10
 - GRAFI ČAR 
Migracije ti skarske barve, njenih sesta-
vin oziroma kemijskih spojin, ki nastaja-
jo pri sušenju od ti sa, so znane že dolgo. 
Problemati čni so vsi porozni embalažni 
materiali, kot sta papir in karton. Migra-
cijo ti skarske barve skozi material lahko 
uspešno prepre či le uporaba stekla ali 
plo čevine, kovinska aluminijasta folija pa 
mora bi ti  debela vsaj devet mikrometrov. 
Uporaba plas ti čne folije ne zadoš ča, ve-
dno pa lahko škodljive snovi migrirajo s 
po ti skane na nepo ti skano (notranjo, ki 
pride v s ti k z živilom) površino na od ti sih 
v polah ali zvitkih, kljub temu da dobra 
proizvodna praksa zapoveduje izogibanje 
vsakemu neposrednemu s ti ku živila s ti -
skarsko barvo oziroma po ti skano stranjo 
embalaže. Nekoliko bolje kot tanka folija 
se obnesejo plas ti čne posode z debelimi 
stenami in razli čni lamina ti .
Pomembna je tudi vsebnost maš čob v 
živilu in rela ti vna površina (poroznost) 
živila. Konvencionalne ti skarske barve 
sproš čajo aldehide v procesu oksida ti v-
nega sušenja, ki jih absorbirajo maš čobe 
v čokoladi, mleku in drugih mastnih živi-
lih. Spremembe na živilu zaradi vsebnos ti  
prepovedanih snovi pogosto niso vidne, 
tudi vonj in okus lahko ostaneta nespre-
menjena. Potrebne so zahtevne labora-
torijske spektroskopske in kromatograf-
ske analize, ker pa gre za zelo majhne 
koli čine, se namesto hrane s spremen-
ljivimi lastnostmi uporablja standardne 
laboratorijske nadomestke hrane.
Med evropskimi potrošniki je leta 2005 
mo čno odjeknila novica, da so v mle čnih 
izdelkih proizvajalca Nestlé, v embalaži 
Tetra Paka, našli kemikalijo ITX (izopropil 
ti oxanton), ki se pogosto uporablja kot 
fotoiniciator v UV- ti skarskih barvah in 
lakih, absorbiral pa ga je notranji PE-sloj 
z zgornje po ti skane površine laminata v 
zvitkih. Seveda so bili sporni izdelki takoj 
umaknjeni s trga, zamenjali pa so tudi 
embalažo oziroma ti skarsko barvo. Leta 
2009 so v kosmi čih našli 4-MBP (4-me ti l 
benzofenon), ki je v izdelek prodrl skozi 
notranjo vre čko s kartonske škatle, po ti -
skane z zunanje strani. Lani je Walki, proi-
zvajalec bariernih embalažnih materialov, 
obves ti l javnost o nevarnos ti h migracij 
(aromatskih) mineralnih olj iz kartonov, 
izdelanih iz recikliranih vlaken, v živila na 
podlagi študije, ki jo je pripravil BfR (nem-
ški zvezni inš ti tut za oceno tveganja), na 
isto težavo in druge škodljive snovi v kar-
tonu pa je opozoril tudi A. Irvine iz britan-
skega inš ti tuta Pira Interna ti onal.
Tudi v naših in nam bližnjih krajih smo 
se v preteklih le ti h sre čali s tovrstnimi 
težavami, na primer pri embalaži za mle-
ko in piškote. Odziv vseh vpletenih, od 
dobaviteljev materialov do naro čnikov 
in proizvajalcev embalaže, je bil hiter in 
učinkovit, k sre či tudi pri potrošnikih – 
kon čnih uporabnikih ni bilo o čitnih zdra-
vstvenih posledic oziroma zastrupitev ali 
pritožb, pojavila pa so se zanimiva vpra-
šanja in dvomi.   
Na lanskem strokovnem seminarju, ki 
ga je pod naslovom LM Seminar Mokrice 
2011 organiziral Igor Pušnik iz podjetja 
Hartmann, d. o. o., so svoje poglede na 
to problema ti ko predstavili strokovnjaki 
pokroviteljev iz podje ti j Sun Chemical in 
Europapier, Marjana Peterman z Zveze 
potrošnikov Slovenije, Heinz Traussnig 
iz podjetja Mayr-Melnhof Karton, dr. 
Bernhard Fritz iz podjetja Sun Chemical, 
Shee tf ed Systems Europe, Andrej Repar 
iz Sun Chemical CE, mag. Slavko Lapajne 
in Alenka Labovi č z Inš ti tuta za varovanje 
zdravja Maribor in dr. Michael Wadsak iz 
Sun Chemical CE – Packaging. 
Najprej nas je Marjana Peterman sezna-
nila z delovanjem organizacij za varstvo 
potrošnikov pri nas in v Evropi s poudar-
kom na varovanju zdravja, varni hrani, 
mednarodnem sodelovanju, vprašanju 
ugotavljanja škodljivih snovi, sistemih ob-
veš čanja in zakonske ureditve podro čja.
Heinz Traussnig je v svojem prvem pre-
davanju obdelal evropske uredbe in di-
rek ti ve s podro čja embalaže za prehrano, 
posebej je obdelal nacionalno zakonoda-
jo v Nem čiji, Italiji, Franciji, Finski in Švici, 
kjer so sprejeli dodatne zakonske zahte-
ve na tem področju ali pa jih pripravljajo. 
Zatem je poro čal predvsem o vprašanju 
prisotnos ti  DiPB (di izopropilbenzen), ki 
se je doslej uporabljal predvsem v lepilih 
in ga je bilo v preteklos ti  veliko v kartonih 
iz recikliranih vlaken, v zadnjem desetle-
tju pa se je njegov delež zmanjšal za sko-
raj desetkrat na približno 20 mg/kg. Opo-
zoril je na problem brezglave menjave 
znanega fotoiniciatorja ITX s toksikološko 
neznanimi snovmi. Seznanil nas je z vpra-
šanji kvan ti ta ti vne analize nevarnih snovi 
v ekstremno majhnih koli činah, na primer 
ppt (part per trillion – 0,0000000001 %). 
Predstavil je tudi zahteve za razvoj »bio-
safe« kartona, vprašanja varnos ti  hrane 
in prisotnos ti  mineralnih olj v kartonu.
Dr. Bernhard Fritz je pojasnil vizijo razvo-
ja varne ti skarske barve in rešitve podjetja 
Sun Chemical na treh podro čjih uporabe 
ti skarska barva
embalažni material
ti skarska barva
embalažni material
ti skarska barva
ti skovni/embalažni 
material
1.
2.
3
Penetracijska migracija
Penetracija skozi ti skovni/embalažni 
material na spodnjo stran od ti sa  
Migracija plinske faze
Migracija s pre ti sovanjem
Pre ti sovanje s ti skovne na spodnjo
stran od ti sa med skladiš čenjem 
("invisible set-o ff") 
Kondenzacijska ekstrakcija
Kondenzacija kri tič nih sestavin 
med kuhanjem/sterilizacijo
 
3.
4.
 
ti skarska barva
ti skovni/embalažni 
material
* pri po ti skanih pladnjih za uporabo v pe čici moramo upošteva ti povišano temperaturo 
Izhlapevanje sestavin med kuhanjem*
ti skovni/embalažni 
material
ti skarska barva
Kaj je migracija?
Migracija je (nezaželen) u činek prenosa sestavin tiskarke barve (... ali lepila ali laka 
ali tiskovnega/tiskarskega materiala). Vir: prezentacija Fritz - Sun Chemical.

MATERIALI MATERIALI
TISKARSKE BARVE
za prehrambno embalažo 
Gorazd GOLOB
Univerza v Ljubljani
Naravoslovnotehniška fakulteta
Oddelek za teks ti lstvo
Snežniška ulica 5, 1000 Ljubljana
www.n tf .uni-lj.si
GRAFIČAR - 
11
 
Upošteva ti moramo celotno embalažo ...
notranja 
ovojnina 
vsebine 
kartonska
zloženka 
transportna 
embalaža 
skupinska 
skr čljiva 
folija 
Migracija mineralnih olj s transportne embalaže, ugotovljena leta 2010. Vir: prezentacija Fritz - Sun Chemical.
ti skarske barve: »non sensi ti ve«, kjer ti skar-
ska barva ni v kontaktu s hrano, »sensi ti ve 
indirect«, kjer hrana ni v kontaktu z emba-
lažo oziroma je uporabljena varna bariera, 
in »sensi ti ve direct«, kjer je hrana v s ti ku z 
notranjo, nepo ti skano stranjo embalažne-
ga materiala. Predstavil je ti skarske barve 
»low odour«, ki jih uspešno uporabljajo že 
ve č kot 20 let, in konvencionalne ofsetne 
ti skarske barve, pri katerih so migracije pre-
pre čene z novo recepturo veziva.
Andrej Repar je predstavil na čela obliko-
vanja varne po ti skane embalaže glede na 
vrsto embalaže, namen uporabe, tehniko 
ti ska, barierne sloje oziroma ti skovne ma-
teriale in druge zahteve, za katere je Sun 
Chemical razvil ve č kategorij ti skarskih barv 
z omejeno migracijo sestavin.
Mag. Slavko Lapajne je pojasnil proces 
in prak ti čno izvedbo zahtevnih analiz 
materialov, ki so v s ti ku s hrano. Alenka 
Labovi č je predstavila predvsem zahte-
ve evropske uredbe (EC) 1935/2004 za 
njihovo izvedbo. Poudarila sta pomen 
ustrezno opremljenega in akredi ti rane-
ga laboratorija, ki edini lahko zagota-
vlja analize v ustreznem okolju z veliko 
natan čnostjo, ki je nujna pri ekstremno 
majhni vsebnos ti  nevarnih snovi in skla-
dno z zakonodajo.
Glavne ugotovitve je povzel dr. Wad-
sak in s tem zaokrožil uspešne in zelo 
zanimive prispevke. Vsekakor delo na 
tem podro čju ni kon čano, novoprido-
bljeno znanje pa je treba še poglobiti 
in razširiti. Glede na to, da so bili ude-
leženci iz ve čine držav jugovzhodne 
Evrope, med njimi pa so bili tiskarji, 
oblikovalci, naro čniki embalaže, doba-
vitelji materialov in tudi nekaj razisko-
valcev, lahko pri čakujemo še kakšno 
dodano vrednost na podlagi zares ka-
kovostnega seminarja. Vsekakor nam 
je bilo vsem navzo čim jasno, da po-
dro čja tiskane embalaže ne moremo 
zanemariti, saj nas bo že zakonodaja, 
na primer evropske uredbe in direkti-
ve, prisilila, da se podrobneje sezna-
nimo z dogajanjem na tem podro čju, 
tudi če morda trenutno ni tovrstne-
ga povpraševanja ali zahtev na trgu. 
Zdravje in varnost ljudi (potrošnikov) 
sta v EU zelo pomembna, vprašanje pa 
je, ali zahteve zakonodajalcev in civil-
ne družbe tudi spoštujemo.
Literatura:
R. J. Greenslade, J. M. Stephenson, dr. B. 1. 
Fritz, Dr. P. Wü lfert, dr. A. Boon: Designing 
Packaging with Certainty: A Best Prac ti ce 
Guide, 2011, Sun Chemical, www.sunche-
mical.com.
www.eupia.org 2. 
Tatjana Jamnicki, Sonja Jamnicki: Migra- 3. 
ti on of itx (Isopropyl Thioxantone) from 
Tetra Pak Bricks into Food, Acta graphica 
21(2010), 1-2 
Sanches-Silva, S. Pastorelli, J. M. Cruz, C. Si- 4. 
moneau, I. Castanheira, P. Paseiro-Losada: 
Development of an Analy ti cal Method for 
the Determina ti on of Photoini ti ators Used 
for Food Packaging Materials with Poten-
ti al to Migrate into Milk, Journal of Dairy 
Science Vol. 91 No. 3, 2008.
Alistair Irvine: Food contamina ti on from 5. 
recycled paper – fact or fi c ti on?, 2011, Cor-
rugated Industry Conference, h tt p://www.
thepackagingportal.com.
Predavanja LM Seminar Mokrice 2011 6.