v 4 > • t P r f • $ List \ XLVIX. f r. ? r i i ij i> •h. II iF ke I s • r- \f -t •. / Izhajajo vsako sredo po pošilj poli. Veljajo v tiskarnici jemaj po pošti pa za celo leto 4 gld. celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr četrt leta SO kr K • • v LJubljani 4. februvar^a 1891 Obseg: Setev je pred durmi. Stara matica v panji V^prasanja in odgovori Zemljepisni in narodopisni obrazi Naši dopisi. Novičar. » Ciio^podarNke Mvari. Setev pred durmi. Vzlic temu je pa imel prvi še veliko več stroŠKov, ker po zimi dobro seme odbrali je ceoeje uego po leti zapleveljeüo njivo pleti. tudi v življenji je med obema razloček Staro Setev je pred durmi, seveda za pridnega in umnega kopitnež zabavlja čez nove čase, slabe letine itd., gre gospodarja, za starokopitneža Kakšen pa j gled setv je pa še četrt leta časa loček med umnim gospo darjem in starokopitnim ? Razloček je velik, zato je pa m tudi odgovor obširen. Starokopitni gospodar pred sv. Matijo še misli ne na seme, katero bode pomladi sejal, a umni gospodar si priskrbi dobrega semena vže p,o zimi. ga uže potrebuje, v hranilnico, kjer ga dobi za Prvi vsej tisto žito ki mu v žitnici od dnu, ter ne gleda prav nskega pridelka ostalo na na to, ali je seme lepo in ft« težko t ali čisto in ali mu da dovolj pridelka; umni gospodar odbere pa za seme najlepše in najteže zrnj očisti je 8 stroj ali pa izbere po žimi, ko ni drugega k oderuhu po denarja na posodo in slednjič pri takem gospodarstvu in pri sedanjih dragih časih mora priti na boben, umni gospodar pa vidi, da je z veliko pridnostjo in umnostjo lahko prebiti sedanje čase, gre po denarja, ako nizke obresti, in skuša z obrestmi vred vsako leto malo š vrniti, ker on kot umen gospodar vsako leto vendar nekaj pri živini prigospodari, ker vidi, da žito sicer mora sejati, a da je boljša živinoreja. Toraj gospodarji! setev je pred durmi, in kakeršna setev, takšna bode žetev. Še je čas! Izberite ali omislite si za seme najboljše in najteže zrnje, očistite je in dela zrno do zrna. U gospodar seme večkrat pi imejte je pripravlj za setev kaj t med odlašanjem meni t ] dob » ga iz drugega kraja Ker tuje seme vas lahko čas pribiti, in prihodnjo pomlad bodete mo nekaj let bolj rodi nego privajeno 9 pitnež obdela njivo površno m domače. Staroko-poseje s slabim se- m gospodar pa zvrši vsa dela prav skrbno in namoči poprej seme v raztopljenim bakrenem vitrijolu, da prepreči snetivost. rali umno postopanje zopet leto dni odložiti krajih menora, umni koder žito rado postane snetivo, morate je pred setvijo nekaj ur močiti v vodi, v kateri je raztopljena bakren galica, in potem je posušiti. To prav gotovo pomaga. Ako bodete zraven tega na svojih njivah razne rastline pravilno vrstili, njive dobro obdelali ter jih pognojili z Starokopitni gospodar mora na svojo njivo kmalu dobrim predelanim gnojem, gotovo ne bode med žitom ki žita poslati plevice redkega in snetivega dobro zarasle in brezplevelne zimi skrbel; da ni sejal plevela. mu z velikimi stroški rujejo plevel iz plevela, prihranili si bodete veliko stroškov, a pridelali , umni gospodar se pa veseli ge enkrat več, in dobra letina je gotova, ker Bog po- » • njive on je uže po maga pridnim. Kakšen le J pa razloček med starokopitnežom in umnim gospodarjem glede žetve? Razloček je velik J a odgovor kratek: Prvi pridela malo slabega žita ) drugi Stara matica v panji. Nekega dne pride k meni moj čebelar ter mi za pa veliko najlepšega zrnja, ki mu ga mlinarji radi drago toži, da je prvi roj matico zapravil. Pri prvi priliki ga plačajo. grem pogledat. Pogledam najprej, kako leta; pa dalj «i 1-7 ^^ r r. \ 3« ko ga gledam bolj se mi zdelo J da ni brez matice Naj mi je čebelar še tako zatrj novejšem času smatrajo proti naduhi arsenik (mišnico) ostal sem neveren Tomaž da je gotovo nima, za zelo uspešno sredstvo, a Vzameva ga iz čebelnjaka njim more in sme lečiti živinozdravnik. ter deneva na stol. Snameva pokrov ter začneva sat za satom pregledavati. Zalege ni nikjer nobene poštene, Vprašanje 12. Med lucerno ho^,em sejati travo in tu pa tam kak zalepljen piskerc, pa morebiti jih ni bilo čez petnajst čebelnih. Na nekem satu najdem matično sicer na njivo z dobro, trdno mešano zemljo. Katere trave 1 debelo naj sejem zibelko bolj male velikosti, vse dru m pa je bila tako ter z ilovico po-, koliko na oralo na Primorskem.) imenovana grbasta ali grčasta zalega, iz katere se iz 3 dobim njih semena? fK. Odgovor: Na oralo njive sejte 15 funtov lucerne, ležej mali troti. Matice iščeva, pa nikjer je ni. funt bele detelje, 12 funtov angleške pahovke, 8 funtov Moj čebelar se je že skrivaj malo muzal ter ponosen bil, da vendar kaj ve. Res sem že mislil nehati. Pa sem si spet mislil, če sem že večino satovja preložil, bom francoske pahovke. funt svinjskega repa in funt bibernelice. Semena dobite Vrhoiki. pn g. Josip Lenarčiči na se malo število ostalih. In. glej na predzadnjem satu najdem mat ico. lepo in veliko, kakor je vsaka navadna Kaj je toraj bilo storiti? Ker je bil prvi roj in sem tiste čebele šele pred letem dobil, nisem mogel vedeti liko je matica stara; kar je pri meni rojenih, Vprašanje 13 Pri nas vsak čas kateri konj zboli prosim, poučite me v ,Novicah'', , ko-seveda Tsaki hranim rojstni list. Ker je bila očividno prestara, njamem jo in odstranim. Trotovno zalego sem obglavil, panj zaprl ter ga v čebelnjak postavil. Moj čebelar je 51etne konje. Smolika je nalezljiva, in ker so skoraj vsi za smoliko, zato Vas kaka bolezen je to in kako jo zdraviti. Ustregli bodete z odgovorom mnogim, ker je ta bolezen zelo razširjena. (D. M. v F.) Odgovor: Smolika spada med groznične bolezni, ki nastanejo vsled prehlajenja, ter napada navadno 2 do spet zmajeval ter rekel, da najbolje bilo, panju z naši hlevi, posebno pa gostilniški okuženi po tej bolezni 9 zato jo dobi tudi skoraj vsak zalego pomagati. Malo da mu nisem pritrdil, ali daljna poskušnja me je pa vendar le mikala. Zato pustim panj pri miru ves teden. Čez teden dni ga zopet odprem ter njava toplote, in to naš konj. Rizen nalez Ijivosti provzročata to bolezen prehlajenje in hitra me zlasti kadar mladi konj menjava sat za satom pregledujem. Matico res najdem, ali od zalege ni bilo ne sledu ne tiru. Čebel seveda je bilo čedalje manj, in spet čebelar svetuje pridejati mu kak « sat z zalego. Jaz ne štorim tako, ampak dam panju še teden odloga, da se poboljša, čez teden dni pridem ter najdem matico oplojeno in zalego v satovji v najlepšem redu. Upam da bode panj kmalu okreval. Kaj je toraj bilo? Kaj drugega, nego matica je bila prestara, oplodilno seme zobe ali pa pride k drugemu gospodarju v druge raz- mere. Dokler m smolika nevarna. ni rabiti zdravil. ampak počakati, da jo živina preboli, saj je nobena reč n dajati mu tečne se sama predere. pošlo, torej ni mogla dru nego neoplojena jajčeca zalogati, in od tod grbasta gega, zalega. Da ni bila kaka mlada neoploj ne ustavi. Konja je imeti na toplem in lahke krme. Bula v škarjah naj nikakor je pa ni rezati. Da se hitro predere, naveže se kaj takega na njo, kar drži toploto, in obveže z ovčjo kožuhovino. Ako pa smolika postaja vsled prehlajenja, mokrote, napačnih zdravil itd. nevarnejša, poklicati treba nemudno živinozdravnika. kazala je po Vprašanje 14. Ali je gips res dober gooj za deteljo. doba njena, še bolj pa tisto malo število celic, v kateri in kedaj je deteljo gipsati. (J. č. v Z.) je bila še oplojena zalega zaležana in matična zibelka. Mnogokrat sem že o tem bral, pa tako se sam prepričati, zemljiščih. V Odgovor : Gipsanje pomaga tem nisem še imel prilike. V s Vprašanja in odgovori. po dobro gnojenih slučaji je dobro, hitro po žetvi po mladi detelji potrositi gipsa. Če je pokazalo, da gips dobro stori, ponovi se gipsanje spomladi po vsaki košnji. deteljišča škrope z redko gnojnico, s Po zimi naj se kratkim hlevnim gnojem > s ko postom ali pepelom pa Vprašanje 11. Imam pet let staro kobilo, katera natrosijo. nekaj časa sem težko sope. Bojim se da ne postane nadušljiva. Kaj naj storim, da zabranim to bolezen? (R. Vprašanje 15, Imam vola, ki ščije kri, in sicer ne same, ampak pomešano s scalnico. Kaj je vzrok tej bole zni, in ali se da od nje ozdraviti? (Fr. Ž. v T.) Odgovor: Krvomočnosti je kriva krma. Ako vol o pravem použije veliko igličevja smrekovega, jelkovega ali hra-času pregledati živinozdravuiKu. Naduha je v obče ne- stovega itd., ali če je krmljen s kislimi trasami z mokrih . v P. na Goriškem.) Odgovor: Težkemu sopeoiu )e lahko tuii kak drug vzrok, ne le naduha, zaradi tega dajte kobilo ozd zmanjšati ali preprečiti se pa da z lahko hrano, senožeti,' pokaže se ta bolezen. Hud sunek ali udarec zlasti z zeleno krmo, korenje^u itd. Suhe krme naj žival na ledvico jo provzroči. Bolezen traja 1 do 3 tedne, in dobiva malo in od časa do časa pa ktko dristilo. Konju, navadno žival tudi ozdravi, kakor hitro prenehajo vzroki. • .« ki je k naduhi nagneu, prij t » # ;,Donava se spušča tu v svoje najnižje področje, v nizko Rumunsko, in s Turn-Severinom prestaje krasota p okolice,'' trdi naš Mayer. t Nisi pogodil, ti sicer skušeni vodnik, vsaj točno nisi pogodil. Ob desnej obali se širijo milovidni, z go- ricami posuti brežički negotinski. Morda si se ž njihovim sokom tudi ti Mayer, naslajal v Parizu. In od Rakovice se širijo one valovite bolgarske terase, ki krase reko vse do Ruščuka. Visoke so te terase do 130 ^ in uzorno obdelane. Tu se je prelilo dos ta krvi ruske. teh mislih me zateče krik mornarjev: ,,Kalafat Pa kako da nisi ti, ruski Schilder, mogel 1854. 1. osvo-jiti tega mesteca, ki ima samo 2500 duš? VisoKO je res, ali u z druge strani visi reki ? in ni Bog zna kako utrjeno. Da si je čestito opasal in stisnil, moralo bi bilo počiti kot jajce In tudi je bil. da je ni branil s svojim se umom znani Hrvat Omer paša, s čegar hrabrostjo mogli ponašati, da ni bil odpadnik in krvopijec naroda svojega. Rum i Pri vkrcavanju nismo videli nič znamenitega, same nce. Kedar govoriš o Kalafatu, nehote ti prihaja na misel Vidin, ki stoji na bolgarskej zemlji. Znano je da večja mesta v Počionavju : navadno proti sebi stoje na rumunskem. Vidii jedno na bregu bolgarsk drugo je opasan z obranbenim zidom. To je prvo po zunanjem licu turško mesto na tem hiše, gostilne in potu Ob bregu stoje nizke ae in parobrodske poslovnice. Mesto ima do 13.S00 duš, in dosta razvito trgovinol Pred rusko turško vojsko je stanovalo tu dosta Turkov, Judov, pa tudi Tatarov in Ciganov, jadrenice. Tu začno po Donavi broditi tudi Pripluli smo k Nikopolju, ki ima do 5600 duš. Tu « ___ je sedež pravoslavnega nadškofa in katoliškega šfeofa. Nikopolje ima jako utrdbo in dosta trgovine. Kedär se zamisliš v davne čase, nagubanči se ti čelo, pa tudi razvedri se. Nagubanči se ti čelo zato, ker je tu Bajesid ) 1396. 1. potolkel 100.000 kristjanov pod Sigismundom ogerskim in hrvatskim kraljem, a razvedri se ti, ker je 1877. 1. ruski general Krüdener 6000 mož posadke, 40 topov in dva monitorja prisilil na udajo. < Na tem potu pristaneš tudi ob rumunskej Zimnici, od koder je ruski vojskovodja, knez Nikolaj 27. junija 1877. brez znatnejšega upora ostrmelih Turkov pre-peljal svojo vojno. Kakor da gledaš oni ogromni most, po katerem se vijejo, in ono množino plavij, na katerih se prevažajo ruske čete ob Bržega in srečnejšega prevo; osodnem sevanju orožja ne spominja povestnica Mili Bog, koliko je src po svetu močnejše bilo nekaj od nade, nekaj od strahu, kamo hoče potegniti vojskina tehtnica. Zimnica je bila prav res prava zimnica za vso Evropo. Večna ti slava, drago mestice, v spomin slovanskih kristjanov! Omeniti nam je še Sistova, bolgarskega mesteca, ki ima sedaj samo do 8000 duš, ker se je do 12.000 Turkov izselilo. Tu se je 1877. nosna ruska vojna. Ali je bilo treba tako strašne vojske ? Ne prašaj 1. usredotočila zmago mene, pogledi samo bolgarska sela. V sredi čedna zidana cerkvica, okoli nje pa vse nekako razrito, kskor da so psi izgrebli zemljo. Sredi vsakega rova stoji nekaj kakor lesa, z jednim samim zijalom spredaj, skozi katero pripognjene glave lazi bolgarski kmet, da se vleže ali počene ker stati tako ne more. Mraz te sprehaja 1 kedar gledaš in premišljaš to skrajno nadlogo. Poslednja leta pred vojsko je Sistov dosta pretrpel. Vlada turška je namreč odkazala Čerkesom v okolici razsežne pašnike, s tem pa je prikrajšala meščane, katerim je živinarstvo dajalo največ prihodkov. Pa tudi poljedelci so se pritoževali popasli posejane njive. Spomina vredno je, da je Sistov prvo mesto bol ) ker so jim Čerkesi preveč garsko > ki je grško šolo odpravilo, in bolgarsko ustano vilo 1833 Posebno so delali na to in podpirali šole 36 bülgarske premnogi izseljenci. F. Milanovič > ki je umrl 1870. 1., poklonil je svojemu mestu Sistovu 800.000 pijastrov, to je nekaj čez 80.000 zla tov. « (Dalje prihodnjič.) za Šole Kratkoča^no berilo kmetov mesto. (Slika iz življenja naših dni.) (Dalje.) III. a t Od tistega dne se je Cenček vea predrugačil. Mi- sliti Vsaj bi bilo, da ga bo slepa naklonjenost in.odpu ščanje Jeričino poboljšalo. Pa, ravno nasprotno bilo _ • je. Odkar je vedel, da ona njegovo preteklost pozna, pa ga vendar le ljubi, zdel sa celo siin sebi ni več tako hudoben, kakor je v resnici bil. Svojih zločinov se tudi nikdar ni kesaL Vedel je sicor, da mnogi premožni ljudje tatove črtijo kot gada Jerica služila, ravno da je gospoda, pri kateri je bilo tudi tacega Jmaenj znano pa mu je kaKO mov ita da je, in da je ondi bogastva in t premoženja v obilici in kar na kupe. Zraven tudi Jerica sama že nekaj prihranjega . v ^ he he imela kaj je maral! Kradel res ni ve^. a to toliko zarad tega, da bi ljubice ne žalil, marveč iz uzroka ker vedel, da ga policija dobro pozna, ter zasleduje pri vsem njegovein % početji. Namesto tatvine pa je stopila pri njemu druga strast zopet na površje. Nekdaj je bil namreč močno vdan pijanosti, en čas je bil to nekoliko opustil, a zdaj vdal se je zopet pijači. tem postalo v mu je pa tudi delo zoperno. Silil seje sicer še vedno v to, a le toliko, da z tem slepil policijo. Ker pa za lenuhe nikjer ne marajo ker mu je šlo delo tudi vedno slabeje izpod rok, večkrat je celo izostal, toraj je bil poslednjič poslovilen, ali bolje: zapoden; Zdaj je prišel popolnoma ubogi Jerici na glavo Polagoma je izpulil ves pri- hranjeni denar. Da ga odvračala vsaj od tatvine, si je pritrgovala oa lastnih ust celo potrebni živež, da ga podpirala. A kaj je bilo vse to za tako brezvestnega neteka! IV. letel kaki sum nekaj zato ne, ker so imele mnogo krat tudi druge ženske delo in opravila hiši nekaj tudi za to, ker ona ni dozdaj nikdar preložila v hiši najmanjše reči, in jo je imela gospa za pošteno, natančno in pravično kot zlato tehtnico. Neki tajni redar, se je posebno brigal za vsa ravno omenjene tatvine, zavohal je bil srčno zvezo med Jerico in Cenčkom. Poslednji je zadnji čas veliko popival po krčmah, zlasti pa po „šnopsarijah." Da on sam ne krade, znano je bilo policiji, ker ga je videla za kaki dan delati zdaj tu, zdaj nenavadno veliko tam. Od kod pa dobiva m denarja, se je tudi tako rekoč z gotovostjo zamoglo sumitiv "A zvit je bil Cenko kot ovnov rog, in skrivati sta znala Jerica in njeni „srček'' zločine, kaüor kača noge. Ze omenjeni tajni redar za- sledoval je Cenčeka večkrat po raznih krčmah, dobrikal • • • . *' •• . , se mu in na vse načine kazal se mu prijaznega. Vedel je namreč, da tu bi pomagala le prekanjenost in zvijača. Večkrat bi bil celo rad on kaj plačal za Cenkota, a ta kazal se je z tem celo razžaljenega. Dozdevalo se mu je, z čim ima posel, in kot prekanjeni zločinec vedel je na vsako zvito vprašanje tudi dati zviti odgovor. i r • ' • • • • . _ V. • . * • * • Nekega mrzlega zimskega večera stal je Cenko pred znano ,,šnopsarijo. (( izložbi stale so r» na ogled steklenice z raznobarvnimi najfinejšimi žganimi pijačami. Cenček je ogledoval z neizrečeno slastjo na vabo raz- postavljene žlahtne kapljice. Bil je danes lačen, da bi se bilo kmalo vidilo v vanj ga, žejen, kakor goba, zraven pa popolnoma brez cvenka ali kakor pravimo: suh kakor poper. Jerica mu namreč za ta dan ni zamogla preskrbeti nič denarja. Znano pa je, da tak položaj na- redi ljudi CeaKove baže čmerne, togotne, — za vsaki zločin sposobne. V tem trenutku vgleda stati poleg sebe i nam znanega tajnega redarja, ki je bil namenjen vstopiti v ,,šnopsarijo". ,,No, Cenko! po pasje je nocoi mraz; • • ali ga spijeva par kozarčkov?" reče mu. Cenček za ničijivo plune v stran. in 4 dela se f kakor hotel iti naprej. „E! nič ne de reče mu ta hladnokrvno; > ,ako mi nečeš delati tovaršije, pil gi SiüA • • m z tem vstopi v toplo ,,botiko a Necega dne je zahteval Cenko od Jerice zopet denarja. „Za Božji sveti čas! kje ga bom", mu odvrne; „vge, kar sem imela, sem ti vže izdajala ; zdaj celo stradam za te ! „Ako denarja nimaš,'* odvrne ji uičvrednež, pa si ga vzemi, saj ga imate dovolj v hiši." „Cenko!" zavpije revica in se straha zgrudi, bleda kot pražna ruta. na tla. „Miruj", reče bladno-krvno ; Deželni odbor. Bloke, v farni občiui Bloke na neposrednji davek 15 % za občinske potrebš''ioe. 15 10 šolsko zgradbo o o za kidam snega 5 7 o za šolske potrebščine 5 7o za preložitev občinske ceste vrha v farni občini Vid pri Cirk w ,Jaz ne morem krasti, ker mi policija preveč gleda na davek 20® prste; imeti pa den^r moram. Kradi ti za me, če ne, — trebščine, nikdar več me ne vidiš''. o za zširjenje šole 15 o o Lahovega do Za-ici na neposrednji za občinske po- 0 o za šolske potrebščine in o /o za pre- In ložitev občinske ceste iz Lahovega do Zavrha; v farni zaslepljena Jerica vdala se j^ tatvici v do- občini sv. Trojica na neposrednji davek 20 % za šolsko mači hiši. Se ve pri velikih zalogah se to precej dolgo zgradbo, 20 7o za zgradbo ozidja *_ ^^ ni opazilo, poslednjič je pa vendar gospa pogrešila zdaj za kidanje snega in to, zdaj uno reč. Naznanila je to policiji. Na Jerico ni iz Lahovega do Zavrha. PS o/ o /Q pri pokopališču, 3 7o za preložitev občinske ceste i I t 9 4 Doles j i Logatec, po celi 25 občini, izvzemši občinske za Blekovavas, na neposrednji davek potrebščine in 10% za šolske potrebščine, v vasi Ble- kovavas pa 25 7o za občinske potrebščine in 24 ^ za šolske potrebščine. D o 1 e, po celi občini na neposrednji davek 18® za občinske in šolske potrebščine, vrhu tega v vseh v 8 za popravo župnijskega še Goro vfaranih vaseh f dvorca in cerkve v Gori. C i r k n i C a občinah Csrknica na v neposrednji davek po davčnih in Dolenjavas z vasema Jezero in 4 ' za občinske potrebščine, 7 7« za šolske t • « • . Zebše 16 7„ « poti^ebščine, 2 Vo za cerkvene potrebščine, »azun tega v t Dolenjivasi še 2 7o za brizgalnico; v davčnih občinah Begnje, Bezuljak, z vasjo Dobec, Zelšček z vasjo Topol m Kožljek 14 0; O za občinske potrebščine, 10 o /„ za žolske potrebščine in 3 7o z a organista ; v davčnih ob- občinnke potireb- T ^^inah Grahovo in Zerovnica 16 % za ščine, 10 7o za šolske potrebščine in 30 o o za razšir- .]enje šole v Grahovem; v davčni občini Ulaka z vasmi Rojance, Ulaka. Hribarjevo in Sleme j otrebščine, 4 % Iß % za občinske z8 šolske potrebščine, 20 7o za šolsko zgradbo pri sv. Trojici in 30?/, |)ri sv. Trojici. za ozidje pokopališča 1- Litijskem okraji. Sv. Lampert, v vasi Leše poslopje v Savi 38 7o ^^ za župnijsko gospodarsko posrednji davek. Novomeškem okraji. Ormošnice, v davčnih občinah Stara Žaga, Štale, Črmošnice in Blatnik 30 ® na neposrednji davek za občinske in šolske potrebščine. J kot doza občinske in Šmihel-Stopiče, na neposrednji davek nesek za Dolenjske železnico in 14 7o šolske potrebščine ter za poplačilo dolgov. Kamniškem okraji. Kamnik, 25 ^^ nepo srednji davek in 25 7„ na užitnino za občinske in šolske potrebščine. t V Črnomeljskem okraji. V i n i v r h , na neposrednji davek 10 o o za občinske in stvarne šolske potrebščine o o za vzdrževanje okraj ceste in 23 7n za gospo darsko poslopje pri župnijskem dvorci v Semiču Semič na posrednji davek v davčnih občinah Perbiše, Semič in Štrekljeveč 6 7o za občinske potrebščine in 23 7rt za gospodarsko poslopje pri župnijskem dvorci v Semiču ; vrhu tega v davčni občini Streklj in v vaseh Podreber in Goliše davčne obči Somič 21 o o za šolsko zgradbo v kij S t trg za posredni davek 20 o o za ob finske potrebščine in 20 7o za šolsko zgradbo v Starem trgu, na užitnino 25 7o za občinske in šolske potrebščine. (Dalje prihodnjič.) PolItK^.ne stvari. n. voliicem trgovske in obrtniške ■ t • • • • zbornice. Volilna komisija za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani razglaša, da se bode pred volilno komisijo v Ljubljani vršila volitev ali z ustnim glasovanjem ali z osebnim oddajanjem napißanih glasovnic 19. februvariia devetih dopoludne do šestih popoludne v 1891. od magistratni dvorani v Ljiibljani. Oni volilci, kateri b od o volili z dopošiljanjem iz- iznic in glasovnic, morajo napisaue in podpisane gla- . febrilvarija 1891. 1. poslati na de- sovnice vsaj do želi c. kr. okrajnemu glavarstvu, v Ljubljani pa meštnenoiu magistratu. . v , Z'i ženske, ki imajo, v svojih rokah kako trgovino ali kakšen obrt, voli ;V njih : imenu poslovodja njih tr govine ali obrta. • \ Podpisani odbor : posvetoval se ]e z mnogimi tr govci in obrtniki in na jednoglasnega sklepa priporoča najtopleje častitim Vülilcem niže imenovane gospode za kandidate. Vsi so zaupanja vredni, za koristi trgovskega in obrtniškega stanu vneti možje, poročajo se naslednji gospodje : Pri • r 1.) Trgovcem in-II, volilnega razreda, kateri dobe rude če glasovnice: Vaso Petričic, podžupan in trgovec v Ljubljani Kari Pollak, - trgovec in posestnik v Ljubljani, » Avgust Skaberne, trgovec v Ljubljani. 2.) Trgovcem III. volilnega razreda, kateri dobe • v višnjeve g 9 Franc Omersa. trgovec in posestnik v Kranji Valentin Sušnik župa Obrtnikom « i II. volilnega in trgovec v Skofj razreda, kateri Loki. dobe g k Janez Dogan, mizarski mojster v Ljublj Anton Klein, deželni poslanec in solastnik tislsarne v Ljubljani, k » Franc Kolman, steklar in posestnik v Ljubljani, Josip Knšar, mlinar in posestnik v Ljubljani, Dr. Josip Poklnkar, deželni glavar in solastnik tiskarne v Ljubljani. V Ljubljani 29. janiivariju 1891 Narodni volilni odbor. s Naši dopisi. Iz Inubljane Razpust državnega zbora je vsakakor v tesni zvezi z notranjim položajem Avstrije. Ministerstvo T^affejevo ^e je uverilo, da se, ne ,QW)re nž^slanjati ua nobeno.^str^ko pji pomirjen]i Slovani, do kalerega naj bTbil prvi korak češko-ne ti/ška « • sprava Volitve v novi držav -t . zb bodo zjasnil C i C vzajemne razmere med strankami, in grof Taafle bode srednji Ameriki bode najbrže spomladi na razvidel, s katero stranko mu se treba zložiti, da do- »tala vojska. Vseh pet republik se uže pripravlja. Prebivalstvo je zelo nezadovoljno z razmerami io kaže uže bode večino. To se bilo vse državni zbor trajal še nekoliko časa in ko bi bila vlada »e^aj tu in tam svojo nejevoljo zaradi slabih financ, volitve razpisala Jžj^k^^m^^^^ ali v tem slučaji — Pri ljubljanskem magistratu je razpisanih 38 trajala bi bila današnja borba stranek še nekaj časa., tem bi se bile nekoli ko poravnale različne skupine slo- služeb in sicer stalni službi stražoiŠKih vanskih narodnosti. Tako se na pr bile morebiti združili Staročehi, Mladočehi in konservativci v eno -- C r <8traDko, in v Galiciji bi bil morda prenehal razdor med ^Rtarorusko in miadorusko frakcijo. Toda grof Taaffe se 4 je uveril, da sedanji položaj stranek kaže vladi povolj- vodij in 2 stalni detektivski z letno plačo 450 gld., s stanarino 50 gld. in s petletnicami po 20 gld., 10 stalnih služeb stražnikov I. vrste z letno plačo 400 gld., s stanarino 40 gld. in s petletnicami po 15 gld. ter 24 služeb stražnikov II. vrste, katere so stalne ali zača»ne, stalne nejših šans, nego bi to bilo mogoče poslej. Bodisi kakor po 365 gld., z sta 40 gld 11) V koli, avstrijskim Slovanom jc došel 10 gld časne po gld s petletnicami po mezde na dan. Vsak stražnik bode zavisna njih politič.na bodočnost. čas / od katerega dobode tudi obleke in obutal, detektiv pa po 50 gld letnega pavšala. Bhši stražniki bi najbolj ugajali. Prošnje Društvo ^Pravnik". V soboto zvečer je bil občni je vložiti do 28. februvarija t. « zbor slovenskega društva „Pravnik*. Predsednik dr. Papež Novo Mesto šteje prebivalcev; pred de v je najprvo pozdravil zbrane društvenike, potem pa je setimi leti je imela dolenjska metropola 2066 prebi- ker je Ferjančič poročal o ustanovitvi slovenske pravne valcev. Da se je število zmanjšalo, vzrok je ta, dr. akademije v Ljubljani. ta namen je predlagal: 1.) odšlo Lil vojakov in kaznjencev. Društvo pripoznava potrebnost pravne akademije v Ljubljani s slovenskim učnim jezikom; 2.) društvenemu odboru se naroča, da sestavi peticijo in jo predloži na pristojnem mestu. Ta predlog je bil soglasno vsprejet. Iz poročila tajnika dr. Majarona poudarjamo, da je odbör preteklo leto izdajal list Slovenski „Pravnik" in zbirko slovenskih zakonov ter da je prijavljal gradivo za izdajo Umrl je profesor Mihael Wurner dne 31. ja-nuvarija v Feldhofu pri Gradci. Umrl je v soboto dne 31. januvarija v Kranji gospod Matej Pire. Pogojnik je bil jako odličen iu vzoren narodnjak. Bil je saustanovnik čital^^^^^ pravne terminologije. Gradivo bode skoraj nabrano. Potem je pa bode iz pravnikov in jezikoslovcev sestavljena komisija pregledala in uredila. Dohodkov je imelo društvo 1452 gld 65 kr » stroškov pa 1359 gld prvi nje predsednik in odbornik celih 26 let. Županoval je tudi nekaj let svojemu rojstuemu mestu ter storil tedaj mnogo dobrega in koristnega za občino v političnem in narodnem oziru. Mnogo let je bil tudi predsednik kmetijski podružnici in deloval uspesno za o6 kr. V novi odbor so bili soglasno izvoljeni dosedanji gospodje odborniki s predsednikom gosp. dr. Papežem. • ^ ( » Sekcijski svetuik pri pravosodnem ministerstvu gospod Albert Levičnik je imenovan za višega sodnega svetnika pri deželnem sodišči v Ljubljani. Ljubljana. Nemci vedno kriče in javkajo da pouzdigo umnega poljedelstva po Gorenjskem. Največ zaslug pa si je pridobil za platnarski obrt, ki ga je silno pospešil po kranjskem in loškeoi okraji. Sosebno pa slove njegove tvrdke platnarski izdelki zaradi finega in solidnega dela ter pristnega barvila. Kako značajen vrl Slovenec je bil pokojnik, pričajo najbolj in najglasneje njegovi skozi in skozi narodüo vzgojeni m jih zatiramo Slovani. Polni tožeb so na nas » bodisi v potomci. Blag in dolgotrajen mu spomin! Ljubljani ali v Pragi. Ali mi hočemo le svojih v državnih zakonih črno na belem užo zdavnaj nam zapisanih pravic, Nemci pa jih nam odrekajo in izpodkopavajo, in kadar le morejo. Svojo lepo pravicoljubnost so Novičar iz domačih in tujih dežel. zopet zdaj ebovpijoče izKazali Dunajskim Cehom Dunaja. Cesarica bode ma]d meseca popo Čehov biva na Dunaji mnogo. Največ jih stanuje v tovala v jutrne dežele io obiskala tudi Jeruzalem, potem okraji Favoritskem imajo tudi uže nekaj let svojo zasebno češko ljudsko šolo, v katero hodi nad 600 otrok. Prosili pa so lani, da jim nižeavstrijski deželni šolski pa bode dalj časa bivala na otoku Krfu (Korfu). Pretekli petek je minulo dve leti, kar je umrl ce- jevič Rudolf spomin smrtne obletnice bila svet ustanovi javno češRo šolo v tem okraji. Ali deželni cesarska rakev v kapucinski cerkvi na Dunaji ves ta dan šolski svet jim je odgovoril z dopisom z dne 16. de- razsvetljena. Presvetli cesar in cesarica sta prišla zjutraj cembra 1890. L, da jim ne more ustreči, ker Čehov ni po sedmih v to cerkev ter molila skoraj četrt ure ob moči smatrati za narodno pleme, stanujoče na Nižeav- krsti svojega ljubljenega sina. Potem sta bila v dvorni strijskem, in zatoraj nimajo po smislu § 19. drž. osnov- kapeli pri tihi maši zadušnici, katere se je udeležila nega zakona pravice do take šole. Čehi so vložili pri- tudi cesaričina vdova nadvojvodinja Štefanija. V kapu- tožbo do naučnega ministerstva. Kako bode ono odločilo, cinski in Avguštinski cerkvi so bile ves dopoludne tihe sporočili bodemo ob svojem času. črne maše. I k r I i il t Vešči politiki pripovedujejo, da je misel o razpustu jetn strankarskem boji sredstva, ki škodujejo deželi in Še ostrejo jih nemške narodnosti državnega zbora izprožil Dunajevski. Ministri so se dalj nje prebivalstvu češkemu in nemškemu časa o tem razgovarjali. Zoper razpust sta bila Bacque- je obsod il grof Lodobur, posla nekoliko je ugovarjal .tudi Falkeuhayn. grajajoč njih nepošteno ravnanje proti Čehom v sploš chem in Gautsch Naposled so se vendar zjedinili in cesarju sogl lagali, pred E izreče pust Nekat tudi trde ekoliko tedni bilo vpričo cesarja govorjenje pred-da je da nem družabnem življenji, sosebno pa ob zadnji ljudski štetvi. Poslanci iz velikega posestva so dokazali, da stoje na stališči strogo objektivnem } to raj pravičnem ki pri da odstopi minister Dunajevski. Cesar je pa zoava narodno enakopravnost in češko državno pravo je mogoče, na to opomnil, da on je gibno potreben. Sploh so enih misli da Dunajevski cesarju jako priljublj Iz Rima Italijanski ministerski predsednik in imenitna oseba Vse to kaže da se politič ne nagiblje na levico. Dunajevski diti z levico, levica pa ne ž njim. on, kako naj se obrne vsa situvacija ne bil olj obrat Q ho- Crispi je odstopil preteklo soboto, ker je zborn gla olilci Ako se Taaffej ne Ako pa naj ostane ? To bodo Odločili posreči zvariti dosedanje sovala zoper podrobno razpravo vladnih predlogov o povišanji carin in o pristojbinah od izdelovanja špirita. čine, poskusil bode s pomočjo velikoposestnikov na- le praviti potem Schönborn. (Držav vseh rednjo stranko 1 ko se mu tudi to ponesreči Pravega vzroka ostavki pa je iskati v Crispijevi vnanji politiki, ki se pa po mnenji merodajnih italijanskih politikov nikakor tudi poslej ne bode izpremenila. „Propoganda fidei" pošlje dne 4. februvarija v Og dovršil m krmilo prevzame najbrže grof njeno deželo dvajset misijonarjev ki bodo ob enem iskali Ivana Ortha. dohodki 1890 Skupni t i = dohodek Berolin Biamarkovo glasilo „Hamburger Nach davkov leta 1890. znaša 336,611.833 gld pred richten" razpravlja v posebnem članku razmere Nemčije lanskim pa je znašal 327,014,478 gld., toraj to leto več in Francije do Rusij 597.355 gld Zemljiški davek je dal dohodka 0 ter meni, da obisk nadvojvoda Franc Ferdinanda, avstrijskega prestolnega naslednika, hišni davek 30,249.284 gld., dohodarina dokazuje, da 35,189.577 gld., 27,855.161 gld. Vsa užitnina znaša sicer znaša davek od žganja 28,671.877 gld. (2,025 521 gld več nego 1889. Avstrija rada prijateljski živela z Ru 92,903.137 gld. in sijo. Nemčija si vzdrži voditeljstvo toliko časa, dokler bodo razmere med njo in Rusijo take od piva 26,036.734 gld. (972.199 gld. lahko j)orazuraeta. Brž ko se pa Avstrija preveri da se vsak čas da so več nego (211.046 1889 gld. od vina in mošta 4,950844 gld. se razdrle, bode ona postala voditeljica več) Tobak rgel čistega dohodka 51,421.633 gld., pravnih opravil 8,102.895 gld. kolki 19,014.028 gld., pristojbine od Atene. okraji Atamaüa pri Trikali se je udri in takse 36,096.133 gld loterija snežen plaz ter podsul okoli 80 hiš, usmrtil kakih 25 Carinski čisti dohodki znašajo 45,583.353 gld., (za 548.117 gld. več nego leta 1889). « Poroča se, da grof Hohenwart zopet kandiduje za državnega poslanca. To smatrajo sploh za ugodno znamenje političnega položaja. ljudi, veliko jih pa poškodoval. Iz Lisbone so se spuntali polki boj Vse je kazalo Nadvojvoda Franc Ferdinand odpotuje danes publičani uže red. v sredo popoludne v Petrograd, kjer ostane osem dni. Vlada povedala mestu Oporto na Portugalskem Na treh krajih so bili krvavi da nastane kaka revolucija, ker re- i dolgo časa rujejo zoper sedanji državni je srečno prav hitro uničila vstajo in zatreti vse časnike, ki so kra- pa oblastvom Stanoval bode s svojim spremstvom v carjevi palači. Ijevini nevarni. Iz Petrogiada otide v Moskvo in od tamkaj se popelje na Dunaj nazaj. Spremljal ♦Schwarzenberg. ga bode tudi princ Karol Presvetli cesar je podelil knezu in najskemu dr. Gruschi veliki križ Leopoldov ga ob enem imenoval prelatom tega reda. nadškofu Du- reda in Žitna cena v Ljubljani 28. januarija 1891. Hektoliter: pšeaice domače 6 gold. 50 kr. baoaŠke Iz Trsta. paoa Tržašljega. Praga Cesar je potrdil dr. Pitterija za žu- 7 gold 39 kr. kr turšice 5 gold 04 kr. soršiee 4 gld. — rži 4 gold, ovsa 2 gold. 76 kr. 87 ječmena 4 gold. 24 kr. ajde 4 gold, 87 kr. Krompir Dne 28. januvarija je kleüil češki de 2 gold 32 kr. 100 kilogram želai zbor svoje zimsko zborovanje. Znamenito je bilo V Kranji. radi tega, ker so se ga tudi udeležili nemški poslanci v Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold, 55 kr Zaradi sprave so zopet vstopili v deželni zbor, a ne z duhom spravljivim, ampak s prejšnjim lokavim in sebičnim mišljenjem ki sebi vse svoji, druge pa le prezira: Dovolj 80 jih označili, kakšni so, poslanci iz velikega posestva Clam Martinic je rekel ) da porabljaje v svo Oves 2 gold. 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 44 kr. 60 k Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen Ajda 4 gold. 22 kr, - Seno 2 gold, kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilog 40 • • 4 * Izüeüada nas je zadela vest, da je državni zbor s cesarskim patentom dne 23. januvarija 1891 razpusčen Pripravljati se oam je na nove volitve in lotiti se dela precej, ker že dne marca vrše se volitve v kmetskih občinah, dne 5. marca v mestih in trgih in dne 7. marca v velikem posestvn. Ljubljani ^bivajoči narodni poslanci so se sešli in so poprijeli joicijativjj, da spr^-vijo v^olilao gibanje tok. Širši volilni odbor, sestavljen iz poslancev in zaupnih mož iz^Tseh volilnih okrajev, sešel se bode pozneje ter bode postavil in volilcem nnsvetoval kandidate, potem, ko izve mnenje iz volilnih okrajev. Izdali so se pozivi na veliko število zaupnih mož, da se izrečejo o kandidatu za svoj volilni okraj. t' Pisati pa se ni moglo vsem, in zato se vabi tem potom vsak veljaven narodnjak Ijalnega odbora Ivanu Mnrniku v Ljubljani. in svojih volilcev mnenje naznani načelniku priprav Volilci! pragu Skozi dve volilni dobi stali so naši poslanci v državnem pnvoljevati v silna bremena državljanov za uravnanje državnih za naš narod pri- tudi zboru v taki parlamentarni zvezi financ in utrjenje državne moči in varnosti, (Mjjikavega poŽLtvovanja^^^ pričakovati mernih koristi., a da niso uspehi njihovemu trudu in žrtvam primerni, zakrivile so poglavitno neugodne okoliščine. da se nam izpolnijo obljube prestolnih govorov Navdaja nas še vedno ^položaj" spremeni nalaga ta eventualnost poslancem silno iz let 1879 in 1885. Če se pa težavno dolžnost, brez ozirov dvigati svoj glas proti ovražnim nakanam naših političnih nasprotnikov in z vsemi duševnimi močmi in z jekleno voljo postaviti se v 15 J da se nem ne odtegnejo s tolikim trudom dosežene skromne pridobitve. V ki j u b temu, da so nam v ustavi zagotovljene dragocene pravice, vkljub temu, da že tako dolgo zahte- . Sklepi vamo vresničenje teh pravic ustavnim potom, na shodu slovenskih poslancev dne oktobra Ljubljani program vamo neprikrajšano jednakopravnost slovenskega jezika v uradih vs|ke vrste, srednja in obrtna učilišča, zahte- mi zahtevamo slovenska- bližnjo ranjenje vsakih mi zahtevamo ljudsko šolo z izključno maternim jezikom htevamo v ta namen taKe uravnave, katere tO omogočijo in zagotovijo, zahtevamo pa tem smotrom nasprotujočih bodisi državnih, bodisi privatnih uravnav. meljnih zakonov in ta naš pala^dium čuvati bode slovenskim poslancem z vso skrbnostjo in v^em^i sredstvi. in za- T^ pravjce nam^izhajajo iz člena 19. te- tem programom stopimo na volišče in našim poslancem stoječim na tem stališči izvojevati bode "pogoje^ našemu na rodnemu obstankn in zavarovati jih pred lokavostjo sovražnikov. Ta težavna naloga pripade našim poslancem. Čem visi je cilj, čem težavneja naloga, tem večih zmožnosti zahtevati od poslanca. Poslanec bodi iskren in v narodni on bodi in bodi nezavisen ne strani, da ga ne opovirajo kakor znane naj mu bodo potrebe naroda 1 pota, diči naj ga dar zgovornosti oziri v njegovem delovanji. Od poslancev, kateri združujejo"v svoji osebi ta svojstva, smemo pričakovati uspešnega delovanja in smemo jim mirno prepuščati vodstvo slovenske politike. — — Potihne naj v tem važnem trenutku domači prepir in stopimo združeni na volišče, da ne izvabimo skupoega nasprotnika iz njegove reserve. ^rjavnem zboru razsoja se usoda naroda v njegovi celoti, marsikaj, kar nas razdvaja doma, za dr- žavni zbor nima pomena. spanja povz > pod katerim se je ie(maiy naš narod dvignil iz potiti'ne ga zagotovil svoj obstanek in napredek. Od bivših poslancev so izjavili gospodje: dr. Ferjaiičic, kanonik Klun, Viljem Pfeifer, dr. Poklukar in profesoi Š^klje, da prevzemo vnovič poslanstvo, če volilci temu pritrde. Ljubljani, 30. januvarija 1891. Za pripravljalni volilni odbor: Ivan Murnlk, načelnik in dež. odb. Dr. K. vit. Bleiwels, dež. poslanec Dr. Fran deželni poslanec. Detela IS p ■ 9 deželni odbornik. Fr^n Povše, «leželni poslanec. Ig'naelJ Žitnik, deželni poslanec. Peter Grasselll, župan in dež. posl. Ivan Hribar, deželni poslanec. Anton Klein, deželni poslanec. Luka Svetee, deželni poslanec. '^Feliks Stegnar, deželni poslanec. Dr. Ivan Tavčar, deželni poslanec Dr. Jos. Vošnjak, deželni odbornik. Odgovorni urednik Gustav Piro. Tisk in založba : Blasnikovi nasledniki.