# !+     #    Beseda je bli`ina. Je odnos Oèeta v Sinu in Sina v Oèetu. @ivljenje samo. Upogiba me, tipa, preizkuša, izvablja, podira, rani, zdru`uje, vrtinèi, ljubi, kri`a. Sveti Duh jo nosi na svojih perutih. Z njo kro`i nad nami in jo spusti v našo dušo, ko je trenutek ugo- den zato, da bi se ugnezdila. Zrasla. Niè dru- gega nam ni treba poèeti kot to, da jo sprej- memo in èakamo. Ko dozori, jo izpovemo, izreèemo, iztisnemo, podarimo. Govori sa- mosvoj jezik, ker se je grela v našem naroèju. Samotna ro`a je, èeprav raste sredi mnogo- vrstnega cvetja. Oddaljena in bli`nja kot bi rekel filozof in pisatelj Edvard Kovaè. Je od- nos transcendence. Neskonèno domaèa in neskonèno tuja. Drugi. Obstaja troje vrst ljudi. Prva besede poi- menuje in oblikuje, druga jih preimenuje. Prebesedi. Reèemo jima umetniki besede. Tretja vrsta ljudi besede zgolj izgovarja. Pre- naša. Vedno so me zanimali tisti, ki besedo ustvarjajo. Mojstri besede. Intenzivno sem se hranila z njihovimi besedili, bodisi govor- jenimi bodisi zapisanimi, in si moèno pred- stavljala vse, kar je bilo izreèeno. To je bila moja najljubša igra. Igra predstav. Sèasoma se je zgodil preobrat in tudi sama sem se znašla med tistimi, ki do`iveto pripovedujejo drugim in ne veè sami sebi, ki zapišejo vse tisto, za kar èutijo, da je vredno, da se za- piše. Beseda je zame najlepše darilo. @e v za- èetku èasov je obstajala. Bila je prvo in hkrati najveèje darilo Boga. Utelešena Beseda, ki vedno prihaja po drugem. Pisatelj Henry Miller, v svojem delu Knjige v mojem `ivlje- nju, tega drugega imenuje “`iva knjiga”. Tudi o knjigah pravi, da so take, ki so `ive in take, ki so mrtve. Prava knji`evnost ima moè vstajenja. Pre- budi dušo. Ne gre toliko za razumsko in èus- tveno do`ivljajsko razse`nost kot za resnièen dotik duše. Zato je prva med knjigami, ki si zaslu`i, da ji reèemo “`iva knjiga” prav go- tovo Knjiga knjig — Sveto pismo. Direktni go- vor na srce. Ljubezenska izpoved Boga èlo- veku in èloveka Bogu. To je resnièno nora knjiga, ki potem, ko te osvoji, ostane s teboj vse do veèera `ivljenja. Knjiga, ki jo bereš edi- no tako, da jo `iviš in ki jo `iviš edino tako, da jo bereš. Najskrivnostnejša knjiga. Zapre- dena v molk, kot je zapreden veter na par- kirišèih supermarketov ali v laseh deklic. Tako razmišlja o njej pisatelj Christian Bobin. Moj- ster besede. Pisatelj z veliko zaèetnico. Tisti, ki izgovori take besede in toèno tako, kakor bi jih izgovoril ti sam, pa jih še nisi znal ube- sediti v sebi. Poklièe besede, ki v tebi še spijo. Pisatelj besed, zaradi katerih zadrhtiš, zahrepe- niš v sebi tako moèno, da se zgane tvoja duša. Temu pravim vstajenje besede. Predokus re- sniènega vstajenja. To je dogodek. Dogodek neskonène gostije besed, ko se tvoja duša igri- vo sprehaja po èrkah in stavkih in loèilih in je sreèna. Sreèna, ker besede plešejo v njeni notranjosti. Ker so radostne, ker prinašajo bli- `ino drugega. Zapredejo te v odnos. In samo v odnosu bivaš. Si ti sam. Mojster besede cele noèi išèe pravo besedo, razvija tisto pozor- nost, ki jo drug drugemu dajeta ljubimca ali mati otroku, pravi Bobin, zato dober pisa- telj nikoli ne uporabi splošne besede, te be- sede nobenega telesa, nobene zemlje, bese- de, ki slu`i idejam, ki slu`i la`i. Edina prava beseda je potemtakem beseda resnice. In edino “resnica vas bo osvobodi- la” je zapisano v Svetem pismu, ki je tudi zato 4 '3 & 5        !+     #    knjiga knjig, in je tukaj beseda tudi pot in `ivljenje. Vzdrami te, da vstaneš in greš. Greš k oddaljenemu, bli`njemu. Greš, ker ljubiš. Greš, ker te poklièe Ljubezen. Branje je torej resnièno potovanje. Enega k drugemu. Besede so verbalno predelane in zato mehkeje dostopne vsakemu bralcu. Ko berem, se pogovarjam z junaki, predvsem pa z avtorjem. Poustvarjam. Podo`ivljam. Berem zato, da bom tudi sama znala upo- vedati svojo zgodbo drugemu, h kateremu odhajam. Drugemu, ki je resnièen, ki biva. Da bom znala upovedati izkušnjo, da jo bom osmislila za Boga, zase in za bli`njega. Be- rem zato, da v spanju ne bi bila sama ali z besedami Draga Janèarja v romanu Katarina, pav in jezuit, da prazni prostor neznanega hriba ne bi bil brez svojih meja, da gozd ne bi bil brez obronka, jasa ne brez varnih tal in prostor ne brezbre`en, da svet ne bi bil nenadoma velik, prevelik, velika votlina pod zvezdami, temni ocean. Berem. Stavke glo- boke kot ocean. Poti dolge kot vesolje. Oèa- rana nad izjemnimi slikami besed (Janèarjev roman jih ima nešteto) nad dol`ino misli, nad moèjo izpovedovanja. Berem. Vredno je brati. Vredna sem, da si podarim ta èu- de`, za katerega se vsakiè na novo odloèim. Da po besedi vstanem. Vedno znova zazvenijo v meni Bobino- ve besede o branju: Tisti, ki ne berejo nikoli, so pripadniki molèljivega ljudstva. Namesto besed imajo predmete: avtomobile z usnjenimi sede`i, kadar je denar; dimnikarèke na prtiè- kih, kadar ga ni. V branju zapušèamo `ivlje- nje, zamenjujemo ga za duha sanj, za plamen vetra. @ivljenje brez branja je `ivljenje, ki ga ne zapustimo nikoli; stisnjeno `ivljenje, v ka- terem je nagneteno vse, kar zaobsega — kot v tistih èasopisnih zgodbah, ko vdrejo vrata v hi- šo, kjer so sobe do stropa polne smeti. Je bela dlan tistih, ki imajo zase denar. Je ne`na dlan tistih, ki imajo zase sanje. In so vsi tisti, ki ni- majo dlani; ki so brez zlata, brez èrnila. Zato se piše. Samo zato, in èe je zaradi èesa dru- gega, je brez pomena: da bi šli eni proti dru- gim. Da bi bilo konec razdrobljenosti sveta, konec sistema kast, in da bi se konèno dotaknili nedotakljivih. Da bi podarili knjigo tistim, ki je ne bodo nikoli brali. Èe poznaš zgodbo nekega èloveka, neke `ivali, neke ptice, jih vzljubiš. @ivimo v zgodbah in zgodbe `ivijo v besedah. Kristusa sem vzljubila zato, ker mi je povedal svojo zgodbo. Ker se me je resnièno dotaknil. Zgodbo o tem, da me Bog ljubi tako moèno, da mi je to moral povedati z Besedo. Zapisati v kri. Kristusova zgodba je namreè zgodba krvi. Oprana sem bila v njej. Gospod je vsto- pil vame po zakramentu svete spovedi tako nenadoma, da sem takoj vedela: Gospod je. Zdaj sem del te zgodbe, tega neugasljivega ognja, ki se širi pred mano, vroè in razbe- ljen. Gorim. “Prišel sem, da vr`em ogenj na zemljo”, je dejal. Zato sposobnost pripove- dovanja zgodbe ni samo dekorativnega zna- èaja, ampak je to pre`ivetvena sposobnost. Vsakega izmed nas. Odrešenje. Pomlad duše, kajti tudi duša ima svojo pomlad in se od- pira …je v Bo`jem ubo`cu dejal pisatelj ve- likega formata, Nikos Kazantzakis. Sveti Franèišek Asiški je besede najprej slišal in do`ivel, šele nato jih je prebral v evangeli- jih. Beseda mu je bila najprej oznanjena. Ra- zodeta. Prišla je, ko se je odprl za drugega, za pomlad besed. Seveda obstaja tudi jesen besed, èas, ko besede zastarijo in izgubijo svojo spominsko moè. Vselej, kadar me premaga oto`nost, od- prem Sveto pismo, da se spomnim, kako me Gospod ljubi, kajti moj spomin je zaèasen in neselektivno pozabljam. Gospodov je veèen. Plava nad nami kakor sokol v svojem letu. Spomin sveta je. Spomin èloveštva. Veèni ogenj. Ko moja beseda, ki ji pojenja energija, trèi ob njegovo, znova vzplamti. Umetniki besede so tisti ljudje, ki so odšli na rob `ivljenja, se tam sreèali z Gospodom # !+     #    ali vsaj s samim seboj in se vrnili, da bi to po- vedali še ostalim. Njihova beseda zato ne more biti beseda nesmisla, brezte`nosti in neumja. Je izkustvo. Tak pisatelj je Kazant- zakis. @ivela in dihala sem z njegovim Fran- èiškom. Ne spomnim se pisatelja, ki me je tako moèno zapletel v dialog kot prav on. Mojster dialoga je. Besede prihajajo na pot lahkotno, vedro, brez te`e. Z jasnim in glo- bokim sporoèilom. Brez te`ke `alosti in gren- kobnosti. Veder in svetel je kot njegova do- movina Grèija. Diha in kipi. Medtem ko be- rem, èutim, kako se mi napenjajo pljuèa, kako mi pljuska srce, kot pljuskajo valovi grške- ga morja ob obalo. Vidim cvetoèe limonovce, oljke in si reèem v njegovem jeziku “mandlje- vec govori mi o Bogu”. Ko smo enkrat do te mere obèutljivi, je beseda v nas res našla pro- stor, kjer se bo ugnezdila, kjer bo zasijala s svojo velikonoèno in vstajensko svetlobo. .&   Dotaknil si se mojih ust, seraf, z `erjavico iz oltarja, izbrisal si mojo krivdo, odpustil moj greh. Poslan si bil, da me prevzameš, da me vnameš za `ivo pripoved knjige vseh knjig. Zlomil si njene sedmere pe~ate, obrisal solze, ustavil jok. Jem besede, ponujene na razgrnjenem knji`nem zvitku. Grenke in nerazumljive v mojih ustih postajajo sladke kot med. Vredna sem. Kakor Jagnje, ki je bilo zaklano in me s svojo krvjo odkupilo Bogu. Dotaknil si se mojih ust, seraf, z `erjavico iz oltarja, izbrisal si mojo krivdo, odpustil moj greh. Iz 6,6 Raz 5,5 Ezk 5,5 4 '3 &