje naših zadružnikov in se bo tako
stopnjevalo še iz leta v leto.
Driažina Leban Andreja, to so oče,
mati in sin, ki opravljajo zadružno ži-
vino. so prejeli za svoje delo v letu
1948. čistega 87.000 din in so prejeli še
za 22.000 din bonov za nakup industrij-
skega blaga po vezanih cenah. Poleg
vsega tega so imeli še prosto stanova-
nje in kurjavo in pravico nakupa vsega
živeža po vezanih cenah. Iz tega vi-
dite. da je malo srednjih kmetov, ki bi
bili v enem letu toliko pridelali.
Zadružniki imajo lastna gospodinj-
stva, le samci in nekateri poročeni, ki
si to želijo, imajo hrano v zadružni
menzi. Saj poznate tisto zvonenje o
»skupnem kotlu«, akoravno je že precej
obrabljeno, le nismo hoteli za vse skup-
ne kuhinje. Resnici na ljubo pa povem,
da imajo oni zadružniki, ki se hranijo
v menzi boljšo hrano in si ne želijo več
lastne kuhinje. Poleg tega si žene, ki
se hranijo v menzi lahko opoldne in
zvečer odpočijejo, dočim nimajo go-
spodinje. ki pripravljajo kosilo in ve-
čerjo nobenega prostega časa.
Za bodočnost imamo ogromne načrte,
ki jih bomo tudi uresničili.
Glavne kmetijske panoge naše obde-
lovalne zadruge bodo hmelj, živinoreja
in sadjarstvo. Prenovili bomo vsa go-
spodarska poslopja, zgradili bomo nove
svinjake za 50 prašičev. Za naše za-
družnike bomo zgradili stanovanjske
liiše, kajti vsaka družina naj bi imela
svojo hišo in 20 a vrta.
Vidite tovariši invalidi, takšno je živ-
ljenje v naši zadrugi, sedaj pa pojdite,
poglejte in se prepričajte sami. kake
uspehe je že rodilo naše skupno za-
družno delo.«
Tako je končal tov. predsednik in n£is
po vedel na vrt. ki je v resnici vzorno
urejen in se posebno odlikuje po svoji
čistoči. Menda se nikjer v kmetijstvu
malomarnost tako hitro in v grobi obli-
ki ne pokaže kakor ravno v vrtu, če
ni v njem skrbne in sEK)sobne roke. Re-
či je treba, da je vrt obdelovalne za-
druge »France Prešeren« vzorno ure-
jen, kar je bilo opaziti na rastlinah, ki
so bile za sedanji čas zdrave in zelo
velike. Poleg vrta so zadružniki dokon-
čavali gradnjo velikega kokošnjaka,
pred katerim je velik visoko ograjen
prostor, ki bo služil za kokšje rajanje.
V	hlevu gospodari Leban Andrej, ima
prav lepo oskrbovano živino. Živina ni
enotne pasme in bo potreba še mnogo
dela, preden" bo v takšnih hlevih stala
živina enake pasme. To bo mogoče v
razmeroma kratkem času doseči le z
vzgojo plemenite pasemske živine na
državnih in zadružnih ekonomijah. V
resnici ima zadruga v svinjereji zelo
lepe uspehe. Vse svinje so lepe pasme
in dobro gojene; posebno lepi so še
mladi prašički, ki so se našim izletnikom
tako dopadli, da so pričeli nagovarjati
predsednika zadruge, naj jim omogoči
nakup teh malih plemen j akov v zadru-
gi. Tov. predsednik je dejal, da je za-
enkrat to nemogoče, ker gojijo pasmo
le za zadružna in za državna posestva,
in sami bodo rabili mnogo plemen j akov.
V očeh mu je pa poredno blisnilo in si
je mislil: »Glej, so vam le všeč naši za-
družni uspehi, no če boste postali tudi
vi zadružniki, boste naše lepe prašičke
prav lahko dobili.«
V	posebnem prostoru, ločeno od drvi-
gih svinj, imajo hleve trije plemenski
merjasci. Največ začudenja je vzbudil
srednji velikan. Na tabli, ki je pribita
nad njegovim hlevom, je zapisano, da
mu je tudi ime »velikan«, da je prišel
na svet oktobra 1947, in tehta pri na-
vadni plemenski reji 282 kg. To je teža,
ki je bila pri nas v Sloveniji dosežena
le z največjimi 'ijitanci. Kadar bo ta
velikan ogrnil svoj špeharski plašč, se
bo kazalec na njegovi tehtnici dvignil
na 500 kg. To čudo svinjereje so si ho-
teli izletniki ogledati z vseh strani.
So to in ono smo si ogledali in še bi
bili ostali in ogledovali, če bi nam bil
dopuščal čas. Ker smo morali še na-
prej, smo se poslovili od zadružnikov in
predsednika Ulaga, se odpeljali po lepi
novi asfaltirani cesti do Žalca in od tam
krenili v Vrb je.
V	Vrb ju je bila meseca februarja
ustanovljena kmetijsko obdelovalna za-
druga »Slavko Slander«. Nekaj zadruž-
nikov smo dobili pri delu na vrtu,
drugi pa so zasajali nov sadni vrt. Pred-
sednik zadruge je bil odsoten po služ-
benem poslu. Sprejel nas je predsednik
nadzornega odbora tov. Cenčič Franc,
ki nas je peljal v prostorno zadnižno
sobo. Sobo krasi slika prvoborca Slavka
Slandra, po katerem je dobila zadruga
svoje ime. »Tu je Slandrova zadruga,
a jaz sem bdi komandant Slandrove bri-
gade,« pravi major tov. Božič, pred-
sednik OKZVVI v Celju. Za našo svo-
bodo se je borila brigada, za boljšo bo-
dočnost se sedaj bori zadruga.
Predsednik Cenčič nam razlaga: »Na-
ša zadruga šteje 11 družin s 33. delov-
nimi člani. Zadruga ima 82 ha obdelo-
valne zemlje. V zadrugi to in ono ni bilo
v redu. K nam so se vrinili ljudje, ki
so delovali razdiralno. Imeli pa smo iz-
redno skupščino in smo pri tej priliki
našo zadrugo takih ljudi temeljito oči-
stili. Sedaj je življenje pri nas takšno,
kakršno mora biti, delamo in zadovolj-
no živimo. Delimo se v štiri brigade, v
vrtnarsko, dve poljedelski in eno me-
šano. Delamo po normah kakor v za-
drugi »France Prešeren«. V plačilu za
trudodan nismo dosegli zadruge »Fran-
ce Prešeren«, kajti lansko leto smo imeli
poplave in nam je bilo mnogo pridelkov
uničenih. Naša glavna panoga je hme-
ljarstvo, živinoreja in delno tudi vrt-
narstvo.
Skrbimo tudi za razvedrilo naših za-
družnikov. Vsak večer se zberemo v
tej sobi, da se pogovorimo o našem
dnevnem delu. Popijemo kozarec sad-
jevca. zapojemo in tudi zaplešemo, ter
se tako zadovoljni razidemo. V soboto
se poročita dva naša zadružnika; to po-
roko bomo skupno praznovali, kajti če
se zadružniki poročijo, jim zadruga pri-
pravi primerno svatovščino. Skrbimo za
izobrazbo naše mladine, od katerih po-
sečajo nekateri srednjo šolo v Celju. Za
idejno politično vzgojo naših zadružni-
kov imamo redne tedenske sestanke.
Nato smo si ogledali zadružno živino-
rejo in svinjerejo. Pri tem delu sta za-
poslena zadružnika Zajšek Matevž in
njegova žena Ivana. Zadruga ima 22
glav živine, ki je prav lepo oskrbovana,
vidi se na prvi pogled, da se Zajšek na
živino dobro razume in da je ljubitelj
živali. Prav tako sliko nudijo svinjaki,
v katerih je 32 velikih svinj, 52 prašič-
kov, te opravlja Zajšekova žena.
Po ogledu hlevov smo se podali v nov
moderen kokošnjak. Je za polovico
manjši kakor v Arji vasi. vendar vlada
tu v ograjenem prostoru pravi živžav
kokošk in račk. Prevladujejo bele leng-
hornke. Ko smo vstopili, se je ves ta
živžav zgrnil okrog nas in beU pete-
linčki z rdečimi grebeni so nam pri-
čeli kar v zboru prepevati.
Spet smo vstopili v avtobus in se od-
peljali nazaj na glavno cesto, ki je rav-
no v gradnji na sektorju med Žalcem
in Sentpetrom. S ceste zavijemo v Sent-
peter in se ustavimo na dvorišču obde-
lovalne zadruge »Primorje«.
K avtobusu pride predsednik obde-
lovalne zadruge, ki ga pozdravimo in
mu izročimo knjige, darilo naših inva-
lidov. Predsednik Jelerčič nam pripo-
veduje: »Kmet. obdelovalna zadruga
»Primorje« ima osem družin z 19. de-
lovnimi člani. Zadruga poseduje 35 ha
njiv, 25 ha travnikov, 10 ha pašnikov in
16 ha gozdov. Redimo 16 glav živine in
54 prašičev. Glavne panoge so hme-
ljarstvo. živinoreja in vrtnarstvo. De-
lamo po normah, kakor v Arji vasi in
v Vrb ju. Razdeljeni smo v tri brigade,
in to v dve poljedelski in eno mešano.«
Nato smo si ogledali zadružno gospodar-
stvo. Živina je lepo gojena in je opa-
ziti nekaj lepih plemenskih goved mon-
tafonske in simodolske pasme. Tudi v
svinjskem hlevu je mnogo lepih puj-
skov, le poslopja se ne morejo meriti z
onimi v Arji vasi in Vrb ju. Zadaj za
gospodarskimi poslopji je zadružni sadni
vrt. Drevje je lepo očiščeno, trata pod
drevjem pa lepo pograbljena.
V našem načrtu smo imeli tudi obisk
novega invalidskega podjetja na Pol-
zeli. Zato smo hoteli po ogledu takoj
odpotovati. Tov. predsednik zadruge pa
nas je prijazno povabil na kozarec sad-
jevca. Malo preveč nas je bilo za tako
pogostitev, bilo nas je za dve dolgi mi-
zi in še jih je moralo nekaj stati. Na
te mize so nanosile prijavne zadružnice
kar gore svežega belega kruha, pred-
sednik zadruge pa je nalival v stekle-
nice sladki jabolčnik iz trebušaste ple-
tenke. Izletniki niso bili v posebni za-
dregi, grmade so z mize zginile kot bi
pihnil in tudi steklenice so pogosto
spreminjale svojo barvo. V zadrego je
prišel le tovariš, ki se je v svojem go-
voru zahvaljeval zadružnikom za pri-
jazen sprejem in gostoljubnost.
Izletniki so postali kar nekam živahni,
ko so se poslavljali in vstopali v avto-
bus. Vsi so bili enega mnenja, da so
bili obiski prav lepi in jim še posebno
dokazali kako tudi naša vas hitro raz-
vija socialistično proizvodnjo.
k.
Pri oddaji lesa smo še boljše spoznali
odnose posamaznikov do izpolnjevanja našega
gospodarskega p?ana
Da je les važen produkt našega go-
spodarstva, je vsakomur jasno, ogrom-
no ga porabimo za potrel^ stavbarstva
in industrije, poleg tega pa je važen za
izvoz, ker zanj dobimo, oziroma uvo-
zimo, potrebne surovine in stroje. Za-
radi tega moramo proizvodnji našega
gozdnega gospodarstva posvečati vso po-
zornost. Z oaiirom na možnosti pravo-
časne in jvolne izpolnitve plana sečnje
in planske oddaje lesa za leto 1949, je
ljudska oblast pokrenila vse potrebno
in pravočasno. Mnogi ljudski odbori,
kmetijske zadruge, OF odbori so v tej
smeri složno in zavestno prijeli za delo,
tako da so ljudstvo zainteresirali ter
izpolnili naloge pred nastopom poljske-
ga dela.
So pa še primeri, ko se nekatere KZ
oziroma njih lesni manipulanti, v ko-
likor so že v tej stroki usposobljeni,
osameli borijo za pravočasno izvedbo te
tako važne naloge. V mnogih krajih
stojijo krajevni odbori, KZ in OF ob
strani, brez da bi sodelovali, ter tako
lahko pripomogli k pospešitvi lesne pro-
izvodnje. Zelo slabi so v tem primeru
kraji Drensko rebro, Galicija in še ne-
kaj podobnih. Zelo zanimiv je primer
pristranstva. oziroma svojevrstnega poj-
movanja razbitja setvenega plana olja-
ric v KLO Drensko rebro. Tu je bil ta
plan razdeljen pretežno na male kmete.
Primer: Predsednik KLO-ja, ki pose-
duje okrog 14 ha posestva, je posejal
4 are lanu. Medtem je pa bajtar s 86
ari zemlje moral obsejati z lanom po-
vršino 5 arov, čeprav bi nujno rabil to
površino za krompir. Tako krivični pri-
meri se najdejo marsikje, pri raznih
razrezih in prav tako tudi v pogledu
oddaje lesa.
V	okraju Celje-okolica pa je kljub
raznim napakam večina KZ in KLO-jev,
ki so pravilno in večina točno izpolnili
planske naloge. Vzemimo primere: Vita-
nje, St. Ilj pri Velenju, Skofja vas Vran-
sko, Dobrna itd. Za 1. maj so bili pohva-
ljeni in nagrajeni tudi nekateri marljivi
gozdni delavci in sicer pri KZ Vitanje:
Rošar Konrad, Pogladič Jože, Ošlak
Anton, Zelenko Martin, Mevovnik
Franc, Gernič Karel, Slatinšek Ivan,
Rošer Martin, Kuzman Pavel in Mlin-
šek Albert. Pa tudi pri nekaterih dru-
gih KZ so bili pohvaljeni najboljši gozd-
ni delavci, tako pri KZ Marof Dober-
šek Ivan in Doberšek Anton, pri KZ
Dobrna Goluh Ivan in Javornik Mar-
tin, pri KZ Blagovna Vodušek Martin
in pri KZ Vransko Kosmelj Franc.
V	bodoče bomo morali zastaviti vse
zdrave sile in podvzeti potrebne ukrepe
za polno in pravočasno izvedbo plan-
skih 'nalog, s pritegnitvijo vseh mno-
žičnih organizacij k sodelovanju.
M. T.
V Frankolovem
so zavedni kmetje pre-
prečili razbitje zadružne
ekonomije
Najosnovnejša naloga »as vseh je vse-
stransko pospeševanje in razvijanje
kmetijskega zadružništva od najmanj-
ših do najvišjih oblik.
Najosnovnejša oblika zadruž. kme-
tijstva na vasi je zadružna ekonomija,
od katere bomo lahko z načrtnim razvi-
janjem prešli v obdelovalno zadrugo ob
postopnem spreminjanju njene vsebine.
Tudi na Frankolovem je imela kme-
tijska zadruga svojo ekonomijo s 16 ha
obdelovalne zemlje agrarnega sklada.
Ob dobri zemlji in velikem dobrem go-
spodarskem poslopju, je bila dana mož-
nost hitrega razvoja. Upravni odbor
kmetijske zadruge, ki bi moral pripiso-
vati največ zanimanja ekonomiji, ob-
razložiti ljudem delo v skupnem gospo-
darstvu. pa je ukrenil prav nasprotno.
Svojevoljno je porazdelil zemljo nazaj
med agrarne interesente z izgovori, da
še ni potrebno ustanoviti ekonomijo ta-
koj. pač pa šele jeseni, ko bodo polje-
delski pridelki pospravljeni.
Ker so bm ljudje ob vrnitvi zemlje v
zmedi in si niso znali tolmačiti postop-
ka upravnega odbora, so sami na svojo
iniciativo zaprosili za pomoč nekoga,
ki naj bi jim obrazložil kaj naj ukre-
nejo.
Dne 6. maja 1949 sta dva tovariša iz
Okrajne zveze KZ obiskala ekonomijo
pri kmetijski zadrugi ter na množičnem
sestanku obširno prikazala pravilen raz-
voj naprednega zadružništva, se pogo-
vorila o nadaljnjem obdelovanju in raz-
voju ekonomije. Tako ima Frankolovo
zopet svojo ekonomijo obnovljeno na
pobudo zavednih ljudi, kateri bodo želi
zaželjene uspehe.
Okrajni ljudski odbor
Celje-okolica je vzgo-
jil nov administrativni
kader
v januarju je okrajni odbor organizi-
ral administrativni tečaj. Sprejete so
bile samo tovarišice in tovariši — za-
četniki. V teku treh in pol mesecev so
poleg splošnega dela, programa za iz-
pite uslužbencev, predelali in dobro ob-
vladali tudi strojepisje in administra-
cijo, da bodo na novih službenih mestih
lahko zadovoljivo opravljali naloge
državnih uslužbencev.
Najboljši uspeh so dosegle tov. Reč-
nik in Cufer Štefka, ter tov. Brišnik
Ivan. Za to so prejeli knjižne nagrade.
Za posebno prizadevanje je bila nagra-
jena tudi tov. Rojko Rozi.
Pomemben napredek
v izgradnji našega sociali
stiilnega zavarovanja
Zvezno finančno ministrstvo v Beo-
gradu je podpisalo nove pravilnike za
zavarovanje imetja. Pri nekaterih vr-
stah zavarovanja je na podlagi teh pra-
vilnikov brez zvišanja premij razšir-
jeno jamstvo na škode zaradi mnogih
prirodnih nesreč, za katere je prej na-
še ljudstvo pri izkoriščevalnih druž-
bah zaman iskalo kritja. To obsežnejše
jamstvo, ki bo delovnega človeka še
bolj zaščitilo, je obenem velik napre-
dek Drž. zavarovalnega zavoda, ki tako
postaja prava ljudska zavarovalnica.
S požarnim zavarovanjem so poleg
običajnih požarnih škod zdaj zajete v
jamstvo še tiste, ki jih na zavarovanih
stavbah ali premičninah lahko povzroči-
potres, vihai', utrgan je oblaka, zemelj-
ski usad ali plaz, poplava ali toča. Pri
zavarovanih poljskih pridelkih, dokler
rastejo na polju, so škode zaradi po-
vodnji in toče iz jamstva izključene,
lahko pa se ti pridelki za ta čas zava-
rujejo proti toči posebej.
Pri zavarovanju toče je razširjeno
jamstvo na škodo, ki jo lahko povzroči
vihar ali utrganje oblaka, če se pojavi
oboje istočasno s točo. Tudi je obenem
omiljen pogoj glede izplačila odškodni-
ne. Medtem, ko so se do zdaj izplače-
vale le škode, ki so presegale 10% vred-
nosti zavarovanega pridelka, se bodo
poslej plačevale vse škode preko 5%
vrednosti.
V zavarovanju živine proti škodi za-
radi pogina ali zakola v sili je zavaro-
valno jamstvo razširjeno še na škode
zaradi potresa, zemeljskega usada ali
plazu, poplave, viharja in utrganje ob-
laka. Značilna je razširitev jamstva na
škode zaradi prisilnega zakola, ki bi bil
odrejen iz gospodarskih razlogov. Drž.
zavarovalni zavod namreč povrne ško-
do živinorejcu tudi tedaj, če bi bil po-
treben zakol v sili, ker je zaradi bo-
lezni ali nastale nezgode popolno ozdrav-
ljenje živali in tako tudi njeno gospo-
darsko izkoriščanje dvomljivo aU pa se
zdravljenje iz gospodarskih razlogov ne
izplača. Zasilni zakol bo v vseh teh
primeril odredil veterinar Drž. zavaro-
valnega zavoda. Omeniti moramo še to,
da se odslej izplača zavarovancu v okvi-
ru zavarovalne vsote vsa škoda, med
tem ko je moral zavarovanec poprej
trpeti od vsake škode 10% sam.
Po tolmačenju pravilnikov velja za
vihar veter, burjo, ciklon, ki piha z br-
zino najmanj 15 m na sekundo ali 8 Bali
po Befortu, kot to označujejo meteoro-
logi. Za poplavo pa velja povodenj, ki
nastane zaradi hudournika, izliva reke
ter prodora ali prestopa obrambnih
obrežnih nasipov. Poplava zaradi talne
vode pa je iz jamstva izključena.
V	zavarovanju vloma je zanaprej
brezplačno vključena škoda zaradi ro-
pa, kakor tudi zaradi poškodbe vrat,
oken, ključavnic itd. v prostoru, v ka-
terem so zavarovani predmeti, če na-
stane v zvezi z vlomom. Poprej so bile
te škode zavarovane le proti posebne-
mu doplačilu premije.
Pri zavarovanju stekla je razširjeno
zavarovalno jamstvo na škode, ki lahko
nastanejo zaradi kakršnega koli dela
na steklu (vlaganje v okvir itd.) ali za-
radi taljenja ledu ali sušenja prosto-
rov, če je bil na steklu ali v neposred-
ni bližini postavljen kak ogrevalnik. To
vse je bilo do zdaj iz zavarovanja iz-
ključeno.
Pri zavarovanju loma strojev, je mo-
ral do zdaj zavarovanec trpeti od vsa-
ke škode ne glede na njeno višino 20%
sam. Odslej pa bodo vse škode — ra-
zen manjših do 1000 din — povrnjene v
celoti.
Ce torej zavarujemo svoja poslopja
in premičnine proti požaru, vlomu itd.,
potem so brez vsakršnega doplačila
istočasno zavarovana tudi proti našte-
tim drugi mnesrečam. Gotovo se bo naš
kmetovalec, zadrugar, delavec zdaj od-
dahnil. Ne bo več tako v strahu pred
nesrečo, zavarovanje ga ščiti. Lahko se
bo posvetil delu za svoj in skupni na-
predek. Zvesto se bo oklenil svoje za-
varovalnice in gledal, da bo svoje imet-
je zavaroval za polno vrednost in tako
ob nesreči prejel tudi vso škodo povr-
njeno.
Y	zvezi z novimi pravilniki, ki pri-
našajo zavarovancem tolikšne ugodno-
sti, pa moramo omeniti še odločbo, da
preneha jamstvo Državnega zavaroval-
nega zavoda, če premija ni plačana v
dveh mesecih po zapadlosti. Z drugimi
besedami se pravi: premija mora biti
plačana najkasneje v dveh mesecih po
dnevu, ki je v polici označen kot pla-
čilni dan. Večina zavarovancev je že do
zdaj pravočasno ob zapadlosti plačevala
svoje premije. Tako zadene ta določba
le tiste redke zamudnike, ki so največ-
krat iz neutemeljenih razlogov veno-
mer odlašali izpolnitev svoje obvezno-
sti.
V teh razširitvah jamstva se kaže
skrb oblasti v naši ljudski državi, da
zaščiti delovnemu človeku pred uniče-
njem sadove njegovega marljivega in
napornega dela. Odražajo pa se tudi
napori Drž. zavarovalnega zavoda, da
zgradimo socialistično zavarovalstvo, ki
mora služiti edinole ljudskim koristim.
Zavarovalna zaščita mora zajeti vse ne-
varnosti, ki prete ljudskemu imetju,
premija pa mora biti sorazmerno nizka,
da je pmogočeno zavarovanje sleherne-
mu poedincu.
2e v letu 1947. je bilo po teh smer-
nicah razširjeno zavarovalno jamstvo
na škodo zaradi eksplozije in potrebne-
ga čiščenja pogorišča v industrijskem
sektorju. Dalje so bili znižani premij-
ski stavki za zavarovanje živine. Poleg
tega je Državni zavarovalni zavod ši-
rokopotezno uvedel zavarovanja, ki so
še potrebna delovnemu človeku, če-
prav jih kapitalistične družbe zaradi
premajhnega zaslužka prej niso gojile.
Posebej je treba pri tem opozoriti na
zavarovanje toče, ki jo je bilo mogoče
zavarovati le na tistih področjih, kjer
je toča manj pogosta, pa še to le v
manjšem obsegu. Za točo v nevarnih
predelih so se te zavarovalnice previdno
izogibale zavarovanja. V nasprotju s te-
mi družbami je Drž. zavar. zavod zajel
v svojo zaščito tudi nevarnejše predele
in razširil zavarovanje na občutljive
kulture, kot so, povrtnina, sadje in vi-
nogradi. Vsa ta zavarovanja so bila uve-
dena zaradi popolnejše zaščite našega
kmetijstva. Tudi premijski stavki so
močno znižani.
Zavrgli smo kapitalistično teorijo o
riziku, po katerem se je določala višina
premij strogo po stopnji zavarovanih
nevarnosti in prešli na socialistično za-
varovanje, ki omogoča zaščito tudi go-
spodarsko šibkejšemu in zato zavaro-
vanja potrebnejšemu sloju.
S to najnovejšo razširitvijo zavaro-
valnega jamstva je dobilo naše zavaro-
valstvo svoj socialistični značaj, kar po-
meni odločilen korak naprej v njego-
vem razvoju, korak naprej v izgradnji
zaščite ljudskega imetja pred škodo za-
radi prirodnih nesreč, proti katerim do-
slej ni druge obrambe. Se več. Pri iz-
polnjevanju te svoje naloge postaja na-
še zavarovalstvo v resnici organizator
sredstev za povračilo škode in obnovo
uničenih ali poškodovanih dobrin. To
je obenem tudi siguren temelj našega
splošnega gospodarskega plana, kajti
preko Državnega zavarovalnega zavoda
se načrtno organizirajo sredstva za ob-
novo in izgradnjo.
Let3 II. — Stev. 20.
»CELJSKI TEDNIK«
Stran 1.
Prostovoljcem pri delovnih akdiah
bo v bodoče zagotovljena prednost
pri vseh nakupih
v zadnjem času so nastala razna
ne^giasja glede piK)stovoljnega dela in
razna tolmačenja glede evidence itd
Uprava za prostovoljno delo pri MOOF
daje v zvezi s tem nekaj važnih pri-
pomb ne samo komisijam za prosto-
voljno delo pri sekretariatih OF, tem-
več za vse člane OF.
Kaj je prav za prav odnosno kaj se
smatra za prostovoljno delo?
Za prostovoljno delo se smatra vsa-
ko neplačano fizično delo, ki ga po-
edinec napravi v korist skupnosti. Ure-
ditev parkov, gradnja zadružnih do-
mov. gradnja stanovanj, cest, čiščenje
parkov in javnih nasadov, pomoč pri
izvajanju našega gozdarskega plana,
pomoč pri izvedbi planov gospodar-
skih podjetij itd., itd. Vse to se smatra
za prostovoljno delo. Ne more se smat-
rati nikakor za prostovoljno delo ad-
ministrativno delo v pisarnah ali pa
na domovih. Nekatere »mestne dame;<.
ki se boje. da bi jim držalo lopate ali
pa krampa zamazalo roke, se pogoste
javljajo v sekretariatih OF z motiva-
cijo, da bodo svoje prostovoljno dele
naredile s pisanjem legitimacij članom
OF. raznih drugih seznamov itd. Da bi
jih nihče ne videl, da pomagajo OF
prosijo, da bi se jim dovolilo, da sme-
jo doma delati. Uprava za prostovolj-
no delo pri MOOF pa takih ur ne bo
priznavala. Danes se ne sme nihče sra-
movati dela, ker delo je danes čast in
dolžnost za vsakega državljana naše
nove domovine.
Razni delovni kolektivi opravljajo
.svoje prostovoljne ure v svojih pod-
jetjih. To je popolnoma prav in upra-
vičeno, posebno tam, kjer je plan v
»evarnosti, da bi se ne dosegel. Ven-
dar je pri tej stvari eno nepravilno,
da vodstva podjetij ne javljajo potre-
be po prostovoljni delovni sili. Upravi
za prostovoljno delo pri MOOF. Ko- je
delo izvršeno, šele zahtevajo, da se
jim prostovoljne ure priznajo. To je po-
polnoma nepravilno in ni v soglasju
s planiranjem, ki ga ima tudi Uprava
za prostovoljno delo. Zato je uprava
sklenila, da od 15. 5. 1.1. najprej bo pri-
znavala tiste ure, ki so bile v podjetju
izvršene samo, če so bile planirane pri
upravi. Dolžnost vsakega člana OF
odnosno sindikata pa je, da bo kontro-
liral, ali je bilo prostovoljno delo pri
upravi planirano ali ne. Podjetje bo
moralo razen plana poslati poimenski
seznam o opravljenih prostovoljnih
urah Upravi za prostovoljno delo.
To pa vsled tega, ker se glavna evi-
denca o prostovoljnem delu vodi pri
upravi za prostovoljno delo. Ena iz-
med najvažnejših nalog v socialistič-
nem gospodarstvu je evidenca. Bre2
točne in pravilno vodene evidence s;
ne moremo predstavljati našega plan-
skega gospodarstva. Ravno tako je tu-
di nemogoče voditi prostovoljno delo,
če ni prave in točne evidence o oprav-
ljenih prostovoljnih urah. Da bi imeli
v letošnjem letu tudi pravilen pre-
gled nad opravljenimi prostovoljnimi
urami, je lO MOOF skupno z upravo
sklenil, da se bo evidenca o opravlje-
nih prostovoljnih urah vodila pri se-
kretariatih terenskih odborov OF, cent-
ralno pa pri upravi za prostovoljno
delo. Torej glavno evidenco imajo se-
kretariati. Dolžnost vsake sindikalne
podružnice, ki vodi evidenco o oprav-
ljenih urah je. da javi terenskemb
seki-etariatu. kjer dotični prostovoljec
stanuje, koliko in kje je opravil pro-
stovoljnih ur. Sindikalne podružnico
imajo lahko svojo evidenco, ki je me-
rodajna samo za člane dotične sindi-
kalno podružnice.
Da bi se moglo zajeti vse opravljene
ure, je potrebno hitro in točno poro-
čanje. Povdarjamo na točnost. To pa
zaradi tega, ker nekatere komisije po-
ročajo skupno število opravljenih ur
veliko večje, kakor pa tedaj, ko poš-
ljejo poimenske sezname. Zato naj evi-
dentičarji pravilno in vestno vrše svo-
jo dolžnost. Prostovoljci pa naj vrše
kontrolo nad poročanjem. Uprava za
prostovoljno delo pri MO OF ne bo
kriva, če ne bo kdo dobil pravilne
značke odnosno, če ne bo pravilno na-
grajen.
V socialistični graditvi velja načelo,
da kdor skupnosti več daje, tudi več
od nje dobi. To načelo mora veljati
tudi za člane OF, ki svoj prosti čas
žrtvujejo za izgradnjo socializma pri
nas. Zato je uprava za prostovoljni
delo MOOF skupno z lO MOOF in v
sporazumu z lO MLO sklenila sledeče:
1. Vsak član ali članica OF, ki se
7. legitimacijo o prostovoljnem delu iz-
kaže, da je napravil 50 prostovoljnih
ur, imel prednost v trgovini, v mes-
nicah, v kinematografih, v gledališču
itd. Dolžnost prodajalcev je, da prosto-
voljcu s 50 urami takoj postrežejo.
Danes imajo včasih prednost pri na-
bavi raznih artiklov razni prekupče-
valci, črnoborzijanci, lenuhi itd. Na-
šemu delovnemu človeku moramo
omogočiti to, da si bo nabavil vse kar
potrebuje prej nego delomržneži in
razni mestni gizdalini, ki jim za delo
ni, nego samo za pohajkovanje po na-
ših ulicah z rokami v žepu.
2. V prosti prodaji se bo dobavljale
raznovrstno blago. Tudi to blago bc
prvenstveno razdeljeno med naše pro-
stovoljce in to ravno tako, kdor bc
imel opravljenih 50 ur.
Vsak kdor bo želel koristiti te pra-
vice, se bo moral poleg legitimacije
o opravljenih urah. izkazati še z oseb-
no izkaznico. Nabavil bo blago samo
za sebe odnosno racionirano blago za
svojo družino. Opozarjamo člane ljud-
skih inšpekcij, da vršijo strogo kon-
trolo nad pravilnim izvajanjem nave-
denih ukrepov. Vsako nepravilnost je
treba takoj javiti na upravo za pro-
stovoljno delo.
Iz vsega navedenega izhaja, da stoje
pred člani OF v letošnjem letu ogrom-
ne naloge. Ce hočemo vse naloge iz-
vesti, moramo biti močni, trdni in
enotni v borbi za izvedbo socializma.
Vsak član OF naj s svojim delom do-
kaže, da je res predan OF in Partiji,
ter da je njegova največja želja čim-
prejšnja izgraditev socializma pri nas.
To bo dokazal s tem, da se bo vklju-
čil v frontne brigade in se pridno udej-
stvoval v prostovoljnih delovnih ak-
cijah.
Miadinski aktiv Tovarne
za proizvodnjo kemičnih izdelkov
dosega vedno večje uspehe
Po volitvah za novi mladinski Komi-
tet v tovarni, je delo mladinske organi-
zacije oživelo, posebno na kultumo-
prosvetnem sektorju. Tu se je posebno
pokazala aktivnost mladine v dramat-
skem odseku, ki je za 1. maja t. 1. go-
stoval v St. Vidu pri Grobelnem s šti-
rimi enodejankami. Na pobudo sindi-
kalne podružnice je mladina takoj pri-
skočila na pomoč ter s skupnimi močmi
pričela z vajami. V dramatskem odseku,
ki šteje 14 članov, je zastopano 8 mla-
dincev. Uspeh, katerega smo dosegli
med množicami na vasi je bil zelo velik,
zato je med mladino zavladalo še večje
zanimanje do kulturnega dela, saj je to
zelo važno v socialističnem razvoju.
Ker je danes cilj n^iditi kulturno
hrano množicam na vasi. smo se odlo-
čili, da bomo z našo dramatsko skupino
obiskali še več vasi ter pokazali kme-
tom na vasi, kako se poleg napornega
dela v tovarni mladina viguje tudi na
kulturno-prosvetnem polju.
V	zadnjem času smo ustanovili poleg
že obstoječega tima odbojke tudi no-
gometni tim, skupno s sindikalno po-
družnico, kjer je zastopano 60% mladi-
ne. Nogometni tim je dne 8. maja t. 1. v
prijateljski tekmi s sindikalnim mo-
štvom Avtoobnove odigral tekmo z re-
zultatom 4:2 v svojo korist. V bližnji
bodočnosti bo naše moštvo, ki ima iz-
glede za precejšnje uspehe odigralo še
z nogometnimi timi ostalih sindikalnih
podružnic. Fizkulturni aktiv se pri-
pravlja za izbirno kolesarsko tekmo.
Poleg vsega tega se mladina udele-
žuje tudi prostovoljnega dela na naši
ekonomiji, za katero kaže ves delovni
kolektiv veliko veselje.
V	tovarni sami se nahaja 86 mladin-
cev, ki so ogromno doprinesli k uspehu
našega delovnega kolektiva, t. j. izpol-
nitev polletnega plana 57 dni pred ro-
kom. S tem je tudi mladina dokazala
neomajno zvestobo do našega CKKPJ
in maršala Tita, pobijajoč vse klevete
ostalih demokratičnih držav.
Z ensikim elanom kot smo začeli, bo-
mo tudi nadaljevali ter dokazali vsem
onim, ki še danes dvomijo v naše sile
za ostvaritev socializma v naši novi Ti-
tovi Jugoslaviji, da so vsi narodi Jugo-
slavije zvesto ob strani CK KPJ in mar-
šala Tita.
Z izboljšanjem delovne discipline
bi samo v Celju lahko letno opravili
nekaj stotisoč delovnih dni več kot
dosedaj
II. plenum CK KPJ je med osnovnimi
nalogami postavil tudi mobilizacijo de-
lovne sile, kar je danes za nas vse, zelo
važen, a obenem tudi pereč problem.
Danes v novi državi ne poznamo brez-
poselnosti, danes ni potrebno našim lju-
dem prositi zaposlitve, ali je čakati in
•iskati, ampak nasprotno, danes delo
išče ljudi in je s tem odpravljeno naj-
večje zlo kapitalizma, tj- brezposel-
nost in beda. Redko katera družina je
obstojala v predaprilski Jugoslaviji, ki
ne bi poznala brezposelnosti, danes pa
ne poznamo družine, ki bi imela brez-
poselnega člana, ali kjer ne bi bili vsi
zaposleni. Vse to je brez dvoma posle-
dica pravilne politike naše Partije in
našega vodstva in so že s tem postav-
ljene klevete Informbirojevskih laka-
jev, češ, da pri nas ne gradimo socia-
lizma, na laž. Ce ne poznamo brezpo-
selnosti, so torej vsi ljudje zaposleni,
vsi ti zaposleni pa nekaj delajo, delajo
pa in gradijo socializem. Prav malo je
torej onih, ki se še niso vključili v pro-
dukcijo odnosno delo in zato je mobi-
lizacija nove delovne sile težka naloga.
Vendar bo tudi ta naloga izpolnjena,
najti bo treba samo pravilnih poti in
pravilnih prijemov.
Rekonstrukcija odnosno mehanizacija
našega kmetijstva bo dala mnogo de-
lovnih moči, gradnja otroških ustanov
prav tako, vendar vse to je še premalo.
Delovno silo je treba iskati še drugod
in zato jo bomo iskali pri že obstoječi
delovni sili, t. j. pri ljudeh, ki so že
vključeni v delovni proces."
Nenehno poudarjamo, da je delovna
disciplina predpogoj za dosego uspehov,
vendar lahko istočasno ugotavljamo, da
delovna disciplina še ni povsod naj-
boljša. Kar poglejmo vprašanje neupra-
vičenih izostankov, preštejmo vsak po-
nedeljek »plavkarje«, pa bomo lahko
ugotovili, da delovna disciplina pri nas
še ni najboljša. Z izboljšanjem disci-
pline torej, bomo izvršili notranjo mo-
bilizacijo delovne sile in s tem koristili
neverjetno nanogo našemu petletnemu
planu in naši skupnosti. Zaradi po-
manjkanja discipline in čuta odgovor-
nosti dela delavec v Celju povprečno
263 delovnih dni v letu. Ce pa na drugi
stremi ugotovimo načrtno izpadle in do-
voljene izostanke, bomo ugotovili sle-
deče: 52 nedelj, 8 praznikov, 14 dni red-
nega letnega dopusta, poleg tega še ra-
čunajmo vsakemu 8 dni za bolezen in
še za opravljanje osebnih opravkov 3
dni. znaša torej skupaj 85 načrtno iz-
padlih dni v koledarskem letu. Ce teh
85 dni odštejemo od 365 dni v letu do-
bino 280 in bi torej delavec moral po-
vprečno delati 280 delovnih dni v letu.
Z dosego tega bi torej dobili na de-
lavca letno 17 delovnih dni in v merilu
Celja, kjer je zaposlenih okrog 12.000
delavcev. 204.000 delovnih dni, ali zopet
preračunano na delavce, 729 delavcev
s celoletno zaposlitvijo.
Torej prav tu se skrivajo velike re-
zerve delovne sile in tudi tu moramo
delovno silo mobilizirati.
Ce pa sedaj konkretno izračunamo
storilnost te skrite delovne sile, dobimo
sledeče številke: Ce bi vse te delavce
zaposlili v Tkalnici hlačevine in če bi
vsak delavec izdelal dnevno na tkal-
skem stroju 8 m blaga za žensko oble-
ko, bi ti delavci izgotovili letno 1,632.000
metrov blaga. Za žensko obleko porabi
šivilja običajno 4 m blaga, torej bi lahko
dobili 408.000 ženskih oblek, na ta načia
bi se naš tekstilni fond zelo ojačal in se
lahko tudi v večji meri zadovoljile po-
trebe.
Ce dalje račimamo, da 100 delavcev
(30 zidarjev in 70 težakov) dozida sta-
novanjski blok z 18 stanovanji približ-
no v dveh mesecih in bi vzemimo vso to
rezervno delovno silo zaix)slili v grad-
njah, bi lahko izgotovili preko 40 takih
hiš in s tem rešili vprašanje stanovanja
v Celju.
Ali dalje: Norma gozdnega delavca je
dnevno 2^^ m® lesa (priprava hlodov za
žaganje). Ce bi teh 729 delavcev zapo-
slili v gozdarstvu, bi ti delavci v enem
letu lahko pripravili preko 714.000 m'
lesa za izvoz ali za potrebe naših gra-
denj.
Da bi s tem imela ogromne koristi
naša skupnost in izgradnja socializma
v naši državi, je menda vsakomur jasno.
.Te rezervne delovne sile, jasno ne bo-
rno tako zaposlevali kot je tu omenjeno.
Zaposlevali jo bomo smotrno, t. j. tam,
kjer je in tam zvišali produkcijo, od-
višno delovno silo pa premestili tja,
kjer je delovna sila nujno potrebna za
izpolnjevanje naših planskih nalog.
Naša naraščajoča in razvijajoča se
industrija — vse ostale veje gospodar-
ske d^vnosti, bodo rabile vedno več
delovne sile. To delovno silo pa bomo
lahko mobilizirali samo na ta način,
da bomo stalno izboljševali delovno
disciplino, da se bomo nenehno borili
proti neupravičenim izostankom in
vsemu, kar škodljivo vpliva na disci-
plino.
Naloga vodstev podjetij in sin d. orga-
nizacij je torej predvsem v tem, da z
izboljšanjem delovne discipline preskr-
bijo sebi in ostali industriji delovno silo,
da mobilizirajo notranje rezerve delov,
sile. Uvesti je treba čim več političnega
in vzgojnega dela med delavstvom, isto-
časno pa napovedati neizprosen boj
vsem onim, ki rušijo delovno disciplino.
D-o.
Poročilo Mestne uprave soeialnego fondo OF
o izvršitvi plana za I. iromesečje 1949
Iz gornje tabele je lepo razvidno de-
lo posameznih krajevnih uprav soc
fonda. Iz nje se zrcali aktivnost tako
posameznih nabiralcev kakor celotne
uprave SF in terenskega odbora OF, ki
je za delo krajevne uprave SFOF ne-
posredno odgovoren.
V upravah, kjer so naši aktivisti pra-
vilno razumeli važnost in pomen soc
fonda OF so uspehi nadvse zadovoljivi.
Uprava soc. fonda OF Lava je pač
najboljša, saj je plan presegla za
317.87%. Tudi Dolgo polje in Zavodna
sta plan presegla z nad 200%. Zadovo-
ljivo je delo tudi ostalih uprav kot III
četrti, Cret, Jožefov hrib in drugi, ki so
plan dosegli 100% in več. Nerazumljiv
pa je odnos aktivistov Ostrožnega do
te plemenite akcije v okviru OF. Kra-
jevna uprava SFOF ni v tekočem letu
predložila niti enega poročila o delu.
kar je vse graje vredno. Tudi uprava
SF v Lokrovcu ni mnogo boljša, čeprav
je znano, da se široke plasti našega
ljudsta — člani OF radi odzovejo 2
malenkostnimi prispevki, le aktivistov
ki so pooblaščeni za zbiranje teh pri-
spevkov ni od nikoder, zaradi tega je
tudi njihov uspeh ničev ali prav malen-
kosten
Kulturno-umetniško društvo Griže
nosi ime padlega borca
Petra Špralea
Vsakemu Savinjčanu, pa tudi delav-
cem iz bližnjih industrijskih centrov
izven Savinjske doline je dobro zna-
no delo zabukovških rudarjev na kul-
turno-prosvetnem področju v stari Ju-
goslaviji. To delo se je bistveno raz-
likovalo od kulturno-prosvetne dejav-
nosti raznih klerikalnih in liberalnih
društev tako po vsebini, kakor po ob-
liki.
Življenje rudarjev, njihova stalna
borba za ekonomsko socialne in poli-
tične pravice je zahtevala popolnoma
drugačno kulturo, kakor pa so jo no-
ljudje v talarjih in frakih ter raz-
"Mogotci, ki niso nikdar okusili tr-
rt?^' ^	pribor j enega kruha svo-
lin de avcev. To je bila tista čista kul-
tura, katere začetniki Prešeren. Lev-
stik. uankar so čutili sleherni utrip
srca izkoriščanega ljudstva in mu 2
umetniško besedo kazali pot — pot v
lepšo bodočnost. Zaradi tega je bila
Ijeseda teh kulturnih velikanov pri-
ljubljena pri našem delavstvu. Bila je
pač njihova in se je nujno odražala v
njihovem kulturno-prOsvetnem delu in
izživljanju.
Kakor bodo ostale nepozabne delav-
ske demonstracije in štrajki, tako bo
^talo nepozabno delo »Zarje«, »Vza-
jemnosti« in »Svobode«. Prav v teh
kultumo-prosvetnih društvih so se de-
lavci razvijali iz slepih garačev v za-
vestne borce za jutrišnji svetlejši dan.
Nevedneži so prišli k prvi vaji, bo-
disi k oderski, pevski, tamburaški ali
drugi, od vaje pa so odšli zamišljeni,
polni novih vprašanj, zaradi katerih
so komaj čakali nove vaje, kjer se jim
bo nejasno razjasnilo. Tako so vaje
za kulturno-prosvetne nastope dobiva-
le vse globlji pomen. Postajale so pri-
vlačnejše in kulturno-prosvetno delo
se je zlivalo z življenjsko stvarnostjo
in tako prinašalo sadove.
V sredi te ' dejavnosti je stal Peter
Sprajc.
Kdo iz Zabukovce in okolice ga ni
poznal? Kdo iz vrst delavcev še danes
nima pred očmi njegove visoke posta-
ve, zdaj nasmejanega, zdaj resnega
obraza s črtami, ki mu jih je zarezalo
trpljenje? Ni ga med starejšimi zabu-
kovškimi rudarji.
Marsikdo se danes živo spominja od-
kritih besed, ki jih je govoril Peter
vsakomur v obraz, njegove ostre kri-
tike zaradi katere se je celo nakremžil.
Toda vsakdo pa pri sebi priznava —
Peter je imel prav ...
Veliko breme kultumo-prosvetnega
dela je ležalo poleg ostalih bremen,
ki mu jih je nalagala delavska orga-
nizacija, rudniški magazin itd., na nje-
govih ramah. Ta večer je vodil pevski
zbor, jutri gledališko družino in spet
tretji večer tamburaški zbor, orkester
in tako naprej. Nastopi so se vrstili
za nastopi, Peter je bil povsod, a nik-
jer pogreši j i v.
Ko so prišli Nemci, je zaškripal z
zobmi in vedno bolj redko ga je bilo
videti na cesti ali na vasi. Kadar si ga
pa videl je bil v živahnem in prepri-
čevalnem pomenku. Dober mesec po
okupaciji je s tovariši zginil v gozd.
Vrnil se ni več ...
Zmaga je prinesla novo življenje.
Vse tisto, kar je bilo včasih pri delav-
cu skromno in marsikaj skrito, se je
razbohotilo v novih pestrih oblikah.
Kulturno-prosvetno delo je dobilo za'
svoj razcvit mnogo boljše pogoje od
onih v prejšnji Jugoslaviji. Starim
igralcem, pevcem, tfemburašem so se
pridružili mlajši z željo po udejstvo-
vanju in ustvarjanju, a manjkalo jim
je vodstva. Z voljo do dela so dosegli
že marsikaj, kar pa se še vendar ne
more meriti z onim, kar je ustvarjalo
in ustvarilo ljudstvo pod spretnim vod-
stvom Petra šprajca.
Sedaj pa so se zbrali v Grižah vsi,
ki jim je pri srcu kulturo-prosvetno
delo z namenom, da ustanove dnoštvo,
Id bo pod novimi pogoji nadaljevalo
delo »Zarje«, »Vzajemnosti« in »Svo-
bode« in delo Petra Sprajca. Zbrali
so se rudarji s kmeti, da ustvarijo v
novem društvu tisto trdno vez, ki jim
bo porok za uspešno delo. Iz svoje sre-
de so izvolili odbor, v katerem vidijo
jamstvo za uspešno vodenje novega
društva. Kakor eden so se zedinili, da
se naj društvo imenuje po začetniku
kultumo-prosvetnega dela v zabukov-
škem revirju in v Grižah Petru Spraj-
cu. S tem so se zavezali, da bodo ču-
vali in obogatili tradicije kultumo-
prosvetnega dela zabukovških rudar-
jev in okoličanov.
Mladinsko kulturno-
umetniško druStvo
ll.celiske gimnazije
na gostovanju
v Šoštanju
Dne 8. maja nas je obiskal mladinski
pevski zbor II. gimnazije in s sporedom
naših lepih mladinskih pesmi pripravil
urico užitka ljubiteljem petja. Ubrani
in lepo zveneči glasovi mladih pevcev
so izzvali v poslušalcih navdušeno pri-
znanje. Nadvse ganljiv je bil prizor, ko
so pevci šoštanjske gimnazije s cvet-
jem pozdravili celjske goste in izrazili
priznanje pevovodji tov. Vrežetu, ki že
20 let goji med mladino našo lepo slo-
vensko pesem.
Ob tej priliki bodi omenjeno, da so
Šoštanj čani s slabo udeležbo pokazali,
kako malo zanimanja imajo za našo le-
po slovensko pesem. Želeti je, da bi se
tudi Šoštanj dvignil iz svoje zaspanosti
in pokazal v prihodnje malo več zani-
manja za delo naše mladine. T. J.
Koncert pionirskega
pevskega zbora
II. gimnazije
Opozarjamo na koncert pionirskega
pevskega zbora II. gimnazije MKUD
»Maksim Gorki«. Koncert je v soboto
14. maja ob 20. uri v Domu Ljudske
prosvete (Narodni dom).
85 svežih mladih grl in mladostnih
src, pod vodstvom Jurčeta Vrežeta, nam
bo zapelo 20 pesmi o naši prelepi zemlji,
pomladi in mladosti ter poletu naše
mladine pri gradnji socialistične domo-
vine.
V Šoštanju in Topolščici, kjer je zbor
koncertiral preteklo nedeljo, je osvo-
jil vsa srca poslušalcev. Zato ne zamu-
dimo koncerta in podprimo s številnim
obiskom idealna stremljenja naše mla-
dine.
Predprodaja vstopnic na II. ^mnaziji
in dve uri pred koncertom.
Okrajni odbor LPS Celje-okolica pri-
redi 22. maja 1949 v vseh prostorih
Doma Ljudske prosvete v Žalcu
Dan kulture in umetnosti
Spored:
Dopoldne:
Nastopi pevskih zborov, folklornih
skupin, godbe na pihala, recitatorjev,
vokalnih solistov in lutkovnega gle-
dališča.
Popoldne:
Nastopi najboljših gledaliških družin
okraja.
Ves čas prireditve bo odprta knjižna
razstava
Po končanem kultumo - umetniškem
sporedu sledi ljudsko rajanje, kjer so
zaželjene narodne noše.
Stran 4.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto IL — Stev. 26
FIZKULTURA
Titova štaieta — največja maniiestacija
vdanosti naših narodov tovariša Tita
Naši narodi bodo letos petič po osvo-
boditvi potom štafete čestitali 57. rojst-
ni dan svojemu velikemu učitelju in
voditelju, maršalu Titu. Silnejša in moč-
nejša kot kdaj do sedaj bo letošnja Ti-
tova štafeta velika manifestacija lju-
bezni in vdanosti naših ljudi, delavcev,
inteligence, delovnih kmetov, članov
Ljudske fronte in Ljudske mladine na-
šemu maršalu Titu, ki smo mu dolžni
neizmerno zahvalo za modro in ne-
ustrašno vodstvo narodnoosvobodilne
borbe, obnovo zemlje in izgradnjo so-
cializma.
V tem desetletju so narodi Jugoslavije
preživeli najtežje in najslavnejše dne-
ve sroje zgodovine. Pod vodstvom
slavne Komimistične partije Jugoslavi-
je, ki ji je bil na čelu maršal Tito, so
naši narodi prebrodili največje težkoče
v osvobodilni vojni ter neimiomo pri-
«eli z obnovo države in dosegli take
uspehe, da je bilo mogoče 1947. leta pre-
iti na Petletni plan, na izgradnjo socia-
listične družbe. Zahvaljujoč svojemu
najvišjemu voditelju, bodo letos naši
narodi proslavili njegov rojstni dan z
doseženimi rezultati prvih dveh let in
prvega tromesečja tretjega leta Pet-
letke.
Titova štafeta pričenja letos leto dni
po objavi resolucije Informbiroja. Nje-
ni pisci so skušali z resolucijo zmanj-
šati značaj in veličino herojske borbe
naših narodov proti okupatorjem in
zmanjšati uspehe pri izgradnji socializ-
ma pri nas. Klevetnikom ni uspelo od-
dvojiti narode Jugoslavije od državnega
in partijskega vodstva na čelu z mar-
šalom Titom. Ves narod naše domovi-
ne je zedinjen pod zastavo Komunistič-
ne partije in okrog svojega maršala in
bo manifestiral preko Titove štafete ne-
omajnost in vztrajnost v borbi za so-
cializem.
Fizkulturniki so srečni, da imajo čast,
da lahko občutke naših narodov pone-
so potom štafete tovarišu Titu. Oni bo-
do dostojno izpolnili svoje naloge, po-
trdili zaupanje, ki jim je dano in bodo
s Titovim likom v srcih prenesli štafet-
ne palice deset tisočev kilometrov da-
leč ter jih 25. maja predali tov. Titu.
Potek Titove štafete v ohraja
Celje - okolica in Celje - mesto
Sobota 21. maja 1949
1.	Glavna proga:
Konjice	10.07
Vojnik	11.07
Celje	11.43 prihod
Celje	11.48 odhod
Petrovče	12.16
Žalec	12.24
St. Peter	12.36
Groblje	12.44
St. Rupert	12.52
Gomilsko	13.04
Sv. Jurij ob T.	13.12
Prekopa	13.20
Vransko	13.33
Trojane	14.17
2.	Stranske proge:
St Vid pri Grob.	10.14
Grobelno	10.38
Sv. Jurij pri Celju	10.54
Store	11.18
Teharje	11.26
Celje	11.38
Rimske Toplice — Celje:
Rimske Toplice	10.22
Laško	10.54
Tremarje	11.22
Celje	11.38
Kozje — Sv. Jurij pri Celju:
Kozje	8.57
Pilštanj	9.17
Lisično	9.25
Prevorje	9.45
Zegar	9.57
Košnica	10.09
Cret	10.21
Slivnica	10.29
CmoMca	10.37
Nova vas	10.45
Sv. Jurij pri Celju	10.49
Dramlje — Trnovlje — Glavna cesta:
Drami je	10.24
Dole	10.38
Blagovna	10.46
Goričica	ip.54
Ljubečna	11.08
Trnovlje	11.18
Glavna cesta	11.25
Šmartno v Rož. dolini — Celje:
Šmartno	11
St. Jungert	11.13
Lopata	11.21
Ostrožno	11.29
Celje	11.38
Dobrna — Nova cerkev — Glav. cesta:
Dobrna	10.28
Pristava	10.35
Nova cerkev	10.55
Glavna cesta	11.06
Vitanje — Nova cerkev:
Vitanje	10.18
Nova cerkev	10.50
St. Janž — Sv. Andraž — Dobertešaras:
St. Janž	10.45
St. Ilj	11.33
Ložnica	11.45
Sv. Andraž '	11.55
Polzela	12.15
Doberteša vas	12.35
Liboje — Griže — Latkova vas:
Liboje	11.45
Kasaze	11.58
Migojnice	12.09
Griže	12.13
Sešče	12.24
Dolenja vas	12.31
Latkova vas	12.38
Zabukovca — Griže
Zabukovca	11.59
Griže	10.08
Marija Reka — Dolenja	vas:
Marija Reka	11.56
St. Pavel pri P.	12.24
Dolenja vas	12.26
Vrh Mrzlice — Št. Pavel:
Mrzlica	—
St. Pavel	12.19
Letnš — Braslovče — OiMoiilsko:
Letuš	12.18
Male Braslovče 12.31
Braslovče	12.36
Gomilsko	12.58
Ponikva — St. Vid pri Grobelnem:
Ponikva	9.5<5
St. Vid	10.09
Sv. Rupert — Laško:
Sv. Rupert	10.06
Mala Breza	, 10.11
Tevče	10.27
Lahomno	10.33
Marija Gradec	10.42
Laško	10.49
Sv. Lenart — Lahomno:
Sv. Lenart	10.08
Stopice	10.20
Lahomno	10.25
Dob je — Sv. Jurij pri Celju:
Dobje	10.04
Jezerce	10.12
Vodice	10.23
Cmolica	10.38
Sv. Jurij	pri Celju 10.49
Št. Vid pri Planini — Jurklošter —
Rimske Toplice:
St. Vid	8.21
Planina	8.33
Gračnica	8.37
Loke	8.41
Dežno	8.49
Marof	9.05
Jurklošter	9.17
Mišji dol	9.25
Bro^ica	9.41
Pri Močniku	9.53
Zagračnica	9.73
Gračnica	10.09
Rimske Toplice	10.17
Svetina — Tolst	—• Celje 6 km;
čas 30 minut:
Svetina	11.03
Celje	11.33
Mrzlica — Št. Pavel 8 km:
Mrzlica	11.35
St. Pavel	12.19
Na vseh progah tečejo v letošnji Ti-
tovi štafeti le mladinci, mladinke, člani
in članice, dočim se za pionirje organi-
zirajo v krajevnem merilu lokalne pio-
nirske štafete. Tekači naj se menjujejo
na razdaljah od 250 m.
Dolžina vseh prog v območju okraja
Celje-mesto in okolica znaša 303.92 km,
kar je skoraj za 100 km več kot v letu
1948.
Apeliramo na vse množične organiza-
cije, da pomagajo mladinskim ia telo-
vadnim organizacijam k čim lepši iz-
vedbi letošnje Titove štafete.
Organizacijski štab
za izvedbo Titove štafete
Fizkultumi nastop mladine celjskih
srednjih šol
2e mesec dni in več se mladina vseh celj-
skih srednjih šol vneto pripravlja na svoj
fizkultumi nastop v želji podati čim boljii
pregled številnih, zdravih panog, ki jih goji,
da si krepi telo in vedri duha po težkem delu
ob knjigah, ko se pripravlja za svoj bodoči
poklic. Sodelovanje mnogih fizkultumih uči-
teljev, predstavnikov ljudske oblasti in pro-
svetnih delavcev pri organizaciji te prireditve
pa jamči, da bo stvar ne samo kvalitetna,
temveč tudi resnično množična, taka, kakršna
mora biti vsaka manifestacija novega jugo-
slovanskega športa.
Vabimo vse starše, ljubitelje fizkulture ter
prijatelje naših neimiornih mladincev in mla-
dink, pionirjev in pionirk, da pridejo t so-
boto, dne 14. maja 1.1. ob 15 uri na Glazijo:
pripravijo s tem sebi prijetno popoldne, mla-
dini pa dajo potrebno priznanje za trud in jo
s tem spodbude k še plodnejšemu delu.
II. KOLO ATLETSKEGA KUPA FLRJ
Moška ekipa SSD »Kladivarjac je v ne-
deljo 8. maja dosegla v Mariboru svojo prvo
zmago v tekmovanju >Atletskega kupa FLRJc.
Premagala je domačo ekipo SŠD Železničarja
z visokim rezultatom 71:32 točkami ter se
tako plasirala med najboljših 12 moštev v
FLRJ. ženska ekipa SŠD Kladivarja je bila
kot lanskoletni prvak države v prvem kolu
prosta. Izrabila je prosti termin ter v pri-
jateljskem dvoboju premagala varaždinsko
»Slobodo« z 67:30 točkami. Žreb je nanesel,
da se v drugem kolu srečata tako v moški kot
v ženski konkurenci najboljši slovenski dru-
štvi v atletiki ljubljanska »Enotnost« in
domači Kladivar«. Dočim vprašanje zmage
domačega društva nad Enotnostjo v dvoboju
ženskih ekip ni vprašanje, je izid dvoboja
moških ekip popolnoma odprt. »Enotnost«
ima najboljše šprinterje, »Kladivar« boljše
srednjeprogaše, »Enotnost« boljše skakače v
višino, »Kladivar« v daljino, dočim ao sile v
metih porazdeljene. Borba za zmago bo od
točke do točke bolj ogorčena in bo šele zad-
nja točka dvoboja, to je štafetni tek 4x100
metrov, prinesel zmago eni ali drugi ekipi.
Z ozirom na to, kdo bo kot zmagovalec dvo-
boja zastopal LR Slovenijo v nadaljnjem tek-
movanju, pričakujejo celjski atletiki in
atletinje vso pomoč s strani celjskega šport-
nega občinstva, ki bo s svojo udeležbo In
bodrenjem na prireditvi dalo borečima eki-
pama elan za zmago.
Dvoboj, ki se prične v nedeljo 15. maja ob
10. uri dopoldne na Glaziji, obsega sledeče
točke:
Moški: 100 m, 400 m, 1500 m, 3000 m, 4x100
metrov, višina, daljina, krogla, disk.
Ženske: 100 m, 4x100 m, višina, daljina
krogla, disk, kopje.
Keglači FD Medvedgrad v Celju
V soboto in nedeljo gostujejo v Celju keg-
lači FD Medvedgrad-a iz Zagreba proti do-
mačemu SŠD Kladivarju. Prva tekma bo v
soboto 14. t. m. ob 8. uri zvečer, a druga v
nedeljo ob 10. uri dopoldne. Igra bo na
keglišču OF doma.
Pri gostih nastopa državni in svetovni pr-
vak Kombol Božo, kakor tudi dva interna-
cionalna reprezentativca Crnič Mate in Po-
gelšek Stanko.
Za tekmo se tudi Kladivar dobro priprav-
lja ter bo postavil najboljše igrače, kajti
nasprotnik je rutinirano moštvo ter Kladi-
varju trd oreh. Vsekakor pa bo domače mo-
štvo dalo vse iz sebe, da pokaže še v nedeljo,
da spada med najboljše.	T. V.
RUDAR (Trbov.) : KLADIVAR 3:1 (3:0)
V predzadnjem kolu nogometnega prven-
stva I. slovenske lige sta se srečala na Gla-
ziji v nedeljo stara rivala, iz borbe pa je
izšel Rudar kot zmagovalec. Kladivar je to
pot izgubil zelo nesrečno, saj je bil razen
prvih petnajst minut enakopraven v drugem
polčasu celo v premoči. Toda zaradi nespo-
razuma ter nekaj zmedenosti v obrambi, je
Kladivar v preteku nekaj minut prejel tri
gole. Prvi, ki je padel že v 10 sek. igre je
bil plod nesporazuma med vratarjem ter
srednjim krilcem, ki je lastno žogo porinil v
mrežo. V teh minutah se je Rudar odlikoval
z zelo hitro igro ter prisebnostjo, s katero
je znal izkoristiti zmedo v nasprotnikovi
obrambi, šele po prejetih treh golih, je Kla-
divar uredil svoje vrste, ter bil do konca
polčasa enakovreden nasprotnik, toda zaradi
izvrstnega nasprotnikovega vratarja ter obeh
branilcev, ni dosegel nobenega gola. že v
drugi minuti igre je imel Kladivar možnost
po desnem krilu iz lepe pozicije izenačiti re-
zultat, ali ista je ostala neizkoriščena.
Drugi del igre je pripadal Kladivarju. To-
da vsako, še tako ostro streljano žogo, je
razpoloženi vratar, ki je imel svoj dan, si-
gurno ubranil ali pa se je odbila od prečke.
Kako je Kladivar pritiskal na Rudarjeva
vrata služi dokaz da so bili streljani kar
štirje zaporedni kornerji, ki pa so ostali ne-
izkoriščeni. Dolgo se ni mogla Rudarjeva
obramba otresti silnega pritiska Celjanov, ki
je šele pojenjal malo pred koncem, kjer se je
spet uveljavil Rudar. Kladivar je dosegel
po Belcerju iz enajstmetrovke edini gol za
svoje moštvo.
Sodnik Kukanja je sodil zelo dobro.
B. V.
IZ POVERJENIŠTVA ZA NOGOMET
Spored prvenstvenih nogometnih tekem za
nedeljo 15. maja 1949.
a) Celjska skupina
V	Gotovljn: Borut: Kladivar ob 15. uri,
služb. tov. Vaš.
V	Konjicah: Konus : Kovinar ob 15. uri,
služb, določi Konus.
O Rog. Slatini: Edinstvo : Velenje ob 15.
uri služb. tov. Lajovic.
V	Ljubnem: Ljubno : Šoštanj-Usnjar ob
15. uri, služb. tov. špička.
b) Zasavska skupina
V	Krškem: Krško : Razlag ob 15. uri, služb,
tov. Istenič.
V	Zagorju: Proletare : Rudar ob 14. uri,
služb. tov. Korbar Branko.
V	Sevnici: Cankar : Bratstvo ob 15. uri,
služb, določi Cankar.
c) Mladina
V	šoštanjn: Usnjar : Proletarec ob 14.30
uri, služb. tov. Kolenc.
Protest SŠD Boruta proti registraciji prr.
tekme z SŠD Usnjarem odigrani dne 8. maja
1949 se odstopi disciplinskemu odboru v po-
stopek.
Protest TD Edinstvo Rog. Slatina proti
registraciji prvenstvene fekme Edinstvo :
Kladivar je odstopljen Disciplinskemu odboru
v obravnavo.
Na predlog disciplinskega odbora se kaz-
nujejo :
Kastelic Milan član SŠD Proletarca Zagorje
po čl. 28 disciplinskega pravilnika FZJ z
dva meseca prepovedi nastopanja na vseh
nogometnih tekmah, ker je nagovoril moštvo,
da je zapustilo igrišče ob priliki mladinske
prvenstvene tekme s Kovinarjem v štorah
dne 24. 4. 1949. Kazen mu poteče 24. 6. 1949.
Celotno mladinsko moštvo SŠD Proletarca
Zagorje, ki je zapustilo igrišče v tekmi s Ko-
vinarjem v štorah dne 24. 4. 1949, se kaznuje
po čl. 19. disciplinskega pravilnika FZJ s
strogim ukorom. Ukor se vpiše v fizkultume
legitimacije in jih mora SŠD Proletarec do-
staviti do 12. t. m. poverjeništvu.
Hliš Jože, SŠD Usnjar Šoštanj se kaznuje
po čl. 25. disciplinskega pravilnika FZJ za-
radi nešportnega obnašanja in oporekanja
sodniku na tekmi s Konus Konjice dne 10.
aprila 1949 s tremi meseci prepovedi Igranja.
Kazen se vpiše v fizkultumo izkaznico in jo
mora SŠD Usnjar Šoštanj dostaviti do 12. ma-
ja. Kazen mu poteče 10. junija 1949.
Ugodi sa protestu SŠD Kovinarja štore proti
registraciji prvenstvene tekme Kladivar :
Kovinar odigrani 1. maja 1949 v Celju, ker
SŠD Kladivar ni predložil v pogled fizkul-
tume legitimacije nastopajočih in je ugotov-
ljeno, da je Kladivar igral z igralci liginega
moštva ter se tekma registrira s 3:0 v korist
Kovinarja štore. Kladivarja se opozarja, da
se morajo vsi nastopajoči izkazati s fizkul-
turnimi legitimacijami.
Kaznuje se uprava SSD Kovinarja Store po
čl. 19. disc. prav. FZJ z ukorom, ker Je v
protestu vloženem na poverjeništvo v zvezi s
tekmo Kladivar : Kovinar odigrano dne
1. maja 1949 v Celju žalilo in obrekovalo sod-
nika Žagarja in potvarjalo dejstva.
Suspendira se tov. štajner Marjan (Krško),
ki je bil izključen na prv. tekmi Bratstvo :
Krško, odigrani dne 8. maja 1949 v Hrastni-
ku. Pozivamo Krško, da imenovanega takoj
zasliši ter zaslišanje do 15. t. 'ta. pošlje na
Grupno poverjeništvo.
Nadalje opozarjamo društva, da bodo vse
objave odslej objavljene v »Celjskem edniku«
In naj se vsa društva celjske in zasavske
skupine naroče nanj.
Sovjetshi film: ^Povest o pravem člotehu
V	Celju bodo predvajali v dneh od
19. do 29. t. m. sovjetski film »Povest
o pravem človeku«, posnet po povesti,
ki jo je napisal pod istim imenom so-
vjetski književnik Boris Polevoj. Junak
povesti in filma je Aleksej Meresejev,
heroj domovinske vojne. Med spopadom
z nemškimi letali je bilo njegovo letalo
zadeto, da je strmoglavilo na tla. Me-
resjev sam pa je bil ranjen v nogo.
Padel je v gozd in ostal sam v snegu.
Železna volja in hrepenenje, da bi si
rešil življenje, da bi lahko še služil
svoji domovini, sta mu pomagali, da
se je ves izčrpan srečno rešil iz gozda.
Plazil se je korak j a korakom, dokler
se ni priplazil do sovjetske vojske.
V	bolnišnici so mu morali obe nogi
amputirati in dobil je proteze. Toda
Meresjev je bil mož železne volje, pra-
vi človek, komunist, ki je premagal vse
težave. Brez bergelj, celo brez palice
hodi s protezami, teče, skače in pleše,
kakor da ima obe nogi zdravi, zopet iz-
polnjuje svojo dolžnost, bori se za do-
movino, kakor da se ni nič zgodilo.
»Povest o pravem človeku« je visoko
idejno umetniško delo velikega vzgoj-
nega pK>mena.
V	dokaj težavni vlogi Meresjeva na-
stopa v filmu igralec Pavel Kadočm-
kov, ki je prišel k filmu iz »Lenin-
grajskega gledališča mladega gledalca«.
O njem lahko mimo rečemo, da je od-
ličen igralec. V liku Alekseja Meresje-
va, ki ga je Boris Polevoj obdelal tako
strokovnjaško in z ostrimi konturami,
je ICadočnikov koncentriral vso svojo
ustvarjalno umetnost. V to vlogo je
vložil vse svoje duhovne in fizične sile
in »vloga« je prenehala biti vloga. Ne-
razdružljivo se je zlila v živi in ljub-
ljeni lik heroja Meresjeva. V srcih mi-
lijonov gledalcev, ki globoko verujej«
igralcu, sta imeni Meresejeva in Ka-
dočnikova odslej nerazdružljivi.
Sovjetski igralci Kadočnikova 2e
davno poznajo kot zelo nadarjenega im
kar je glavno kot vsestransko razgle-
danega filmskega igralca. Od večine
drugih igralcev se razlikuje po tem.
da svojih likov ne ustvzirja SabIonsko,
da se ne ponavlja. Njegove mojstrske
vloge so vedno bolj zrele in vedn*
globlje. LUc Meresjeva je bil zanj tem
večjega pomena, ker je lahko prika-^1
junaka domovinske vojne in tisti nje-
gov plamteči patriotizem, ki je jeklenil
njegovo voljo in spodbujal njegove fi-
zične sile, da se je sam, brez sleherne
pomoči rešil iz zasneženega gozda, če-
prav je bil tako težko ranjen v obe
nogi, da so mu ju mogli pozneje v bol-
nišnici amputirati. In morda je naj-
večja zasluga Kadočnikova v tem, da
niti za trenutek ne more dvomiti •
resničnosti lika, ki ga je ustvaril. Dvo-
miti ne moremo zato, ker imamo pred
seboj moža železne volje, ki stremi
za točno določenim ciljem in ki dejan-
sko ne pozna nobenih ovir ma poti d*
njega.
Film je odlično posnel M. Magids©«.
O tem filmu pač lahko rečemo, da j«
kvaliteten. To ni samo tehnično dovr-
šena fotografija, to je prava snemalna
umetnost, v kateri zlasti prihaja do iz-
raza posebni način prikazovanja in po-
sebni, prav Magidsonu lastni slog. Zat«
je razumljivo, da je kritika povsoi
sprejela ta sovjetski film s priznanjem
njegovih vrlin. Malo je filmov, ki bi
tako točno prikazali duhovne posebno-
sti jimakov, kakor jih prikaže ta.
ŠAH
Šahovski aktiv Industrijske kovinarske
šole v Celju
je priredil v nedeljo 8. maja v Mladinskem
domu simul tanko in šahovsko predavanje.
Drugokategornik tov. Mirko Fajs je v nad
enournem predavanju lepo prikazal osnove
šahovske igre ter nato simultanki proti 25
igralcem dosegel +22, =1, —2. Remi je do-
segel Rupnik Ivan, zmagala pa sta Cernič
Štefan in Murko Alojz.
Po ponovnih uspelih prireditvah je aktiv
Kovinarske šole s tem dokazal, da resno sto-
pa v celjsko šahovsko življenje.
Šah v Rogaški Slatini
V	aprilu so šahisti dosedanje sekcije usta-
novili Sindikalno šahovsko društvo »Edin-
stvo«!.
V	spomin 30. obletnice KPJ, je društvo pri-
redilo 21. aprila brzoturnir z 12 udeleženci,
zmagal je prof. Grašer pred inž. Bačkulinom,
naslednji dan pa šah. tekmo na 20 deskah
proti gostom zdravilišča z rezultatom 13:7 za
goste.
Za praznik dela so 1. maja svečano otvorili
šahovski dom Rog. Slatina in nato priredili
tekmo 2 gosti z rezultatom 12:1 za društvo.
Isti dan je bil prirejen brzoturnir in je 100-
odstotno zmagal tov. Drofenik Kari.
Dne 3. maja je društvo priredilo še dva
brzoturnirja. V prvem je zmagal profesor
Grašer, v drugem pa tov. šlamberger. Na-
stopilo je skupno 24 igralcev.
Brzoturnir SŠD Celje
V	sredo dne 4. t. m. je imelo SŠD Celje
svoj redni mesečni prvenstveni brzoturnir.
Turnirja se je udeležilo 23 igralcev, ki so
bili razdeljeni v dve skupini.
Izidi tekmovanja so naslednji:
Skupina A
1—2. Cijan in Fajs 9; 3. F. šnajder 7;
4.-6. Novak, Rovan in Velej 6; 7.-8. "Vetrik
in Novak D. 4; 9. Uršič 2; 10. Hojmik 1;
L. Kompan O točk.
Skupina B	^ „
1. Kočevar 9 in pol; 2. Rudolf E. 9:
3. Svetina 8; 4.—Oder in Lorbek 7; «.—7.
Meznarič in Rudolf M. 4 in pol; 8.-9. Davi-
dovac in Kučuk 4; 10. Žagar R. 3 in pol;
11. Preložnik 3; 12. Rupnik 2 točki.
V finalu je igralo šest igralcev tukaj pa je
zmagal Hočevar Niko s 4 in pol toč. in osvo-
jil prvenstvo. Sledijo Cijan 4; Fajs in Oder 2;
F. šnajder 1 in pol in Rudolf E. 1 točko.
Brzoturnir v Rogatcu
šahovska sekcija Kulturno-prosvetnega dru-
štva (prej šD Bratstvo) je odigrala v pone-
deljek dne 2. t. m. svoj redni mesečni brao-
turnir, katerega se je udeležilo deset igr&leev.
Rezultat je bil naslednji:
1 Avguštin 9 (100%); 2.-3. K. CJeaar in A.
Štrajher 6 in pol; 4.—5. Fable in Einlakt i
in pol; 6. R. Cesar 5; 7. Bukšek 4; 8. Očho 2;
9. A. Cesar 1, 10. J. Einfalt O točk.
Prvenstveni turnir ŠK »Savinlean«
v Sentpetru
Tukajšnje društvo je pred dnevi zaključil*
svoj prvenstveni turnir za leto 1948-49. Tur-
nirja se je udeležilo petnajst igralcev.
Prvo toesto je prepričevalno osvojil A. Maj-
cenocič, ki je dobil vse partije in dosegel 14
točk. Sledijo: žabkar 11 in pol; Vedenik M
in pol; Božič in Uratnik 10; Fonda 8 in pol;
Pavlak 7 in pol; Planine in Rovžnik 6 in pol;
Kuhar 6; Dernač 4; Skok 3 in pol, Arh 1»
Topovšek 2 in pol; šlander M. 1 in pol točke.
Dne 6. t. m. je bil redni brzoturnir, kate-
rega se je udeležilo deset igralcev. Zmagal
je mladinec Sredenšek Robi, ki je dobil vse
partije pred Planincem 8, Kuharjem 7 iid
Počitniške kolonije za nase
otroke
Republiška komisija za počitniška le-
tovanja pri Ministrstvu za prosveto bo
organizirala letos okrog 30 centralnih in
100 okrajnih počitniških kolonij, v ka-
tere bo vključenih preko 17.000 otrok in
mladine iz Slovenije, Koroške, STO-ja,
Hrvatske in Bosne. Za vsa ta letovanja
pa ima Ministrstvo za prosveto na raz-
polago le 2,900.000 din, kar pa je odloč-
no premalo, če računamo za vsakega
otroka po 1.200 do 1.500 din. Za izved-
bo teh letovanj so potrebne torej mili-
jonske vsote. Zaradi tega je uprava soc
fonda OF pri lOOF razpisala na proš-
njo Ministrstva za prosveto po vsej re-
publiki Sloveniji
enomesečno prostovoljno zbiranje de-
narnih prispevkov za počitniška leto-
vanja.
Ta akcija se mora izvršiti od 1. do 31.
maja 1949. V ta namen bodo hodili na-
biralci po terenu z nabiralnimi polami,
ki bodo i>otrjene od uprave soc. fonda.
Nabiralne pole bodo razposlane tudi
vsem sindikalnim podružnicam. Odbor
za izvedbo enomesečne akcije »B« ape-
lira na slehernega prebivalca, da se bo
v polni meri odzval našemu klicu in s
tem podprl organizacijo počitniških le-
tovanj, ki predstavljajo novo obliko
vzgoje v socializmu ter tesnejše med-
sebojno zbližanje narodov Jugoslavije.
Odbor za izvedbo enomesečne
akcije »B«
DELAVSKIM INŠPEKTORJEM!
Poverfieništvo za delo OLO Celje-
okolica bo organiziralo štiridnevni te-
čaj za delavske inšpektorje. Tečaj se bo
pričel 18. maja ob 8. uri zjutraj na okr.
odboru Celje-okolica.
Udeležite se tečaja, ker je isti organi-
ziran v interesu pravilnega dela pod-
jetja in sandikalne podružnice.
Poverjeništvo za delo
_-_OLO Celje-okolica
Nedeljska zdravstvena služba
15. maja 1949: Dr. Podpečan Iran- Celje,
Mariborska e. 24.
Kino Metropol
16. v. do 18. v.
švedski film:
KO CVETIJO LIVADE
Kino Dom
16. V. do 26. V.
sovjetski film:
ONI ZOPET VIDIJO
v SOBOTO ZVEČER
BO V DOMU OF
VABLJENI
Maturantski ples
Ugodno prodam lično pisalno mizo 95x68 cm
s 5 predali in školjko za umivanje 60X42.
Vprašati Celje, Pohorska cesta 4.
Opremljeno sobo z eno ali dvema posteljama
išče državni nameščenec za 1. junij. Na-
slov v upravi.
Dne 10. maja 1949 okoli 20. ure zvečer od
Pošte v smeri Aškerčeve ulice do Socialnega
zavarovanja na Mariborski cesti sem iz-
gubila ženski dežnik. Najditelja naprošam,
da ga odda na Pošti v paketnem oddelku.
Prodam posteljo z mrežo, umivalnik in dru-
go rabljeno pohištvo, ženske in moške čev-
lje in kovinske svečnike. Naslov v upravi.
Dobro črno svilo za obleko zamenjam za bar-
vasto. Naslov v upravi.
Zamenjam koruzne izdelke in rženo moko aa
mleko. Naslov v upravi.
Kupim hišico, parcelo ali kakršno koli stre-
ho na parceli. Lahko dam spalnico, li-
valni stroj, kolo? zlato uro. Ostalo po do-
govoru. Grilc, Videm ob Savi 35.
Sposobno administrativno moč sprejme ta-
koj >Putnik« Celje.
Pravnik, z obširno prakso, vešč računovod-
stva in knjigovodstva, sprejme krajšo ho-
norarno zaposlitev. Ponudbe na upravo li-
sta pod >Pravnik«.
Majhen bel pes, ki sliši na ime »Snežok« se
je izgubil. Najditelja prosim, naj javi
ekonomu Ekonomije Tkalnice hlačevine,
šmarjeta 37.
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prežemava 17 — Tiska Mohorjeva tiskarna