141. Številk«. Ljubljana, v ponedeljek 22. junija 1896. XXIX. leto Ishsia VBak dan svečar, izimfii nedeljo in praznike, ter velja po posti prejeman za avztro-ogemke dežele ia vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld. ta cotrt leta 4 gld., za jeden caesoo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za 6etrt leta 3 gld. 110 kr., za joden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za Četrt let«. — Za t nje deželo toliko v«:«, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačnje ne od etiristopne petit-vrste po 6 kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., fto se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiskk. Dopini naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je na Kongresnem trgu £t. 12. Upravnifitvn naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno Btvari. Po državnozborskem zasedanju. ni. Bolje nego vsi sklepi označuje v državnem zboru odločujoče tendence to, kar se ni sklenilo ali kar sploh ni prišlo pred zbornico. Vl&da jo že davno predložila načrt zakona o zvišanja borznega davka. Ko se je odloČila za tako povišanje, niso nanjo čisto nič uplivali obziri na občinstvo ali sploh na finančno gospodarstvo. Ko bi bila to upoštevala, predložila bi bila načrt koreniti prenredbi cele borze, kakerŠen načrt Be je prav pred kratkim vzprejel v nemškem državnem zboru. Za zvišanje borznega davka se je vlada odločila zgolj iz fiskaličnih ozirov. Borza bi lahko dajala državi še dosti več, nego jej namerava vlada naložiti, a dasi bi bila zbornica rešila dotični načrt v jedni sami seji, kar nekako mimogrede, vender ni prišel na vrsto, vzlic opetovanim zahtevam raznih strank. Kapitalizem je zmagal in se vsaj za leto doij ob varoval primeroma skromnega borznega davka. Isto tako se je zgodilo obrtni noveli. Vladni načrt nikakor ne zadošča. Sestavljaj« ta načrt je vlada dosti premalo se ozirala na zahteve malih obrtnikov, a dosti preveč ozirala na koristi kapitalizma. Toda niti tak ni prišel na vrsto, ker so se mu ustavljali kapitalistični krogi. Vlada bi bda pač luhko izposlovala, da bi se stvar bila dognala, a storila tega ni. Uprav sramotno je počenjanje z načrtom novega domovinskega zakoni. Poslanska zbornica je premnogokrat sama, jedenkrat celo soglasna zahtevala, naj se predloži načrt, s katerim bi se pre-menil sedanji zakon, a čim je vlada tej soglasni želji ugodila, začele so se vsakovrstne spletke in posrečilo se je zavleči stvar zopet za jedno zasedanju. In vender je stvar velikega socijalnopolitičnega pomena ter za milijone ljudi j velevužna. Vlada pa ni samo ravnodušno gledala prizadevanj strank, kapitalizmu slutečih, da so se navedeni načrti odlagali in se je preprečilo sklepanje o njih, stopila je tudi sama pred zbornico s skrajno kapitalistično stvarjo, s predlogo o podržavljenju sovernozapadne železnico. S (o predlogo je vlada hotela iz žepov davkoplačevalc-v darovati delničarjem te žolezuice okroglo svoto 80 milijonov. Ta predloga je tako kričeča, da se je v poslanski zbornici ni upal nihče zagovarjati. Celo priznane kapitalistične stranke so se jej uprle in tudi vlada se ni upala braniti jo. V zmislu državnozborskega poslovnika se je predloga morala odkazati pristojnemu odseku. Ta se je o njej posvetoval, a je ni odklonil, kakor je bilo pričakovati, nego je le glasovanje o njej odložil do jeseni. Bati se je, da pride stvar na joeen zopet na dnevni red in da se dotlej inte-resovanim delničarjem posreči pridobiti neke stranke za Hvoj načrt. Nekateri poelanci so zanj že dobljeni ! Ustrezaje čedalje glasneje izrečeni želji je vlada predložila zbornici načrt za regulacijo uradniških plač. Ta načrt ni prišel na dnevni red. V izgovor je služila vladna izjava, da se načrt ne predloži cesarju v potrjenje toliko časa, dokler se ne zviša davek na pivo in na žganje. Regulacija po vladnem načrtu bi prouzročila vsako leto okroglih 13 mi lijonov goldinarjev več troškov, zahtevano povišanje davka na pivo in na žganje, kateri davek bi morali plačati največ siromašni krogi, pa bi neslo državi na leto okroglih '60 milijonov gld. Vlada hoče torej porabiti nujno potrebno regulacijo uradniških plač v to, da naredi dobro kupčijo. Zbornica je pa pokazala uradnikom svojo nenaklonjenost s tem, da ni hotela vladne predloge rešiti, dokler se ne dožene vprašanje o pokritju stroškov, dasi bi bila to prav lahko storila. Ista igra se je uprizorila tudi glede druge zahteve uradnikov. Že dolgo časa so želeli, naj bi se izdala službena pragmatika. Naposled je vlada predložila nekak kazenski zakon za uradnike, v katerem je pač povedano, kake dolžnosti imajo uradniki, no pa tudi kake pravice jim pristojajo, Tudi ta načrt ima uradnikom sovražno tendenco, a vzlic temu se mu veČina zbornice ni uprla in se je bati, da ga na jesen vzprejme. \T IJllt»lJf*nl, 22. junija. Klerikalizem vid'-»o napreduje in tudi vlada mu ne dela nobenih ovir. Ker ne morejo klerikalci doseči naravnost verske šole, skušajo to po ovinkih. Katoliško šolsko društvo snuje svoje katoliške šole, kakor nemški „Schulvereiu" nemško. Največjega po mena je pa, da je osnovalo (udi katoliško učiteljišče, v katerem se bodo vzgajali učitelji v klerikalnem duhu. Te dni je vlada njih zavodu priznala pravico javnosti. Občinski klerikalni zastopi na Dolenjem in Gorenjem Avstrijskem se bodo gotovo poganjali za učitelje vzgojene v tem zavoda. Ne verjamemo pa mi vender ne, da bi ti učitelji hoteli vedno plesati, kakor jim bodo župniki in kapelani godli. Spoznali bodo pač, da bi zanje ne bilo dostojno, ko bi bili samo farovški hlapci. S tem učiteljiščem klerikalci pač še ne dosežejo, kar žele. Kompromis v gorenjeavstrijskem velepo-nestvu. Liberalci se grozno jeze, da nočejo gorenje-avstrijski konservativni veleposestniki skleniti kompromisa. Pravično bi vsekako bilo, ko bi bila tudi manjšina zastopana, a nemški konservativci postopajo popolnoma po vzgledu nemških liberalcev samih. Koliko časa niso liberalci hoteli slišati o nobenem kompromisa v veleposestvu češkem in moravskem. Daš temu, da so izkoristili svojo moč v veleposestvu, se imajo zahvaliti, da so imeli večino v deželnem zboru češkem in jo imajo še sedaj na Moravskem, dasi st ti dve deželi po večini prebivalstva slovanski. Će liberalci sami niso nikdar drugim dovolili kompromisa, dokler so sami imeli moč, tudi niso opravičeni zahtevati, da bi drugi ž njimi obzirneje postopali. Zakon proti sleparijam pri volitvah na Ogerskeru mnogo predaleč sega. Odobravati je, da se zabrani zlorabljenje cerkve v volilne namene, a no zdi se pa nem opravičeno, da se volitev zaradi tega razveljavi, če tudi drugih nepravilnostij ni dokazati. Krivci naj se kaznujejo, a volitev naj se pa razveljavi samo, če so da dokazati, da so pri njej se godile sleparije ali pa da je kdo voljen zares po pritisku od te ali one strani. Odobravati pa ne moremo, da zakon določa, da se bi pri volilni agitaciji sploh o odpravi civilnega zakona govoriti ne smelo. Uvelenje civilnega zakona je državni zakon, ki se lahko postavnim potom zopet ra&vtljavi, kakor V sok drug zakon. Vol lei imajo pravico vede f i f kakšno it I iče njih poslanec zavzemlje v tej stvari, pravico od njega zahtevati, da se poteguje za odpravo ali pa za chranjenjo civilnoga zakona. Makedonsko vprašanje Grki v Makedoniji se bfljs pripravljajo z* ustajo in dopisujejo s Kre-čaiii. V Manastiru je pri več uplivnih Grkih bila V Črni gori. (Potni spomini in vtisi. Spisala Torezina dr, Jenkova.) VI. Maša se jo skoro končala, in sedaj sem morala hiteti v „djevojački institut carice Marije". — Ker je ženska vzgoja tudi za nas Slovence tako važna in ker je največjega zanimanja vredna, menim, da ne bo odveč, o tem prekoristnem zavodu kaj več povedati, zlasti z ozirom na to, ker je institut namenjen vsem Slovanom, torej tudi nam Slovencem. Želim pa, da bi slovenske matere to uvužovale in ne pošiljale svojih mladenk v nemške zavode, kjer se potujčujejo in odtegujejo svoji rodni zemlji, svoji narodni govorici, temveč, da bi dale vzgajati svoje hčere v pristno slovanskem duhu, da bodo res vredne hčerke — majke Slave. Leta 18G8 potoval je prejaini knez Nikola f. v Petrograd k svojemu in svojega naroda pokrovitelju, caru Aleksandru II. in pri tej priliki je naprosil blago carico Marijo Aleksandrovno, da bi odredila sredstva za ustanovitev ženskega zavoda na Cetinju. Prošnji so jo takoj ugodilo, in položen jo bil temelj zavodu, katerega je carica krstila nMa-rijski zavod" iu pokroviteljstvo podelila milostni kneginji Mileni. Naalednji car Aleksander III. in carica Mafija Feodorovna sta se še bolj zanimala za ta zavod in podvojil;. letno podporo iu istofako sedanji car N-ko'aj II. ic carica Marija. Predstojnica ženskega zavoda, ruska pletn-kInja, je zelo izobražena iu duhovita dama. Sofija Petrovna Martvago, kakor se zove, govori poleg materinskega j'zika, ruščine, še francoski, arbski, nemški in angleški. Že fino in karakteristične poteze obraba in vse kretanjo kaže odločnost, vztrajnost te dame, ki v resnici materinski čuva nad gojen-kami in jih temeljito izobražuje za življenje, za vstop mej svet. Kot svojo sestro Slovenko vzpie-jela me je iskreno iu prisrčno. Imela sem potem priliko ogledati si ves zavod, učne sobe, spalnice, skratka vse, ne izvzemši krasno obdelanega in skrbno gojenega vita. Predstojnica mi je na to razkladala upravo v šoli in izven šole. Razredov šteje ta dekliška šola šest. Učni jezik je različen, nekateri predmeti se uče v ruščini, nekateri v francoščini, drugi v srbščini. Poučuje Be najrasličneje, ktr zavod ima namen podati svetovno izobrazbo in ni omajan na kake predmete. Da se pečajo deklico pol-.g literature in znanstva tudi s praktičnimi predmeti, n, pr. z pospodinjstvom, ni ti> ba dostavljati. Zavcd jo tem krajem primerno prav dobro obiskan. Takrat je bilo vseh gojenk 35, sevda ra.'.'iLuh narodnostij, a največ je Srbi o j — Nemke, kaj pa da, ni nobeno. Profesorjev je devet, ki z lopo besedo in globoko znanostjo blaže" srca mladino, vzgajajo značajne in — narodne isnske. To je ravno, kar diči, preveva in preAinja cel zavod. D smrad — slovanska vzgoja. Uprav zai! di ta'-v |e prežalostno, če slovenske matere pošiljajo svojo hčere v nemške šole, kjer se jim vtepa z vso silo ljubezen do germanstva v glavo, kjer se jih d i BOVraiiti iu sramotiti svoj rod, kjer se jim vcepi tudi takozvaui „Kasteugeist", da se namreč mladini pripoveduje, koliko višji je gospod nad kmetom. In potem se čudimo, d * pri nas Slo-voncih ni nnrodnaga ženstva, čudimo se, zakaj se kmet tako boji \suko stvari, ki pride iz „gospodskih" rok. Kako naj li vzgaja mati svoje otroke v narodnem duhu, kako jim naj vdahno in vcepi Iju- A hišna preiskava. Policija je našla več kompromitu-jočih pisem. Zaprli niso nikogar, ker je guverner dobil iz Carigrada povelje, naj se ozira na razburjenost prebivalstva. Nam se pa pač dozdeva, daj Turki nikoga niso zaprli, ker vedo, da Grki v Makedoniji ne morejo uprizoriti nobenega ustanka. Jedro prebivalstva je slovansko in sovraži Grke, ki so navadno oderuhi in sleparji. Vladi je pač največ na tem, da hitro prepreči, da grški bankirji v Turčiji ne bi pošiljali denarja krščanskim ustašom. To bode pa že preprečila, da je le zvedela iz pisem, komu se pošilja denar in po kateri poti. Ustaja na Kreti. Velevlasti silijo, naj Turčija izvede tako imenovano halepsko pogodbo na Kreti. Ta pogodba se je bila dogovorila mej kristijani in turško vlado. Glavne določbe te pogodbe so: Za Kreto se imenuje vselej le kristijan za guvernerja. Podguvernerji naj pa bodo tiste vere, katere je večina njih upravnega okoliša. Guverner naj bode imenovan za pet let, a ostane potem še pet let, če je večina prebivalstva zanj. Obstoječi zakoni se po-polnijo 8 francoskimi in varuje se nezavisnost sodišča od turške vlade. Vojaštvo se na otoku omeji samo na utrjene kraje. Polovico dohodkov Krete se porabi za javna dela na tem otoku. Imenujejo se mirovni sodniki in vsi uradniki morajo znati grščino. Pri mitnicah naj se nastavljajo kristijani. Ta pogodba be pa ni izvršila, kakor se ne izvrše druge obljubljene reforme v Turčiji. Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. junija. — (Resnici v Bpričevanje) je .Slovenec", pooblaščen od g. knezoškofa, v soboto izjavil, da škof Missia ni bil nikdar nasprotnik Šterkov, da svoj čas ni delal zoper imenovanje Šterka krškim škofom in ne za imenovanje dr. Mah niča, ter da slednjega v dotičnem predlogu It imenoval ni. „Slovence" upa, da sedaj popravimo dvojno krivico, katero smo po njegovem mnenju storili g. knezo-škofu. Obžalujemo, da „Slovenčevi" želji ne moremo ustreči, zakaj s tem, da on kaj trdi, pooblaščen ali nepooblaSčon, s tem še ni dokazano, da nasprotna trditev nt resnična. Ko je bilo vprašanje o imenovanji krškega škofa na dnevnem redu, so najprej drugi slovenski listi poročali, da škof Mistia kandi d n dr. Mahuiča. Poročilo dotičnega lista se nam je potrdilo od verodostojne strani in šele potem smo to stvar omenili tudi mi, „Slovenec" je tedaj molčal o tej stvari iu knezoškofa Missio ni prav nič ženi rala trditev, da se poganja za Mahniča. Zaradi ditične notice se je Mahuič takrat hudo zaletel v nas, vender tudi on ni tajil, da je bil kandidat škofa Missie. Zategadelj pa tudi danes ne dvomimo, da je stvar bila resnična, pač pa sodimo, da ima sedaj knezoškoi Missia vzroke, da bi rad stvar potlačil. Morda se ženira zdaj, da se je bil zavzel za Mahniča. Sumljiva je tudi okolnost, da se „Sloveuec" krčevito oprijema povsem formalne stvari, škofovega pisanega predloga, če škof v svojem predlogu Mabniča ni imenoval, je še vse jedno zanj lahko agitiral in mi tudi nri Miškolcu sta bila oba zaljubljena v zalo Jubško Vonekv in oba eta jo Bnnbila. Juliška se je odločila ca Kiku in te dni bi se bila morala vršiti poroka. Ko sta Kis in njegova nevesta prišla k cerkvi in hotela vstopiti, planil je Kuhta izza cerkvenih vrat in srečnemu tekmecu zabodel nož v srce. Kis se je zgrudil mrtev, Kuhto pa ho navzočniki prijeli in ga izročili sodišču, lepa Juliška pa je od žalosti zblaznela. * (V pijanosti) je v Bruselju neki vojak uganjal na ulici take nerodnosti, da ga je hotela policija prijeti. To je pa vojaka silno raztogotilo. Iztrgal se je redarjem iz rok in hitel v vojašnico, a ko so prišli policijski organi za njim jo vzel puško in začel streljati. Policijski komisar, zadet v glavo, jo obležal mrtev, več redarjev in vojakov je bilo ranjenih. Pijani vojak je petdesetkrat ustrelil, preduo so se nekateri vojaki priplazili k njemu in ga mogli prijeti ter razorožiti. * (Usmrčenje na ulici ) Minoli četrtek sta bila v Carigradu, na javni ubci obešena dva ar menska zarotnika. Eksekncija se je zvišila na najobljudnejših mestih ob navzočnosti mnogo tisoč ljudij in celega krdela državnih funkcionarjev. Jeden obsojencev, ToroB oglou Ousssp, je bil kavarnar, drugi, Agop oglou Kevork, pa čevljar. Obdnlžana sta bila, da e'a bila delavna člani revolucionarnega komiteja z\ osvobojenje Armenije in di sta umorila nekega policijskega uradnika. Nestečnika sta bila obešena zgodaj zjutraj, visela pa sta na vešalah do večera. Okolu njiju trupel je drvelo na tisoče in t soče ljudij, turški fnukcijonarji in sploh „dobromisleči* ljudje, pa so manifestovali svojo lojalnost, pa so na trupli plavali ali nanje kamue metali. 1 1 Slovenci in Slovenko! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! 1 Dunaj 22. junija. Cesar se je davi pripeljal iz Budimpešte, ostane pa tu le toliko časa, da se ukrenejo potrebne dispozicije za obisk ruskega carja. Budimpešta 2 2. junija. Tri včerajšnjem cercle u je cesar ogovoril delegata V i i 11 i -k a rja in mu rekel, da ga je vest o Klunovi smrti zelo presenetila. Potem je vprašal Visni-karja za ljubljanske razmere in za uspevanje dolenjskih železnic. Višnikar je rekel, da je Ljubljana cesarju iskreno hvaležna za podporo o potresu in želi samo, da bi se še vojaško skladišče s sedanjega prostora premestilo, na kar je cesar opomuil, da se v tem oziru vrše pogajanja. Dalje je Višnikar opozarjal, da je podaljšanje dolenjskih železnic do dež. meje jako potrebno in da bi se rentiralo. Cesar se je jako milostno od njega poslovil. Budimpešta 22. junija. Avstrijska delegacija je v sobotni seji dokončala svoje delovanje in je minister ttoluchowski zaključil zasedanje s Slava klici na cesarja. Atene 22. junija. Ustaši na Kreti so odklonili turške pogoje. Turški vojaki so se umaknili, ustaši pa korakajo proti Alkijanu. Pariz 22. junija. Zbornica je vzprejela vladni predlog glede aneksije Madagaskarja. Narodno-gospodarske stvari. Nekoliko o pomenu in važnosti stroja Sestavil Igu. bega. ,,Der Kolben im Cvlindor doa Fa-briksinotors nnd dar Lokomotive ist unichtiger als Kaiser und Keich". (E. Hernnann: Tech. Fragen und Probleme.) Svoboda in oblaBt sta glavna smotra človeštva, odkar se ono zaveda svoje kulturne zadače ; seveda služijo v dosego teh dveh razna sredstva in razna pota. Jedna najvažnejših — če tudi dokaj truda-polna — je pot, katiro si je izbralo človeštvo v sedanji dobi, pot tehniškega gospodarstva Jedino tehnika bo popolnoma oprostila človeštvo najtežjega jarma, kateri ga tlači in zavira prosto napredovanje na obče prosvetnem polji — namreč zavisnosti od prirede. Takoj v prvih početkih svoje zavednosti je človek spoznal, da je suženj prirode in pričel je boj ž njo za svojo nezavisnost Njegove telesne sile niso zadostovale, zato si je skušal s tehniškimi pripomočki pomnožiti efekt svojega dela pri vporabi malega dela svojih telesnih Bil ali pa prepustiti obavljanje dela popolnoma prirodnim silam, katere je imel vedno priložnost poučavati, saj se je boril ž njimi od rojstva do smrti. Posluževal se je raznih orod j. Ker mu je pa že prirojeno, da skuša prilagoditi vsako orodje svojim najrazličnejšim opravilom, zato se je razvilo iz najprimitivnejših orodij nebroj drugih, katera vsa mu služijo za pridobitev svobode iu nadvlade nad prirodo. Mej vsemi proizvodi človeške roko je vsekakor stroj jedno najznamenitejših, ker ž njegovo pomočjo nam je mogoče izkoriščati skoro vae prirodne sile ekonomičnim potem; tako postaja priroda orodje naše splošne kulture, in to znači doaedaj največji prevrat v življenji človeštva. Pred več ko sto leti je izumil James Watt — parni stroj Kot gonilno silo je uporabil vodne pare ; in ta je sedaj neizčrpni vir, o katerega mogočnosti se počet koma niti ni domnevalo. Wattov izum pnpolnjuje tehnika vsled svojega napredovanja — in dane9 imamo stroje, katere človek sam občuduje. Kar pa vzbuja v nas posebno občudovanje, niso one tehnične podrobnosti kakor na pr. vijaki, rame, teti itp, pač pa je pojenje stroja, pretvorba topl — Državne železnioe Dne 29. decembra 1895 in dne 12. in 2G. januvarja 1896 je bil v „\Yiener Zeitung" objavljen razglas o zamenji delnic c kr. privilegovane moravske mrjne železnica za d°0 prijoritetue obveznice; s tem se pa posestniki delnic, ki se odpravijo iz prometa, zopet vabijo, da jih zamenjajo z kuponi št. 17—19 vred po v začetku omenjenem razglasu vsaj do 15. junija 1 8 9 0. pri glavni blagajnici c. kr. generalnega ravnateljstva državnih železnic na Danaju XV. Scl.onbruunstrasse št. 6. Kar se tega do tedaj ne zamenja teh delnic, se ekvivalent sanja depouuje pri sodišču. — Po v ,\Viener Zeitung" objavljenem razglasu se razpisuje nabava in postavljanje železnih držajev za dunajsko mestno železnico. Ponudbe se veprejemajo do najdalje 14. julija t. 1. pri c. kr. generalnem ravnateljstvu državnih ž«lezuio. Pogoji in drugi pomočki se lahko upogledajo pri stavbenem ravnateljstvu za dunajsko mestno železnico Vil. Mariahilferstrasse št. 126, 1. nadstropje. Oblici Dne 31. kimovea 1. 1895 preminol je Hr. V o-larič, učitelj v Devinu, obče čislani in dobro znani slovenski skladatelj, zapustivši žalujočo vdovo in 4 nepreskrbljena otročiee v naj nežnejši dobi. — V od-horovi seji „Zaveže slov. učiteljskih društev" dne" 6. aprila t. 1. sklenilo sa je, da „Zaveza slov. učiteljskih diuštev" založi najboljše Volaričeve skladbe in čisti prebitek odstopi pokojnikovi vdovi kot dokaz spoštovanja, kojpga je zaslužil odlični skladatelj 8 svojimi skladbami. Ker pa podpisano predsedništvo ne zna, koliko iztisov naj se založi in da se dobi vsaj nekaj prebitka, radi t^a ss obrača podpisano predsedništvo do slavnega občinstva, do vseh prijateljev godbo in petja, do slavnih pevskih zborov in Klavnih čitalnic, da se blagovoli zglasiti kot naroČuiki na Volaričeve skladbe pri podpisanem predaedniAtvu. Cena sklad bam naznani se pozneje, ko se izve število naročnikov. Predsedništvo „Zaveže slov. učit. društev" v St Juriju pri Kranju meneča junija 189G. J. Sega, L. Joleno, t. C. tajnik. t. c. predsednik. Nil. Slovenski časniki so prosijo, da blagovolć ta oklic priobčiti. Umrli so v IJublJanl: Dne 21. junija: M. Cochini, zasebnica, 49 let, Tivoli — Švicarija, gnojenje možgan. — Ivan Vrenk, železniškega uslužbenca sin, 1 * , letu. Dunajska cesta, I. delavska hiša, Skarlatica. V h i ra 1 n ic i: Dne 19. junija : Franc Anžič, mlinar, 54 let, splošna oslabelost. Meteorologićno poročilo. Junij čas opazovanja Staujc barometra v mm, Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokriua v rum. v 24 arah 20. 21. n 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 735 9 737-5 737 6 20-0 15-2 23-8 si. jvzh. sr. jvzh. sr. jvzh. skoro obi. dež pol obl. 1-8 h 22. ■ 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. Srednja t 738 6 738-7 786-6 smporat 1 s 13 7 24 0 ura so! si. vzhod sr. svzh. sr. j j vzh. >oto in ne( jasno tuegla pol obl leljo 21-1» 02 in 19 1\ 101 gld. 35 101 . 40 XD-o.n.SLj3lra, borza dne 22. junija 1896. Bknpui državni dolg v notah . . . . , Skupni državni dolg v srebrn . . , . Avstrijska zlata renta......, Avstrijska kroubka renta 4°'0..... Ogerska zlata renta i \....... Ogerska kronska renta 4"/0 . . . , , Avstro-o^erske bauAuo delnice . , , Kreditne delnice........, London vista.......... NomAki dr*, baakovci na 1 mark . , 'JO mark........... 20 frankov.......... ■ talijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... Dne* 20. junija 1896 4° „ državne Brcčke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke iz I. 1HH4 po 100 gld.. Dunava r«*g. srečke 5°'0 po 100 gld. Zemlj. ohč. avstr. 4',Vq zlati zaat. listi Kreditne srečke po 100 gld..... Ljubljanske srečke........ Rudolfove srečke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Traruvvav-druat. velj. 170 gld. a. v. . , Papirnati rubelj...... 122 101 122 98 958 349 119 58 11 9 44 *> 90 20 90 65 95 82'/, 75 52»', 45 65 144 gld. 30 190 „ — kr. 126 198 22 23 157 482 1 50 75 75 27 Zahvala. Za mnopobrojne dokazp srčnega sočutja o bolezni in smrti naSc nepozabno soproge, oziroma matere, stare raat» re in taSčo Frančiške Mušič za mnofre darovane vem-e in za spremstvo dra^e pokojino do poslednjega počivališča, izrekamo b tem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi slavni požarni Lrambi naSo najprisrč-nejso zahvalo. V Senožečah, dnć 20. junija 1896. (2592) Žalujoči ostali. Službo postne upraviteljice išče gospodičina k t*kovrMtiie£ttr*ir**** ji \„ - \ ! 2 ttv mami nt itntai mmm » '„ i ' ■ ;» «•«•►*« jrtfaa M ukUr-.«t* utaj lana«* **v Ftv^VpTkZ m lil* (-.098—8) AAAAAAAAAAAAAA Rokovice zel gospode iaa. d^rr^e iz sukanca, svile itd praške glage-rokovice izvrsten fabrikat častniške rokovice priporo'a I. (2 1 - -10) Karol Recknagel. C. krjjla?ii ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda •velja-vncgre*. od. 1. j-u-nija. 189S. Nastopno omonjoni prihajalnl In odliajalni tati označeni io v MrcdnJeovropMkem ćaan. (171)5-1111 4»(jrjnl, IjimkI-i; »Hti'iii, Zeli 11» jeseru, Inomoit, Steyr, Line, li......] ria Aniatetton. — Ob 0. uri 1 r, min. zjutraj metani vlak t Koćavjo, Novo metto. — Ob 7. uri 10 min. oiobiii vlak v Trl.ii, Poutabel, Beljak, Coloveo, Fran-centfette, l.iuiirm, l>unaj bat Salatbal t Solnofrrad, Btoyr( Lako čoe Amttetton na Dunaj.— 0I> 19. uri C0 min popoludne tnolani vl.iU v Kočevje, Novo mttto. — Oh 11. url 60 min. dopoludne otobni vlak v Trbiž, Pontahnl, Holjak, OoIotoo, Vransontfotte, lijulmu, Selathal, Dunaj. — Ob i. uri popoliultie ooulmi vlak r Trbii, Holjak, Celuveo, Ldubno, čok Belz-tli ti v Solnograd, Ljond-Oaatoin, Zoll na jeseru, Inomoat, Brogene, ('urili, (Senovo, Parii, Stoyr, Liitio, Orauiidon, laohl, Kudojovioo, PUonj, Marijino vare, Heb, Krancove vare, Karlove vare, Prago, Iilpako, Dunaj via Am. ttetttn. — Ob a. uri tO min. avnćor metani vlak v Kočevje, Novo mtato. — Ob 7. url 44 min. tvečer otobni vlak v I.eaoe-Bled. — Vrlin tega ob 6. url SV min. popoludne vnuku nedeljo in praznik v Lotoe-ltled. I'rllHMl v I.}al»l{i«iiti juž. kol.). Ob li. url ■■■J min. njutraj oaobni v In k > Dunaja vi* Ametottou, Bolnograda, llregenca, Iuomoata, Zella na jeaeru, l.end-Oaateina, Llnoa, Ht*yra, Omundena, Itolila, Autaeea, I^jubna, Oelovca, lleljaka, Kmii.vn , feato, Trl.i**. — Ob 8. uri zjutraj oaobni vlak is Loac-Illeda. — Ob H. uri IU min. rjtitraj maianl vlak iz Kočevja, Novega moata, — Ob 11. url 25 min. dopoludne oaobni vlak a Dunaja via Amatetten, Llpakofia, PrRK", Franoovih varov, Karlovih varov, Hi.ba, M.injmili varov, Plznja, Budojo-vlc, Solnograda, I.uioa, Stevra, Variaa, Oonove, Ourlba, Breifenaat, Ino-motta, Zella na jezeru, Iiend-Oatitina, ijutuin, Celovca, Pontahln, Trbiža. — Ob 3. uri 83 min. popoludua metani vlak Iz Kočevja, Novega muatn. — Ob 4. tiri 55 min. popoludne oaobni vlak a Dunaja, 1,jii1.uk. Holzttiala, lleljaka, Celovca, Franzenefette, Poutabla, Trblaa. — Ob 8. url 85 min. r.vc.-iT moianl vlak ia Kočevja, Novega niuata. — Ob 0. uri 4 min. ivočor oaobni vlak a I>uii*Jm preko Amatetten*, iz I.iptljo, Prage, Kranoovili varov, Karlovih varov, Ileba, Marijtuih varov, Plznja* liudiijovio, Koluograda, LJubiia, Beljaka, Celovca, Pontahla, Trbiža. — Vrlin tega ob 10. url 26 min. iveier vaako nodeljo in praznik ia lioeeo-Bloda. Odltoil Ia IjJnbltHU« (ilr?.. kol.) v Kamnik, Ob T. url 93 min. zjutraj, uh J. uri 6 min. popoludne, ob i), url 60 min. zvečor, ob 10. url 'ib nun. zvečer. O'otlodnji vlak le ob nedeljah in praznikih.) Frlhvtl v l.}n 1.1)uho (drž. kol.) iz Kamnika. Ob 6. url r,6 min. zjutraj, ob 11, uri 15 min. dopoludne, ob fl url 90 min. zvočer, ub 9. uri 66 min. zvečer. (Pouloduji vlak le ob uedoljalj Iu praznikih.) Notarski kandidat vzprejme se v pisarni podpisanega, v Rogatec na Štajerskem premeSčenega c. kr. notarja. Dopisi naj sn pn&ljejo do dne 30. t. IH. V Tržič, pozneje v Rogatec. (2,78-4) Notar Franc Strafella. Velika pekarija z vsem potrebnim preskrbljena, o«l«I» nc v majeiit pod prav ugodnimi pogoji za čas vojaških vaj ali pa po dogovoru tudi za d>-lj ^usa. Kje? poizve Re pri upravništvu .Slov. Naroda" dO 1.». J lil l}>a t. 1. (2591—1) Izurjena prodajalka želi vstopiti v službo ali prevzeti kako prodajalno v najem ali pa na račun. Več povć upravniStvo „Slov. Narod;*". (2590—1) Vzprejme se takoj pod ugodnimi pogoji v lekarno na deželi iz dobre liifte, ve5č slovenščine in nemščino. — Ponudbe s predpisom G. gimmtzijalnega razreda naj se dopoijjejo upiavništiru .Bloveotkegt Niiroda". Abi-turijenti imajo prednost. (8940—3) sirup iz gorskih malin lunejen, z najholjfto vonjavo i.X d. 1 kilo v staklenici 65 kr , pol kile 36 kr. Lekarna Trnkoczjr v Ljubljani Ra/.poSilju so vsak ilan s poŠto. (8668*9) Važnu za kolesarje!^! llsojam bi imziuiniti, da Bom svojo nr-iel-i.aaalČ:no clola.-\r- nlco sedaj uredil tudi za rea.zxi.c- |( vrstno icopro.Trljcxii^e Iccloa :bi- y$ ciklov), lstotaku imam VOdttO v lalogrl kolesu (bicikle) | najnovejše ter najboljše vrsta po najnižjih cenah. WKKNMđBKMKSSBKiGS2&&Z£~.\ ter poskibujcm na poseliuo .Sij.« zajedmi tuli )l ruzpećavaujo že rabljoulk, a So dobro chraujouih koles. II fi} VelespoBtovajo (8388—16) jI m Fran Kaiser, puškar v Ljubljani, § Hi f=olen1ovi.rrjo-v-e "a.lice žt. ©. riV opolna razprodaja raanufakturnega blaga pri (8669—6) '■•'1 v Spitalshih ulicah. ^^rJ! I! Veliko pod tovarniško ceno !! Izdajatelj in odgovorni v^rrdnik : J o b i p KolH Lastnina in tiak .Ndrodne Tiskurue1*.