VESTNIKOV MESEČNIK, četrtek, 29. september 2005, 127. številka ... na Premiero te zoven! z naslovnice str. 16 nimamo preveč pogosto priložnosti gledati »svojega« celovečernega filma. Mož z naslovnice je zato vreden podpore, če ne celo občudovanja - kot tudi naslednji Pen, ko (če) 27. oktobra znova izide. September 2005 Nafta draga, Naftini nogometaši še dražji Marika (kondicijsko) vadi selektorja Frbo ne pa eden OB Eno najžlahtnejših kapljic v naši regiji pridelujejo dobrovniški vinogradniki. Med njimi so tudi NAGYEVI oziroma KARDINARJEVI. Trgatve pri njih so poseben dogodek, saj pridejo tudi taki, ki jim tovrstna dejavnost ni najbolj domača. Pentute so tako fotografirale selektorja slovenske ženske reprezentance v kegljanju, LADA GOBCA. Na trgatvi pri Kardinarjevih ga je »inštruirala« naša najboljša športnica MARIKA, ki mu je zaupala vlogo »putarja«. Pravijo, da je svojo nalogo dobro opravil m m omagal vse do konca. Sicer pa je posnetek le spomin na lansko in napoved za skorajšnjo letošnjo trgatev. Po prvih napovedih vina tudi v letniku 2005 ne bo primanjkovalo. Potem ko je Mura neslavno propadla in so na njenem pogorišču (uspešno!!!) začeli z novimi silami in novim klubom, vrzel v slovenski prvi ligi zapolnjuje druga ekipa, ki jo upravičeno štejejo za svojo vsi Pomurci (pa tudi nekateri drugi). V NAFTI je namreč veliko igralcev iz vse regije, domače tekme igrajo v Beltincih, obisk pa je praviloma odličen - v beltinski športni park pride vselej vsaj dva tisoč navijačev, kar je za sedanje razmere v prvoligaškem SLO-žogobrcu zelo veliko. In dejstvo je, da vsi še zdaleč niso zgolj iz Lendave. Sicer pa so rezultati fantov v modrih dresih presenetili prav vse, vključno z vodstvom. To je lahko kar veselo, da se nafta na svetovnih trgih draži, saj bodo imeli na ta način tudi pri lendavskem podjetju, ki je glavni pokrovitelj ekipe, dovolj denarja za premije uspešnim nogometa-' šem. Sicer pa so Pentute prepričane, da cena nogometni Nafti narašča veliko še hitreje. V beltinskem športnem parku se srečujejo tudi1 žogobrcarski asi, med katerimi sta dva, ki str- / uspehom poskusila še trenerski kruh. Medtem _ MIHAEL BUKOVEC - BU-KI pa k sreči ni poškodovan, čeprav tudi marsikdaj »pav-zira«. A največkrat so vzrok kartoni, saj je vrli Miha med najbolj borbenimi nogometaši v prvi ligi in sodniki to njegovo »pospešeno prizadevanje« nemalokrat »nagradijo« z rumenim kartonom (zgodi pa se, da mu pokažejo tudi temnejšega). Zato se je Buki odločil, da tudi sam preskusi sodniške vode. Tuta se, da je bil prvi ukrep, ki ga je sprejel Bukovec - sodnik, da je ukinil rumene in rdeče kartone. Ti so po njegovem največja nadloga sodobnega nogometa strelcev ŠTEFAN ŠKAPER. (očala za srajco) nezadovoljen z rezultati svojih »žutih« ... Beltinec, ki nastopa v tretji ligi), pa DAMIR -igre lendavske prvoligaške ekipe, nima voljo. Dokler bodo njegovi fantje dihali kot e zmage1 Gobarska sezona (vsaj za priložnostne gobarje) se počasi bliža h koncu, narava pa je tudi tokrat poskrbela, da. ste si številni krajšali čas in si v gozdovih lajšali duše. EMI-NAnam je poslala zanimiv posnetek dvojnega gobana - siamska dvojčka sta našla NATAŠA in IVAN iz RO-BADJA Pentute sicer vedo natančno, kateri od obeh, a naj ostane v dvojini, če sta tudi gobana tako usodno povezana! Emina Samo deževen in mrzel dan - bilo je v soboto, 17 septembra - je malo pokvaril prvo »okroglo« praznovanje največje in edine pomurske mestne občine Župan Anton Štihec je ob podpori pokroviteljev meščane in vse Pomurce povabil na gala koncert v Fazanerijo brez plačila vstopnine. Vsem, ki so zaradi 11 stopinj C in dežnih kapelj ostali doma, je lahko samo žal. Kontrabant in Pri Nafti je tudi trenutno poškodovani leg obrambni igralec iz SEBEBOREC, sicer nekoč z Mure FERI CIFER. Za zdaj je sicer še na bergli pa so Pentute iz zanesljivih virov izvedele, da u' več tako. Vrlemu Feriju je dovolj prisilnega počitka, je njegova poškodba gležnja vse prej kot nedolž^^ prej, se namerava spomladi vrniti na nogometna in svoji ekipi pomagati do največjega uspeha desetletjih. Posodi.mi jurja so ozračje okrog Fazanerije otoplili, Vlado Kreslin z Malimi bogovi pa je , - < kar odprl letošnjo kurilno sezono. Publika se je s tribun j umaknila podnje ter na igrišče vkupen in skupaj s Kreslinom so žgali krepko čez polnoč Zdaj mo pa ge fučk. J Feri, I mn 27 ------------Pen------- -september 2005 Zbrale so se nočne Nacionalist Čeprav v slovenskih po- litičnih krogih velja za manj strpnega, saj je pač sno- F7 valeč in prvi človek stranke, ki ima v svojem nazivu »NA- k-* W Zakoj pa te ponoči ne spijo? Tu in tam nam kakšen prispevek pošljete tudi bralci (oziroma poslušalci). Tako smo dobili za _ Posnetek srečanja nočnih ptic (ptičev) ali snopovcev. Gre za poslušalce nočnega '' slovenskih radijskih postaj, med katerimi je tudi Murski val. LOJZKA iz kADAnam je v imenu vseh udeležencev (TATJANA, MARIJA, FRANČEK, LIZIKA, 1 ’■ IVAN, BOJAN, STANKO IN KARIN) poslala fotografijo s srečanja nočnih pri-gostilni Urška v Plitvici Poleg druženja z jedačo in pijačo so si ogledali Ra- 'n muzej in se sploh imeli lepo. Ker so vajeni dolgih n Poči, se jim tudi tokrat nikamor m mudilo m so Jozno v noč. Vključno z enim od voditeljev nočnega * Afl ’l> Pomorce m leta 2004, BOJANOM RAJKOM. ■ CIONALNA«, pa je ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI znan tudi po tem, da neguje stike z nekaterimi iz nekdanje države. Pentute so ga prestregle ob prisrčnem srečanju z RADETOM BAKRAČEVIČEM iz RA-DENEC (več las in bolj beli brki), za katerega vemo, da je zaslužen za številna po novno obnovljena srečanja in izmenjavo med njegovimi rodnimi srbskimi kraji in Slovenijo Če k temu dodamo prava romanja, ki jih Slovenci uprizarjajo avgusta, ko je znameniti pihal noorkestrski festival BUČA, in smo jih tudi nedavno, ko je bilo v BEOGRADU evropsko prvenstvo v košarki, potem se zdi, da sta naroda po nekajletni »ohladitvi« spet vsako leto v toplejših odnosih. Tekal aj piknik avtobus! letih je moderno zbliževanje posameznih vasi, Posebej pa ulic Prirejajo družabna srečanja, Piknike Prebivalci JURKOVIČEVE ULICE v h 1 Pa so stopili (ali bolje se odpeljali) še korak . 1"1 namesto piknika so si omislili pravi pravcati interim so se popeljali na izlet. Vandrali so po '■ ni državi, še najbolj pa se jim je vtisnilo v spomin kozoroga. Bravo, Jurkovičevke in Jur- Tačko ’obota! , nnkrovitelji m drugimi povabljenci nazdravil (na fotografijah so Praznujmo skupaj! je zupan P -er med kiepetom s poslancema SDS - gostjo iz Ljubljane na Madžarskem /^dre’ k m _ ter poslanec LDS dr. Mitja Slavinec, njegova partnerica '■> ^lij- '? d°mačirn poslancem Jožefom . boi) man) enako velik kos )Ubilejne torte. Nov ^tj h)ek in Nika Hochsteter) m vsem P dku v našem glavnem mestu lahko preprosto glasil . hovo desetletje se bo po prijazn DELAJMO SKUPAJ! September 2005------------ p^n 28 ? Skupinska slika s čikošem. Na Bugacu je vse podrejeno komerciali. Še konj ve, kako se je treba postaviti v najlepšo pozo. Za romantično betyarsko-hajdusko tradicijo zadošča nekaj konjev, čreda sivega goveda, noša, neskončna pusta, csali csarda, za spomin biči, sedla, rezbarije pa spreten menedžer in podjeten fotograf, ki za tisočaka po osebi izdela sliko in puszta turizmus cveti... Poigra pot je skupino 35 izletnikov v dveh dneh, saf izlet brez prenočevanja sploh ni pravi izlet, vodila do Kecskemeta in Bugac puszte s postankom v Kiskorosu, rojstnem mestu Sandorja Petbfija, in v vinorodnem Hajosu, kjer so se poklonili bogu Bakhusu. Kecskemet s svojo Cifra paleto (pisano palačo), mogočnimi cerkvami, živahno tržnico, čardami in njihovo futtyos palinko, pristava Pongrac s čikošt - pastirji s čredami sivega goveda - in ravnica, kjer krtina velja za goro, so prekmurske Madžare očarali Na pristavi Tanya gazde Karolya Vo-rosmartyija (konspirativno mesto Tiborja Vorosa) je Gorička okroglina na madžarski pusti slišati veličastno zgodbo o iznajdljivosti bistrega kmeta, ki mu niti Evropska, unija, še manj pa madžarska država ne moreta do živega. Pravi, da ni šel on v Evropo, temveč je ona prišla k njemu .. Čeprav tistih nekaj tisoč evropskih turistov, ki jih agencije organizirano pripeljejo na njegovo domačijo na langaš m deci rdečega vina, še ni cela Evropa, gospodarju res ni treba zapustiti petdesethektar skega posestva, sredi katerega stojita hiška m skedenj (Joj, koliko je po Goričkem takih osamljenih hišk in so celo bliže Evropi ..) So dnevi, ki si jih velja zapomniti Tak je 20. avgust, na koledarju posvečen spominu na madžarskega kralja. Štefana L, Madžari z Goričkega pa so si ga izbrali za izlet po Madžarski. Nič posebnega torej, čeprav je bila tokrat njihov cilj madžarska pusta. Vendar pa je samo malo manjkalo, da bi postal zgodovinski Tibor Voros, šef madžarske manjšine v občini Moravske Toplice, dva dni ni smel izvajati nobene politične aktivnosti - tako so namreč s konsenzom odločili udeleženci Dosežek so nameravali patentirati in dobro prodati vodstvu pomurske madžarske samouprave, županu občine, vladi, ambasadi in drugim interesentom, toda Tiborju so zavore v osrčju madžarske puste popustile: na salašu se je sestal z upornim gozdom in se skrivaj dogovoril za medregijski protestni pohod na Bruselj. S patentom je bilo tako konec, še preden so se izletniki vrnili domov. In vse obetavne kupčije so padle v vodo ... Prav zaradi tega m drugih doživetij so se imeli dva dni odlično in na popotovanje ostaja nepozaben spomin. To je ko rtešii vanje za volitve, smo pomislili za začetku poti, toda zaupniki so nam razložili, da Tibor Vbrbs kar tako, po dobri stari navadi na Goričkem streže domačo pečenko, gorički kruj in paradajs. Brez gvušne domače košte nemreš po sveti oditi, je njegova in skupna ugotovitev vseh izletnikov. Bugac puszta je p ra step a, ki je nikoli niso preorali. Pod nekaj centimetri rodne prsti je živi pesek, ki ga razpiha najmanjša sapica. Tu je doma sivo stepsko govedo z veličastnimi rogovi, ki je pred dva tisoč leti prispelo z Arpadovim ljudstvom. Preživelo je vse vojne in ujme. Danes se zaradi nezanimanja črede vedno bolj redčijo. Čikoš, gulyas - njihov pastir - pa postaja del lažne romantike. Pač vse ima svojo ceno ... otrok? Ker so ženske moške vlekle za kosminjel so nam zaupali domačini. Da nd bo pomote: te do* tične moške dlake krasijo obraz pod nosom in ne tam, kot so prvi hip pomislile ali si želele izletnice. M® i jvJpP- Na salašu ima vse svoj namen in svojo ceno, ' o sem kriterijem puszta modli; na njej je kaj zo F M vendar jo lahko vzameš pod bundo. Gazda se s bolj kislo, a vseeno je za večno zvestobo bivolov, 91 glav sive marhe (govedi) in -mangalic. In če pomislim, da sem se pred mnOr poročila iz gole ljubezni... Trenutku primerno: resni in dostojni pr®' Sandorja Petbfija v Kiskorosu. likjer na pusti ni niti poštene Tonček, ki se je močno trudil, da bi ga poleg soproge (ta je že tako ali tako na to obsojena) tudi druge imele rade, v tem trenutku -glede na resne obraze damskega zbora - ni bil najbolj uspešen. Potem pa se mu je sreča vseeno malo nasmehnila bregov, je vina v Hajosu, v vasi s 3uv p' r za celo jezero. Potem pa začuden spozna*' pšenice in koruze na ravnici raste trto, P1*. so dva in več sto metrov dolgi rovi - kleli, ki ga prodajo do zadnje kapljice. V p®P vinogradnik 3 do 5 tisoč litrov, skupaj dva <** Vse jim uspe prodati. jjr Pe« — september 2005 —J Tatjana Puc Kous, V Ameriki še vedno objavljajo pretresljive fotografije iz New Orleansa, o posledicah hurikana, ki je dobil žensko ime Katrina. Veterin voda, vihar in povodenj, nepripravljenost prebivalstva, malodušnost javnih služb - vse to se je Američanom znova hudo maščevalo. V svojih filmskih spektaklih, filmih katastrofe, ko na primer voda preplavi New York in zmrzne, ko se izpod neba spustijo velikanski pajki in uničujejo vse pred sabo, da je videti vse kot pogorišča po Bosni in Hhrvaški v minuli vojni - v teh izmišljenih filmih na koncu Američani in njihovo orožje vedno zmagajo, filmi se končajo s happy endom. Toda v življenjski praksi, v vsakdanjiku v glavnem ni srečnih koncev, so samo preživeli posamezniki. žalostna pasja radost dr. med. Za zasebno prakso smo se odločali iz različnih nagibov. Vsekakor je bilo pogumno dejanje. Še posebno v času, ko zasebništvo še ni bilo v zavesti državljanov. Postavljeni smo bili v posmeh in nezaupanje bolnikov, v zapostavljanje kolegov, kakor da smo postali čez noč nestrokovni, manjvredni. Prav zaradi tega, ker so nas kontrolirali drugi kolegi- in smo bili še bolj na udaru vseh oči in medijev, smo se zaveda li, da moramo biti še strokovnejši in smo še več časa namenili za lastno izobraževanje, kar dokazujejo podatki na Zdravn iški zbornici, da se zasebni zdravniki izobražujemo več, zato imajo bolniki kakovostnejšo ponudbo. Zasebna zdravniška praksa, dobra alternativa? I« I -:- septembra je The New York Times na ' objavil zgodovinsko sliko, ki nekako razpada v । 2godbi. Na skrajni levi teče umazana reka, amrtvo truplo, oblečeno v belo haljo, razkrečeno na kamnitem podu v cerkveni ladji, ko se ‘‘ 'dajo za večno življenje z Bogom; na robu kanala, ' 'n- smetmi stoji debela Črnka v temnordečih t ' 30 kolen »J ’■ belih tenis-U^bh m boli blu- Vodo v prav ; - plastično \ °b pa I v65- z vrvico pri-r°b železne iff ■ bi čaka svoj V. brane. Vse na K ' *?nkai|p5a mrbČ' B >j Pes, ki je Lv'^^^ka, ki K* razen Lrip(> K "^dnidru-V tipična | *1 južnjaška Sk°ra] na stre-iS>S*6namok-'lr ''zastava, ’%. ki strmi ^’^ajajseje, lak°- - ---Hit 1 zna-Nklee™N« " ^- 'spodarji gasilci 1 Z na3b ~ posnetek je iz helikopterja -, Bog ga je r ■ -i: J« s hišo vred odnašalo v morsko delto, nedostopno močvaro In šele deset dnikasneje ^iii.r*^1 narodne garde začeli poleg preživelih vkjči iz vode, razdejanih hiš in uničenih ' 1' : trupla, pobirati neprostovoljne Robinzone J""' m papagaje. Pri tem so reševalci naletele 2 vodo izolirane domove ostarelih, majhne ^'ie ' so stari ljudje, neokretni, štorih samomore l'šu. Danes so sicer že vsi odrasli in imajo svoje družine, toda $ ^^o se vsako leto ob družinskih praznikih in srečanjih na domačiji v Veščici, ko pa potrebujejo drug drugega, si ^^Priskočijo na pomoč.______________________________ ___ Pravljično število V družini je bilo devet otrok. Stenje na majhni kmetiji ^^*1 otroci izhajajo iz družine, ki je . 'v Veščici majhno kmetijo. Ker je bila ':’1 številčna, majhen kos polja, nekaj d;7 tri ali štiri glave goveje živine Livaje za preživetje, zato se je oče r ukvarjal še s soboslikarstvom 11 pleskarstvom. Za gospodinjstvo in |H °h pomoči otrok skrbela mama čeprav so bili tisti časi težki in n j bila premožna, sta oče in mama j,/" da otroci niso čutili pomanjkanja. Wl fantje so morali vedno nositi k 'h starejših bratov in Oskar, ki je bil č^isi od sedmih dečkov pri hiši, je na " 'edno dobil obrabljene in ponošene •* n«»ala leta 1966. Pred <1; q •* Postavili trije bratje družine ar, Karlo in Ernest. so svoje otroke naučili skrom-. ga to ni motilo. Otroci so že , da zaradi njihove številč- ■ * ne bodo mogli ostati in da si •., ^čanem šolanju morali čimprej ^1, Uzbe. Prvi je odšel od doma ,e v začetku šestdesetih let k n |,. st°letja preselil v Avstralijo, P sledil še Janez, ki živi v tj^i p Torontu. Avstralija je postala ki je doma v Queen-U'7,^ danes biva v Vanči vasi, S-* Hl Marolta, Dezider in Oskar <^1., v Veščici, Marta pa je m. , । jrWtjib kije po smrti matere in 9 Prazna. L .J;^e bomboni_______________ ti^r bivalo devet otrok, je bilo b !" To so vedeli tudi sosedovi !:di prihajali igrat na Šooševo ’e bila vedno pravična, 2a nas Pa tudi za druge j 'd je veliko pomagal tudi naš k 2 Veščice, ki je od doma za nas otroke vedno prinesel kakšen priboljšek, za kuhinjo pa pridelek z njive in tudi nam pomagal pri poljskih opravilih. Ko smo jedli mi, se je na mizi znašlo dovolj hrane tudi za naše prijatelje ah sošolce. Četudi smo imeli včasih samo suh kruh, je bil najslajši tudi za otroke premožnejših kmetov« se spominja Oskar. V spominu mu je ostal tudi dogodek, ko je bilo treba rešiti sosedovo deklico, ki je obenem sestrična bratov in sester Šooš. Darinka je želela videti mlade prašiče in pn tem padla v greznico. Oskar, ki je bU takrat še zelo majhen, jo je hotel rešiti Stekel je k sosedovim in na ves glas pogumno zakričal: »Oče, bog pomagaj, Darinka je padla v gnojnico, hitro pridite in jo potegnite ven!« Sestrično so rešili, iz otroštva pa je ostalo še nekaj lepih spominov. Na primer na prvi šolski dan, ko je Oskarja brat Janez peljal na kolesu na prečki v prvi razred, brata Karlo in Ernest pa sta morala ob kolesu teči. Takrat so bili prvi štirje razredi osemletke še v Kupšincih, tako da na srečo pot m bila dolga. Prav Oskar, Karlo in Ernest so bili tisti, ki so bili po letih najbližje skupaj Velikokrat so kakšno ušpičili, zato so jih starejši bratje in sestre ošteli, po drugi strani pa tudi vedno pomagali in jih branih, kadar je to bilo potrebno. Najstarejši brat Ludvik je čez dan delal kot soboslikar m zvečer ponavadi prišel utrujen domov. Že na vratih so bile njegovo prve besede. »Je jjoštar kaj prinesel? Otroci, spet razgrajate, bodite no tiho, kaj kričite « Vse dokler mu mlajši bratje v svoji razigranosti nad vrata niso nastavili kozarca vode, ki ga je polila, ko je prišel domov. Tudi sestra Marta je bila tista, ki je ponavadi držala hrbet mlajšim bratom in občasno prevzela krivdo nase, saj so Oskar, Karlo in Ernest vedeli, da starši dekleta ne bodo tako kaznovali kakor bi fante. Še posebno, če je šlo za sladkarije. Teh ni bilo v izobilju. Ko je oče vmes delal v Nemčiji, je prinesel domov kakšno vrečko z bomboni. Mama je dala vsakemu tri ali Oskar Šooš je najmlajši. štiri, preostale pa skrila. Koliko časa je trajalo, da so otroci našli skrivališče, si lahko le predstavljate. Ljudje si moramo pomagati Bratje m sestre so se že v otroštvu naučili, daje treba pomagati drugim ljudem Danes priskočijo na pomoč vsakemu Ko so na primer gradili hiše, so si med seboj pomagali. Vsak po svoji moči in s svojimi spretnostmi ter s svojim znanjem. Vsi se namreč dobro zavedajo, kako pomembni so medsebojni odnosi, pa tudi, kako pomembne so izkušnje in znanje. V mladosti so si bratje in sestre močno želeli, da bi dosegli čim višjo izobrazbo, obenem pa so vedeli, da jim starši ob svoji mali kmetiji in z očetovimi skromnimi dohodki iz obrti tega ne morejo omogočiti Zato so se po končani osnovni šoli vpisali Ena od družinskih fotografij Šooševih iz bližnje preteklosti v splošne srednje in poklicne šole. Postali so trgovci, avtomehaniki, pleskarji, končali eko nomsko šolo in šele, ko so se zaposlili, so nekateri ob delu nadaljevali šolanje. Oskar na primer je končal trgovsko šolo, nato še ekonomsko, se ob delu vpisal na študij na mariborski višji pravni šoli in nato še na pravni fakulteti ter na koncu opravil pravosodni oziroma pravni državniški izpit. Zdaj ima že šest let samostojno odvetniško pisarno v Murski Soboti. Ko so gradili bin-koštno cerkev, pa je vodil tudi večino del m njegovo opravilo ni bilo najlažje, saj so morali verniki tudi sami zbrati vsa finančna sredstva. Oskar je treniral državne prvake, Karlo tekmoval z motorji Med službo, Študijem m družino je Oskar včasih našel čas tudi za šport Bil je trener soboških judoistov, ki so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja dosegali najboljše rezultate ter bili državni in balkanski prvaki. Šport je zapisan tudi v srce Karla Šooša. Njegova strast so bili motorji. Tekmoval je na motorističnih dirkah. »Večkrat smo ga šli gledat v Maribor, Ljubljano, Škofjo Loko, na Reko pa tudi v Opatijo. Bil je tudi državni prvak,« je povedal Oskar. Ko je bil Karlo v vojski v Laki, je med dovoljenimi izhodi iz kasarne večkrat »pobegnil« na dirke. Če je bil rezultat tekmovanja slab, tega v vojašnici niso izvedli, če pa je bila njegova uvrstitev dobra, so o tem pisali časopisi. Na srečo je imel tolerantnega komandirja Zgodba iz tistih časov je povezana tudi s tridnevno odsotnostjo. Po končani dirki v Opatiji so doživeli prometno nesrečo. »Karlo je moral nazaj v vojašnico, midva z bratrancem Gezom pa sva šla v hotel Ker m bilo telefonov, se nisva mogla oglasiti domačim, ki so bili v skrbeh, ker naju ni bilo domov, in so hoteli poklicati policijo. Na srečo se je vse dobro izteklo,« je opisal dogodek naš sogovornik Vedno se srečajo v Veščici »Brata iz Kanade in Avstralije prihajata domov vsaka tri ali štiri leta. Preostali se srečujemo vsak dan, najmanj enkrat na leto pa pripravimo kakšno družinsko srečanje. Takrat moja žena in žene preostalih bratov ter sestre spečejo potice, moški pa ponavadi stopimo za žar Najprej obujamo spomine, se smejemo iz tega, kako sem kot otrok večkrat zaspal za mizo, ali pogrešamo brata Ludvika, ki je žal že pokojni, na koncu, ko skorajda vse pojemo in popijemo, pa pristanemo pri pogovorih o vsakdanjih življenjskih stvareh in, kot je pač navada pri vsakem takem srečanju, še pri gospodarstvu ter na koncu politiki, čeprav nobeden od nas ni strasten politik, ali da bi se s tem kar korkoli obremenjeval,« smo izvedeli od Oskarja. Nazadnje so imeli piknik, ko je Oskarjev sin Timotej odhajal na študij v Združene države. Hčerka Karolina letos končuje četrti letnik gimnazije v Murski Soboti. Šooševi so prenesli svoje pozitivne izkušnje iz življenja na svoje hčere in sinove. Povedali so jim še o negativnih stvareh, ki jih lahko pričakujejo v življenju. Tudi o tem, kako je lahko slovo težko, saj so vsi zelo pogrešali brate, ki so se preselili na drugo stran oceanov. Po drugi strani pa slovo pomeni nova srečanja in naslednje srečanje Šooševih bo že ob prvem novembru, ko se bodo zbrali na domačiji v Veščici in ko bo sestra Marta spet spekla domače »jabolčnjače- Dejan Fujs Pen september 2005 Joseph Maria R. Začetniki soboške kovinskopredelovalne industrije, ki je še dolgo po vojni dajala kruh številnim družinam. Začetki Bogve koliko nazaj v zgodovino zaradi Dittrichov ne bomo šli in tudi raziskovali ne bomo, kako ali zakaj so se Dittrichi nekoč pojavili v Vršcu v Srbiji, čeprav bi bilo morda tudi to zanimivo. Toda že ta skromni podatek nam pove, da niso bili zapečkarji. Morali so biti nemirnega duha, gnalo jih je v širni svet. Tako lahko zapišemo, da se je Gustav, oče bratov Dittrich, Edija in Gostija, o katerih bo tukaj tekla beseda, rodil v Vršcu leta 1870 in da ga je, bogve zakaj, nekoč zaneslo v naše kraje. V Beltincih je spoznal Ano, se z njo poročil in se nato preselil v Gradec v Avstriji. Moral je biti uspešen, saj se je tam prebil do delovodje v neki tovarni in nato postal učitelj praktičnega pouka na tamkajšnji poklicni šoli. Biti predavatelj na srednji šoli v Gradcu, pa že niso mačje solze. Dovzeten je bil za novosti s področja tehnike, ukvarjal se je tudi s politiko. Vendar - izbral je napačno stranko, socialnodemokratsko, katero so celo prepovedali, in je moral štajersko prestolnico zapustiti. Leta 1902 se je preselil v Mursko Soboto in odprl kleparsko delavnico. Malemu Ediju je bilo takrat štiri leta. Gustav Dittrich je sicer imel vsega skupaj devet otrok, vendar sta za mesto pomembna predvsem Gusti in Edi pa morda še Feri, ki je imel v mestu urarsko delavnico. Prvi kino v mestu Stari Gustav se je s kinematografsko tehniko seznanil že v Gradcu. Potem ko je kleparske posle spravil v tek, je začel razmišljati o kinu Poskusno so zavrteli film v zadnji sobi gostilne Peterka. Leta 1912, zgodaj spomladi, je začel soboški kino uradno s predvajanjem, kar je zabeležil tudi takratni časopis Vasvarmegye. Dvorana je bila v bistvu uta iz desk za ograjo Turkove gostilne (danes nekje na dvorišču oziroma parkirišču za Šopingom). Da bi se gledalci udobno počutili, je Gustav dal sedeže oblaziniti, dvorana pa je za tiste čase ustrezala požarnovarnostnim predpisom, kar je bilo v reklami za kino posebej poudarjeno. Kino je imel različna imena: Kino, Dittrich kino, pozneje Ton kino, Central kino i. p., meščani pa so v glavnem rekli, da gredo v Dittrichov kino, Projektor je bil v posebnem prostoru, ki je bil od gledalcev ločen z mavcem m pločevino. Prvi projekcijski aparat je bil na ročni pogon V delovanje filmske predstave je bila praktično vključena vsa družina. Edi je bil operater, ena sestra je igrala na violino, druga je prodajala vstopnice itd. Filme je spremljala tudi glasba z gramofona, ki je bil v prostoru za predvajanje, velika trobenta, ki je takrat nadomeščala zvočnik, pa je gledala v dvorano. Nekdo je moral ves čas počasi vrteti gramofon in menjavati plošče. Včasih, ob posebnih priložnostih ali posebej znanem filmu, so glasbeno spremljavo opravili ciganski glasbeniki. Pozneje, ko so Gustavovi otroci že odrasli, so sami sestavili petčlanski orkester. Leta 1930 so se že modernizirali, saj so imeli za glasbeno spremljavo električni gramofon. Predstave so bile v glavnem ob sobotah popoldne in redkeje zvečer, v nedeljo pa sta bili dve popoldanski predstavi m ena večerna Od leta 1922 so bili podnapisi v nemščini m slovenščini. Pozneje je dobil Dittrichov kino konkurenco, saj je v mestu začel delovati še Grajski kino. Vendar ni bilo redko, da so si ljudje, željni zabave, najprej ogledali en film (po pripovedovanju Manje Rituper), nato pa so odhiteli in si ogledali še drugega. Kino je z delovanjem prenehal leta 1945, aparature pa je kupila občina Beltinci. Dittrichov kino je tako deloval polnih triintrideset let, Gustav, ustanovitelj firme, pa je umrl leta 1950. Edi Edvard Dittrich je bil najstarejši otrok v družini Dittrich. V delavnici ga je oče zaposlil že z enajstimi leti - leta 1910 Spoznaval je skrivnosti očetovega poklica. proizvodnjo in storitve, in se z lahkoto učil. Prekrivali so strehe, med drugimi tudi bogojinsko cerkev, cerkev Sv. trojice v Gradišču v Slov Goricah in cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti. Izdelovali so karbidovke, lavorje, zajemalke, kangle za zalivanje cvetja, otroška vedrca in številno drugo kovinsko galanterijo. Za tržišče so proizvajali acetilen, ki se je potreboval ob varjenju. Prevoza ni bilo Material so naložili na voziček in ga peš povlekli do cilja. Včasih so odšli na teren in se vrnili pozno v noč naslednjega dne Mojstrov tistega časa ni bilo ravno na pretek, zato so opravljali praktično vsa dela, povezana s kcnmio in obdelovanjem. Pozneje so teren razširili, saj so jih za določena dela klicali celo iz Ljubljane. Ob tem je moral ves čas sodelovati tudi pri filmskih predstavah. Po vojski, ki jo je odslužil v Budimpešti, je začutil, da je znanje, ki ga lahko pridobi doma, v očetovi delavnici, premajhno. Odšel se je učit na tuje. Oče je še iz starih, dunajskih časov poznal mojstre, ki so ga radi sprejeli v uk Delal je na Dunaju in v Gradcu. Spoznaval je nove, hitro razvijajoče se tehnologije, opremo m izdelke. Vedno se je vračal, prihajal z novimi idejami in spet odšel. Edi je ljubil življenje. Sicer ne več rosno mlad si je leta 1930 privoščil prvi luksuz - kupil je avtomobil znamke Topolino. Med vojno je odkupil sestreljeni ameriški bombnik Liberator, ki je padel na travnike za kopališčem Material, predvsem aluminij, je uporabil za različne izdelke. Imel je stike potomci grofa Szaparyja, ki so ga obiskovali še dolgo po vojni. Z njimi je še pred vojno večkrat šel na lov v lovišča v kraju Ivanc na Madžarskem. Pred vojno se prvič poroči, ob koncu vojne se poroči drugič. Iz prvega zakona še živi hčerka (v Ljubljani), iz drugega zakona živijo še tri sestre (Muca, Elza in Pam) Del hiše - od sestre Marike in Edija - niso nacionalizirali. Ob tem stanovanjskem delu je Edi po vojni zgradil novo majhno delavnico in v bistvu začel povsem na novo, tako pač, kot so takrat velevali in dopuščali povojni, komunistični časi. Po vojni se je Edi začel še intenzivneje posvečati vodovodnim instalacijam, črpalkam, armaturam itd. Nekoliko pozneje pa si je uredil majhno livarno za barvne kovine (medenina m aluminij] m galvaniko -niklanje in cinkanje. Tudi litoželezni sesalni koši v 5tiIu6nCi±i o v ponekod še datms v uporabi. Tak sesalni koš je izpopolnil z injektorsko črpalko, ki je omogočila črpanje vode iz globine do 30 metrov. Navadna črpalka lahko potegne vodo v višino 7 do 8 metrov. Vzporedno s tem se je ukvarjal s problemi prečrpavanja raznih snovi od umetnega gnojila do transporta gnojnice. ni Doma v svoji hiši je montiral centralno kurjavo že takoj po vojni. Z zanesljivostjo lahko trdimo, da je bila med prvimi, če ne prva. Vse potrebne elemente za in stal a rije in kotel ie izdelal sam, v svoji delavnici. Treba je umen iti, da je sam izdelal termostat za avtomatično G. Dittrich, “ Reklama iz Vodnika po Prekmurskem sejmu leta 1939 Oče in Edijev 80. rojstni dan s soprogo Margito to Pani, Muco in Elzo dovajanje zraka v kotel (na ta način je kotel v/ konstantno želeno temperaturo). Ta dosežek je predstavil na Zagrebškem velesejmu in doseg® uspeh in zanimanje. , .. Nekako v tem časa po letu 1956 je začel s hidroforjev z živosrebrnimi avtomati za izklopc- . Skupaj s patentirano črpalko je ta izdelek p1"0^ nazivom Mura (v treh velikostih). •Z Ko govorimo o Edvardu Dittrichu, moramo■1 omeniti črpalke. Bile so njegova specialnost, bil morda izraz ljubezen primernejši, vendar P , ne gre skupaj s tehniko. Verjetno ravno pri n,r , do izraza strokovnost, ki si jo je desetletja na1311, . J in na tujem. Leta 1957 je svoje znanje kronal s P3* .j Uprava za Patente FNRJ v Beogradu mu i® 1 1958 izdala Patentno listino pod št. 2077h* potrjuje, da je mehaniku in inštalaterju ■ Dittrichu iz Murske Sobote odobrila patent > Centrifugalna črpalka. V obdobju, ko predelava plastičnih mas aktualna, je za potrebe soboške in mariborske izdelal plastične kadi za razvijanje plošče je pripeljal iz Gradca, izdelati pa je mora napravo za varjenje le-teh Okrog leta 1967 so Edija poklicali v helsdorf v Avstriji, kjer še danes polnijo r11^^ Zaupali so mu kompletno izdelavo nove črpalk do traku za pranje in polnjenje steki01 Prospekti - znal je lepo tehnično risat1 ■ fotografije za prospekte je naredil sam. . Edi je bil še tri mesece pred smrtjo v svoji1"1 I delal. Potem mu bolezen tega ni več dopust’-11 oktobra 1980. Ob Ediju moramo vsekakor omeniti tudi Pravzaprav sta oba ves čas delala skupaj 1 skupaj prevzela očetovo delavnico. Obrt in P1 sta ves čas razvijala m širila (spomnim se, / naše vodovodne pipe v kuhinji v Cankarjev dvajsetimi leti pisalo Brata Dittrich, op. p-’ proizvode pa sta prodajala pod blagovno zn’. G Dittrich. Posel sta si nekako razdelila ’-v opravljal predvsem posle v zvezi s pi \ proizvodnjo pločevinaste galanterije, ■ specializiral za vodovodne instalacije in ■ p'.d"' .-naprave (pipe, črpalke, hidroforji itd.) Izte 1 p1'1 ,.a nastala tovarna, ki je pod imenom b"1 ’ delovala vse do konca vojne. Povojne oblastl f e m Ferija izgnale na Madžarsko, njuno PrL' nacionalizirale. Iz nacionaliziranega pf® pi?' / nastala znana in v Jugoslaviji priznana i^11’ ki je še dolgo časa proizvajala povsem atl1' kot sta ga začrtala brata. Še danes ljudi'1 njune kotle za žganjekuho, bakrene P* nahrbtne škropilnice in kotle za kuhanje Izdelki so bili tako kvalitetni, da na njih dneva proizvodnje ni bilo treba nafe , 1’ spremembe {le na nahrbtni škropilnici 90 zamenjali s plastičnim). h Rl, S S k J v % $ kr S .1 'k L *i S s p^n i i i I i brata Dittrich Marija in Vinko Lutar, ^ira Vinka Lutarja st., vodovodne napeljave ^tratne kurjave, in sin, '^^aljuje poklicno družinsko tradicijo if se jf F P * t' J if I* j if P P r * j 'hl|a sem dobro poznala, saj smo bili družinski ."‘‘k, *nož se je pri njem izučil in tudi on ga je . s °Uwal Kot pomočnik je delal pri njem celo moža. Zato ni čudno, da je bil Edi bači . ‘Zn. r '■1' ■ družine. Na vincenčevo, na Vinkov god, je i^znoval z nami. Bil je naš častni gost. Z ply 11 Srn° šli ponj m ga pozno v noč ali proti jutru ■ ?'k77 Bil ie Mniniiv sogovornik.« h j '' sem že pomočnik pri očetu, ko je gospod očeta, naj ga nekdo pelje v hotel v r nekaj ni v redu s centralno kurjavo, /'br .t u na parno ogrevanje. Oče je določil mene 1 besed ob ceveh. Na nekem mestu se je . , " nekajkrat z leseno preklo po cevi in mi na) cev podložim. Ugotovil je namreč, da je "Io lstem predelu nasprotni padec. Vse skupaj je P"! ure “ centralna kurjava je ponovno ■ Se ' ’ ^^oj je naredil obračun za opravljeno delo, zde direktorju nekoliko previsok, saj je bilo, QPravilenQ v slabi uri, poleg tega pa ni materiala. ‘Koliko ste prejšnjima dvema v’ ‘d* zadelo, čeprav centralne nista uspela ., meni ne plačujete dela, samo znanje sem : ’ 'Nj " 'al' N je popravil očala in se zazrl v oči besed podpisal račun in naročil, da 1 na koncu tretjega letnika, delal Nč? k/ D’1 ^tonrh mi je bil določen za mentorja lL|di ocenil moje delo. Naredil sem " 1 i6 in vse pripravil za priključke in pipe ■ttij, k to’-1™ očitno zadovoljen. Imel je posebno \ * '*'1: । ^ H nekoliko manjša od premera cevi. Porinil „ toQ ln počasi odpravil k zunanjemu V6' < ' ^šku. Hvala bogu je bila že tam. Če je ne bi '"‘■"H" .I , sem ob upogibanju zožil cevi ali \Ib ^ar bi lahko pozneje zamašilo odtok. In ' - ocenil ‘Daj fr* y petico, vendar za pet niti mi je štirico in mi čestital.« ... Tudi v najhujših preizkušnjah druge svetovne vojne si ostal v duši prekmurski Slovenec. Dokazal si tudi s tem, da si v najhujšem času vojne nevihte upal v sredini Sobote, na tem pokopališču, na dan mrtvih, v posebnih posodah tvoje proizvodnje prižgati svečke angloameriškim pilotom, ki so bili takrat tukaj pokopani. To bi te takrat lahko stalo glave... ... kljub temu si opravil še skromno državljansko dolžnost, ko si v času okupacije odšel daleč v globino Slovenije, mimo neštetih tujih straž, in tako opravil določeno dolžnost v Kočevskem, rogu. Za taka dejanja (skoraj junaška) nisi zahteval nobenih priznanj ali privilegijev, ki so ti bili še kako potrebni prav zdaj, v visoki starosti, ko si prejemal miloščino za mesečno pokojnino. Iz nagrobnega govora Ludvika Žalika - Žalusoja. (Edi D. je med vojno popravljal partizanom orožje in po potrebi opravil za njih še kakšno drugo strokovno delo, op. p.) _______________________________________________ Štefan Štefanec, tajnik obrtne zbornice v letih 1950-1969 Bil je največji strokovnjak »Edvard Dittrich je bil izredno izobražen, saj je na Dunaju končal višjo tehniško šolo, kar pomeni, kot da bi danes končal fakulteto. Za diplomo je naredil idejni načrt turbinske vodovodne črpalke za zasebne hiše, kar je veliko pozneje v Soboti uresničil. Dunaj je poznal skorajda bolj kot Soboto. Doma je imel izredno veliko tehnične literature iz vse Evrope. Za potrditev njegove strokovnosti naj omenim, da mu je zaupal tudi takratni direktor Projektivnega biroja arh. Fen Novak, ki mu je za številno projektno dokumentacijo naročal izdelavo načrtov za elektroinštalacije. Bil je dober tehnični risar in imel je lepo tehnično pisavo. Tesno sva prijateljevala, ker je deloval v različnih zborničnih organih. Bil je na primer v odboru za pomoč pri strokovnem izobraževanju vajencev in pomočnikov Bil je tudi član izpitnih strokovnih komisij. Vse to delo v zbornici, nekaj časa je bil njen podpredsednik, mu je vzelo ogromno časa, kar je v svoji delavnici nadomestil z delom v nočnih urah. Ko so zbornico likvidirali, češ da je leglo zasebnega sektorja, sem začel z zasebno obrtjo in tako sva začela tudi poslovno sodelovati Njemu sem lahko zaupal vzdrževanje strojev, v zameno pa sem mu izdeloval plastične dele za njegovo proizvodnjo. Skupaj sva službeno potovala po Evropi. Tako sva bila v Italiji, Nemčiji, Franciji • pa tudi v Angliji zaradi poslovnih razgovorov ali sva obiskovala strokovne sejme. S svojo tehnično izobrazbo -nemško je znal odlično - se je bil sposoben enakovredno pogovarjati z vsakim strokovnjakom. S svojim znanjem je presenetil visoko izobražene direktorje v tovarni Fill Sandretto v Torinu, kjer sva se dogovarjala o nakupu specialnega stroja za izdelavo tehničnih artiklov. Uspešno sva sodelovala 25 let. Bil je ustanovitelj obrtniškega sklada. Bil je inovator. Z lastno tehnologijo je obdeloval žlebove za hiše. S posebno idejo je rešil problem meteornih vod. Meter nad zemljo je v cevi naredil odprtino z lijakom in tako rešil marsikatero hišo pred poplavo. Če bi ta patent uporabljali v mestu še danes, bi bilo zanesljivo manj zalitih kleti. S starim Žalikom sta bila edina, ki sta v Cvetičevi in Šiftarjevi tovarni konfekcije znala popraviti šivalne stroje. Ravno tako v mesni industriji, za katero je Dittrich izdeloval stroje in orodja. Na različnih sejmih od Zagreba, Dunaja, Gradca, Ljubljane do Maribora in M. Sobote je dobil zlato medaljo, dve odlikovanji ter devet pohval in priznanj. Res, bil je kot Einstein. Edvard Dittrich (1898-1980), kot se ga danes ie spominja večina starejših Sobočanov. Edvard Dittrich leta 1899 - star eno leto. To fotografijo objavljamo na željo hčerke Muce, ki nam je posredovala večino podatkov. PriDittrichovihso imeli psička, lovskega terierja Dixija, ki je nenadoma začel šepati. Edi ga je odnesel k prijatelju, dr. Vrbnjaku, ki ga je dal na rentgen in ugotovil, da ima pes zlomljeno nogo. Skupaj sta ugotovila, kako naj izgleda opornica, da mu bo Edi lahko imobiliziral nogo. Poseg je bil uspešen, kar se je hitro Izvedelo, saj se je pes, tudi z opornico, prosto gibal po mestu. Posledica tega »patenta« je bila, da se je pri Ediju na mizi vsaj enkrat na tri mesece znašel kakšen hišni ljubljenček, da so mu naravnali tačko. Celo volčjaka z obmejne karavle so nekoč pripeljali z džipom. MURA ElektroautomeMčna naprava za oskrbo hi Je z vodo. Povsod, kjer ih vodovoda ali je oteškcfen dovod JslegiL nudi MURA trjuilka popolno nadomestite, omogoči oskrbo hit«? t vodo Inko za kuhinjo. kup«! ni«k gospodarMvo ph tudi manjšo industrijo r ceneno 8Ve^ tekočo votlo. MURA. elefcmmutomatičiHi crpidka je neposredno skupaj xgm' jena, ter predstavlja v vsakem oziru lejm in praktično napravo, ki sc po potrebi izdeluje v treh raznih vdikoslth MURA I MURA It MURA IH Deluje popolnoma samostojno brez vsake postrežbe Xadomeslu|e popolne udobnost inesitw^n vodovoda MURA I Del prospekta za črpalko s hidroforjem iz leta 1956. Izdelek je predstavil na Zagrebškem velesejmu ter dosegel izreden uspeh in zanimanje po vsej Jugoslaviji. september 2005 pen 34 fKIW so v objektiv ujeli vse, samo naju ne. k h »Kje imate tisto trgovino, »F* Od It it *6l ta »Samo malo, ka biciklin naslonin, ka se ne prevrne kjer je vse po sto?« je rekla gospa, ki sva jo ustavili pri soboškem ribniku. Bila je prva, ki sva jo ujeli, a ker jo je na otroškem sedežu čakal otročiček, ki naju je radovedno opazoval, nisva hoteli biti preveč tečni. Prosila sem jo samo, Če naju lahko le malo približa in poskusi znova, nakar je pozorno pripomnila, da nama bo v tem primeru moral i »»odrezati noge«. Ker je bila že prva sodelujoča tako ustrežljiva, nisva pričakovali, da se ljudje , bojijo fotografiranja, četudi stojijo na drugi strani objektiva (se pravi, | fotografirajo). Naslednjih nekaj poskusov se je torej izjalovilo. I Nekaterim se je mudilo, drugi so se le obrnili stran, neka gospa pa je celo osorno odvrnila, da jo bolijo roke. Hvala torej najini prvi pomočnici, ki je kljub mnogim opravičljivim dejavnikom za zavrnitev vzela v roke najinega digitalca in zabeležila trenutek na fotografiji. Čeprav najin prvotni cilj ni bil to, da bi testirali, kako dobro se mimoidoči razumejo na sodobno digitalno tehniko, se je prav ta akcija izkazala kot dober preizkus. Eni so namesto na zaslon gledali skozi objektiv, drugi so gumb za sprožitev držali prekratek čas, trd1 Ges? Ges mo v Vestnike? Ja super!« Tretji po vrsti je bil možakar, ki je nekoga čakal in se nama je zdel primeren, da bi si vzel minuto Časa in naju fotografiral. Najprej je bilo gospoda treba naučiti osnov fotografiranja. Nikakor ni mogel dojeti, da se slika, ki jo skuša ujeti, prikaže na zaslonu in mu ni treba gledati skozi objektiv. Ko je uspel prvič pritisniti na gumb, smo morali seveda pogledati, ali je nastala dobra fotografija. Ampak te ni in ni bilo. Ne drugič ne tretjič. »Malo dalj časa morate držati in pritisniti na sprožilec,« sva dejali. Le še nekaj navodil in končno smo uspeli zabeležiti trenutek tako z najinim kot z Vestnikovim fotoaparatom. Nataša Juhnov Staša Pavlovič in Maja Prettner Tokratna akcija seje odvrtela v drugačno smer, kot sva pričakovali. Čakali sva nestrpnost sodelujočih ob najinih kapricah, naleteli pa sva na kup potrpežljivih ljudi, pri katerih sva imeli lep pregled nad že prej omenjeno tehnično pismenostjo. Digitalna tehnologija je mlajšim generacijam popolnoma samoumevna, medtem ko za starejše ljudi pomeni novo znanje, ki ga je šele treba usvojiti. Nekaterim je že uspelo, drugim še bo. Nič ni tako težko, da bi ne bilo mogoče... Za konec pa samo še nasvet. Odpravite se kdaj v mesto s fotoaparatom in prijatelji in skupaj ugotovite, koliko kotičkov je takšnih, ki bi bili vredni ovekovečitve. Iz vseh tujih krajev se vračamo z mnogimi fotografijami, medtem ko nas le redko katera spominja na domači kraj. In to ne zato, ker ne bi imeli nič, 'kar bi se dalo fotografirati... Gospa iz Gorice naju je pozitivno presenetila, so| je dajala občutek, do lo tografiranje obvlada. Sitar sva ji na začetku točne pokazali na kakšni rov dalji naj stoji in pod kakšnim kotom naj drži fotoaparat, a je hitro v« osvojila. Tokrat nisva vi dajali nadaljnjih navori ampak se je ona kar samo odločila, da naju posname iz različnih zornih koW Tako je nastalo kar nekai fotografij, ker pa jo naredila uslugo rnuM i' želela še povračilo- VP' rašala naju je pa trgovim, kjer imamo vse po skupaj je izpadlo smešno, saj je bila k1 dvema prijateljicama ferima so se oči kor & iskrile, ko so izvedle, ri^ le nekaj deset metro' trgovine. 121 Pl * Pr ih Ul Pr »Iden prek ceste, ka de se cejla stavba vidi a Fant, ki sva ga ustavili, je deloval neustrežljivo, a kaj hitro । -r|(|i * ravno nasprotno. Seveda sva bili zelo zahtevni in sva s naju fotografira od blizu. Nisva bili preveč zadovoljni in nf** j pokazali in namerili, kako naj drži fotoaparat. To je tudi^^^jpr i^ hoteli, da se vidi cela stavba za nama. Čakal je, do avtomobili, pogledal na levo in desno in odšel na dr^fl* ^^*7 Opravil je vse naloge, ki sva mu jih zadali, zato [e tokratr* opr^ - tako v potrpežljivosti kot poznavanju in ravnanju s sodo 1 »Na to tipko, najv^. samo i*13 tr^ Jih j k4^< - ""’k".«”’' p^^ niol45 r pel0' »UttV p^n september 2005 Mura praznuje letos častitljiv jubilej. V njej so se kalile generacije delavcev, tovarna, ki je bila vselej povezana z okoljem, pa je dajala pečat tudi pokrajini. Številnih delovnih zmag, ki so jih na različnih področjih dosegali Pomurci, ne bi bilo, če ne bi bilo Mure. Tovarna je bila večkrat na preizkušnji, doživljala je vzpone in tudi padce, vendar ji je uspelo preživeti in doživeti osem desetletij. Potovanje dolgo osemdeset let je v katalogu, ki je 1751 ob tem jubileju, zapisal t^^dnik Murine uprave ^orut Meh, tako visok jubilej kujejo tudi zaradi svoje ®avosti, s katero kljubu-procesom globalizacije ®se ob tem še spreminjajo. Ugajaj o se potrebam ki gu u Diočan. kupci. V io vsi dvigujejo roke ‘ Plačilne industrije, v vztrajajo In to zato, o v svoje delo, šinejo v svoje znanje in ^’ost svojih izdelkov. tega pa ne bi P0" L-:p pred njimi ne bi bile Racije, ki 50 ta posel ^ile do popolnosti. Iz obrt niške delavnice Pj^eindesetinil leti se je ^"•razvila v največjo tovarno v Evropi, J*L Jutn postati uspešno podjetje. Takšni so cilji in verjamemo, da u* Scazjjoval i še veliko še l^titljivih jubilejev. । -osrednji slovesnosti, ki (/Pripravili v Slovenski Vtotujii, Ljubljani in so ■Pienovali Murafonija, ^svojevrsten in domi-zaznamovali svoj Murafonijo je zaz ^valo glasbeno delo, ki * posebej za to prilož-V’ iapisal komponist Jure w^r, med posameznimi . Pa so obiskovalcem Muro skozi čas ^"^^^govneznam-'a jesen/zimo Dvorano Slovenske filharmonije so napolnili predstavniki gospodarskega in političnega življenja. Prijetno razpoloženje se je nadaljevalo tudi po uradnem delu prireditve. Upokojeni predsednik Murine uprave Božo Kuharič v klepetu s še aktivnimi gospodarstveniki. Borut Meh med prekmurskimi poslanci. Manjkala je le poslanka. Dogodek je zaznamovalo glasbeno delo, ki ga je posebej za to priložnost napisal komponist Jure Godler. H v Slovenski lil-so &u ucje]ežiii Predstavniki gospo- 10 prišli številni gospodarstveniki. V preddverju so razstavili kolekcijo oblačil blagovne znamke Mura za jesen/zimo 2005/'06. Moderatorka Maja Šumej je med posameznimi glasbenimi deli predstavila Muro skozi čas in kolekcijo blagovne znamke Mura za jesen/zimo 2005' 06. Sedanji in nekdanji predsednik Murine uprave v družbi z modno poznavalko Jožico Brodarič. Da bo kravata prav zavezana. darstva in politike, slovesnost pa se je končala s pogostitvijo, ki je bila prav tako domiselna in drugačna, potekala pa je v dveh delih. V mali koncertni dvorani so skušali ustvariti angleško razpoloženje s kulinariko in recitalom Shakespearovega Hamleta v originalnem jeziku, preddverje filharmonije pa je zaznamovalo ljudsko razpoloženje, ustvarjeno z zvoki citer ponarodelih melodij in temu primerno kulinariko Ludvik Kovač Nataša Juhnov september 2005 p^n In na zavleče na najmanj 15 minut vedno cena »samo za nas« tako #10°^ Mravljišče, kjer vsi hitijo in se nihče ne smeji Tradicionalni prikaz priprave čajev je čajnicah; na sliki je ujet jasminov cvet odpiranju. Po več kot desetih urah leta smo pričakovali podobno ozračje, kot je pri nas. nekaj toplega, vendar svežega A vročina, sopara in smog so bili neznosni. Samo sto metrov, ki so nas ločili od avtobusa, je bilo čisto dovolj, da smo bili povsem mokri. Na avtobusu pa hlajenje in vsega 20 stopinj. Kamorkoli smo stopili, povsod je bila razlika med vročino m vlago zunaj ter klimatiziranimi prostori več kot 10 stopinj Celzija Ljudska republika Kitajska je najbolj naseljena država na svetu, saj v njej živi več kot 1 250.000 000 prebivalcev in je četrta največja država na svetu, od leta 1949 jo vodi Komunistična partija Kitajske, glavno mesto je Peking (Bejing) s 14 milijoni prebivalcev, največje mesto na Kitajskem pa Šanghaj. To, da smo v krajih, kjer je vse drugače, nam je potrdil že pogled iz avtobusa. Napisi na avtomobilih so zapisani s kitajskimi pismenkami, cestninska postaja je tipično kitajska, tudi večina avtomobilov je za nas neznanih znamk, kolesarjev je na stotine, ljudje so v povprečju nižji, kot smo mi, jezik, ki ga govorijo, je za naša ušesa popolno čudo -okusiti Kitajsko je res pravo doživetje. V poletni rezidenci cesarjev je bilo v senci dreves in ob pogledu na lokvanje prijetno hladno. Ena redkih Kitajk kitajskih oblačilih. Najbolje prodajane znamenitosti - - Stanovanjski bloki, v katerih živi več kot 1500 ljudi. Spoznati nekaj »drugačnega« in ne le tradicionalno lenariti na hrvaški obali je bila letošnja prva družinska odločitev, druga - prav tako ' . . 1 soglasna - pa izbira med petimi možnostmi (Izrael, Tunizija, Egipt, Dubai, Kitajska). “k"" 4 Že polet na Kitajsko in * A ~ m deset ur lebdenja v zra-™ ku sta bila za nas dod l 1 živetje. Čeprav za no- ¥ ' vi benega izmed štirih dru- & žinskih članov to ni bil prvi polet, smo bili pre- S tA V senečeni, ko je vsak pot- nik dobil odejo, vzglav-■ nik, nogavice, glavnik, I zobno pasto in krtačko, osvežilne robčke, slu-Silva Zavašnik z družino, ujeta v objektiv na Kitajskem zidu šalke ... Na prvi pogled je Peking mesto med nebotičniki, mesto, kakršna poznamo iz ameriških filmov Povsod se gradi, vse se pripravlja na olimpijske igre. In kot da bi novi nebotičniki tekmovali, kateri bo večji, kateri bo imel na sebi več stekla. Ulice so polne kot mravljišča, ljudje hitijo, nihče ne pozdravlja, na licih m nasmeha, na prvi pogled so videti kot ljudje brez izraza. Vendar samo, dokler se jim ne približaš. Potem pa se majhna drobcena usta razprejo, kot da jim je nekdo s čarobno palčico vdahnil življenje. Gostobesedni, gestikulirajoči, nasmejani ... Povsod so poceni bazarji in kramarji, povsod se baranta. Nikjer pa še nisem videla toliko frizerskih salonov kot na Kitajskem. To niso klasični saloni, ampak v njih ljudje počivajo na počivalnikih, frizerji pa jim masirajo lasišča Na vsakem koraku ti ponujajo kape, majice, dežnike, zmaje, vodo . In če le pogledaš prodajalca, bo ta šel za tabo tudi kilometer -dokler ne popustiš. Šele na avtobusu smo ugotavO^ p& ■ »preplačal«, kakšna je resnični c bomo (hvala bogu) vedeli nikoli • Občudovali smo kitajsko pisa'^.^^ šali vsaj malo razumeti, vendar je b ^jfljjl početje. Kitajsko pisavo so uporab J ujljaJ1 let pred našim štetjem m Kitajci jo . v še danes V enem besednjaku r naštetih 44.449 znamenj, za danjega življenja Kitajca pa za '' J|£.| ’ vanje okrog 5000 znamenj, jih poznali okrog 10 000, znanstve pa kar okrog 15.000. 17 rikš med ozkimi uličicami je povzročilo pravi prometni kaos. Stadion, ki ga gradijo prav za olimpijske igre Beijing 2008 Ogledali smo si Trg nebeške^ j an men), katerega gradnjo je pok^1 Zedong, ki je iz leta 1989 znan je vojska s tanki in orožjem k1 v * |?1 teste za demokracijo in člove n p Danes se na Trgu nebeškega množice turistov zbirajo doma zmaje, v središču trga pa sarkofagom voditelja nebeškega miru obdaja kitaj c 1 Muzej kitajske revolucije. Za nas, ki smo navajeni nesprenr'} cen, nastane težava. Iz kakšnega u-' smo še navajeni, da se baranta z* Pn polovico vrednosti, včasih mogoče cei' _ Kitajskem tega občutka ni Ko vpm^‘ (ženski usnjeni čevlji), je izhodiščna' • (1 juan = 25 tolarjev), na koncu 120 juanih. In nazadnje se vedno vp1 je meja. V trgovinah, na bazarjih so Pr g skoraj praviloma dekleta _^r prijazna Ce samo vprašaš za ceno, Primejo te za roko in te odpeljejo v kjer ti ponudijo stol, čaj in te ne -dokler ne prideta do skupne cene ■ , vi , ročno poslikano spalno srajco «■1i-300 juanov, na koncu je bila prodajn* Juanov. Slaba stran potovanja -• jji agencijo je ta, da imaš premalo • nakupe, ki so več kot ugodni Dejstvo r Kitajskem ne mores kupiti ruti KitajkJ v treh minutah, ampak je to proč* Popotovanje p^n September 2005 po predolimpijskem Pekingu - tata nebeškega miru - upodobitev najde številnih izdelkih, ki so naprodaj kot pa krasi zelo velik Mao Zedongov sil je bilo sprehoditi po Nebeškem ki leži v parku, velikem 267 hek-I® znam okrogli oltar, zid odmevov, Wh dvorana. Nekaj kilometrov stran . 56 'i' ■ obrobju Pekinga ustavili ob jezeru kjer je poletna rezidenca cesar-dvora. občutek je vstop v Prepovedano / nokda rihcesarjevo rezidenco. To je ‘b najbolje ohranjeni kompleks * m prebivališč dinastij kitajskih ce-■ 'viing m Oing. Za navadne smrtnike je 00 let zaprto. Na območju Prepove k 9» Inesta 'e kot 800 Posl°Pij > v L. " Sob in pol. Nenehno pa obnavljajo in , ' lesene dele, saj je vsakih 10 let. treba znova. it P1".nn Kitajski zid pa je tisto, kar te Čeprav pričakuješ nekaj velikega, je P1 vse še veliko večje. Ne samo po pot. j^upaj 6000 kilometrov), ampak tudi ® višini Po hribu se vije kot kača, < '11 -an| |p enkraten, sicer pa je, kot je U ? tajski zid edino delo človeških rok, L videti iz vesolja. A ta »mit« so pred t ^iski ministri za šolstvo ukazali k " ■' vseh šolskih knjig. Kot kaže, sta >,.očdev za spremembo zakona \ ' polet prvega Kitajca Yang Liweia in njegova ugotovitev, da iz vesolja Ugledal ■ velikega Kitajskega zidu. "Skeni časniku Beijing Times je tako citat enega od ministrov za šolstvo, '^edal, da morajo založniki iz šolskih f -7, nemudoma odstraniti besedilo, ki ^sanato neresnično trditev. Kaj je res rr,s _ ne vem Vem samo, da je ' '' hoji po kitajskem zidu, kjer piha dober. Človek bi zajel sapo k”' ]■■ tn 1,10 s° zaveš’da Sa ’e ^dalo na dit to nt samo zid, ampak ima ' ^hnjavske stolpe, zobčaste nadzid- \irb*°g° VJ"at’ S* osuPe^’ kaj 30 neko^ l rez mehanizacije . , m sporazumevanje... smo imeli televizor s satelitskimi Ven<^ar ie od sedemdesetih samo u ” h ^gleški (CNN)','vsi drugi so v J i« verjetno tudi splošno znanje h ' ‘e na moji ravni. izleta ... ^-'lastni režiji ... c s, odločili, da spoznamo tudi ' i u?rvih Žal smo tudi pri tem Sla,Xlst P°tovanja s turistično ^Wi'5,11 * to edini čas, Id smo ga lahko u. 'SamL v't ,.| Se ’e’ko smo v soparnem večeru 'Ha ' re^ativn* zračni vlagi 130) 11 jiri ' Najprej po glavni ulici, ki je "ctljivo čista, kjer so avtomobili smo » med sprehodom po Prepovedanem mestu zaščitili vozili ves čas v kolonah, mi pa Smo morali paziti na kolesarje, ki imajo sicer svoj pas ob cesti, a ko prečkajo pločnik, so glavni oni. Kmalu smo zavili z glavne ulice (štiripasovnice) v za nas bolj »normalno ulico«. Pred stanovanjskimi hišami so sedeli ljudje na pručkah in igrali domine, karte, go, skratka igre, ki so pri nas »za otroke«. Tam pa moški in ženske, stari tudi 60,70 let... Imeli smo občutek, da so bili vsi žunaj, na »svežem zraku« In potem pred blokom zagledamo skupino ljudi. Približamo se. Opazujemo jih. Ženske, stare do 60 let, so plesale na ulici, na glasbo iz tranzistorja, drugi so jih opazovali. Vse je bilo tako mirno, tiho in spokojno, nobenega vreščanja, nobenega hitenja, njihov ples je bil čuten. Kar sedela bi, jih gledala .. že samo gledanje njihovega plesa človeka umirja. Veliko ljudi se je sprehajalo po ulicah s kužki, vsi so bili majhni. Domačini so sedeli pred hišami in jedli Čeprav je to za nas »nekulturno«, smo z zanimanjem gledali v njihove krožnike, jedi so bile za naše oči nekaj nevsakdanjega... Na tem dveurnem sprehodu smo ugotovili, da nismo videli niti enega človeka, ki ne bi bil azijske rase. Se pravi, da smo bili res v okraju, kjer se zadržujejo bolj ali manj »domačini«. Restavracija. V njej je že sedelo šest potnikov iz naše skupine in kar zabavali so se, ko smo prispeli tudi mi. Zakaj9 Ker je bilo skorajda nemogoče naročiti. Nobene, prav nobene angleške besede natakarji niso razumeli. Bolj ko smo poskušali kaj naročiti, bolj smo mahali z rokami, okrog naše mize je bil že cel kup natakaric Na koncu smo uspeh dobiti jedilni list s sličicami in vsak je izbral eno sliko po načelu kar bo, pa bo. Seveda je poglavar družine naročil zrezke (po sliki sodeč), dobil pa je kuhan račji vrat, namočen v poper m čili; sama sem dobila stročji fižol, popečen v pečici s poprom in sezamom, hčerka pečena jetra z zelenjavo, sin pa koščke govedine v zelenjavi. Naročili smo tudi 2 pivi in 2 vodi, vendar smo dobili samo 1 pivo in 1 vodo in do konca večerje dodatnega piva in vode (čeprav nas je zeeeelo žejalo) nismo uspeh dobiti. Kot nam tudi ni uspelo dobiti 5-krat naročenega riža. Tik pred odhodom sta prispela še dva Slovenca in tudi pri naši mizi se je začela zabava. Želela sta aperitiv, a ga nista dobila samo vsak po kozarec (2 centilitra), ampak celo steklenico. In po 10 minutah sta obupala in kupila celo steklenico žganja. Kje je bila tu logika, mi še danes ni jasno TUdi za to, da sta naročila hrano, sta potrebovala dobre pol ure Doživeti tak večer pa je bilo zabavno. Vsi drugi obroki so bili veliko bolj podobni naši »kitajski kuhinji«, ki ima s tisto »domačinsko« zelo malo skupnega. V pridelovalnici biserov so nam prikazali, kako iz školjk pobirajo bisere, in presenetljivo je, da v gojenih školjkah zraste tudi do 25 biserov, ki jih potem mlada dekleta ročno Kitajski zid, ki se kot jara kača vije po obronkih hribov. razvrstijo in tudi ročno nizajo na vrvice. Izdelovalke kitajskih vaz so me očarale z natančnostjo lepljenja kovinskih okraskov na vaze in natančnim ročnim barvanjem. Pitje čaja v čajnici je posebno doživetje, kjer si vzameš čas, se umiriš in ohladiš. Doživeti klasično masažo nog, kitajske artiste m večerjati pekinško raco - to so dokazi, da smo bili res v kraju, ki je drugačen. Rikše in vožnja z rikšami v hutonge, prvotna naselja Kitajcev, so nam pokazali Kitajsko v čisto drugačni luči, kot smo si predstavljali do tedaj. Osebno se me je ta del Kitajske veliko bol) dotaknil kot mesto. Hutongi so nizke hiške (pri nas bi jim rekli vrstne), kjer je dom družine sestavljen iz notranjega vrta kuhinje in dveh sob (za starše in otroke z. njihovimi družinami) Imeli smo možnost, vstopiti v tak neturistični« hu tong in presenečena sem bila nad revščino teh ljudi, kajti mesto kaže čisto drugačno podobo In če bi ne doživela tega, bi zapustila Kitajsko s prepričanjem, da je zelo bogata. Spoznavanje tuje dežele s turistično agencijo je preprosto, saj poskrbijo za vstopnine, restavracije, prevoze ., a še vedno me preganja vprašanje, kakšno je to mesto tam, kjer ni turističnih poti. Vem, da je Kitajska drugačna, pa vendar ne vem, kakšna. • Na kitajskem zidu je hčerko ustavila mlada Mongolka, ki se je želela fotografirati s svetlopolto in svetlolaso Evropejko. Ko jo je »oče« poslikal, je prišel izza vogala cel razred Mongolk, ki so se menjavale kot na tekočem traku, nazadnje pa je k hčerki pristopil še »oče«, ki se je na koncu izkazal kot njihov šolski učitelj. »Srečanje« s cestninsko postajo je čisto drugačno kot pri nas. Umetnost je nanašati barve na kitajske vaze. Poziranje v Prepovedanem mestu P. S.: Čeprav vem, da je zanje to izjemen dogodek in velika čast, mi je osebno žal, da Kitajci v želji, da bi pripravili najolimpijske igre, pozabljajo na svojo drugačnost in posebnosti... In bojim se, da bo po igrah Peking postal le še eno od svetovnih velemest._____ september 2005 p^n P£IW Vezi med Pomurjem in Vojvodino so še kako Uspešna in odmevna kulturna izmenjava med Mursko Soboto in Novim Sadom, ki jo je pripravil Klub PAC s partnerji iz Vojvodine, je za nami. Vtisi so še sveži, očitno sveži in živi pa so tudi spomini Pomurcev starejših generacij, ki so (bili) z Vojvodino tako ali drugače povezani. . 1.1 (A, , PeiW Murski Zmagovalci v Novi Soboti Biti Murek (človek, katerega korenine so ob reki Muri) je biti zmagovalec. Primeri so nazorni in dokazujejo, da so Slovenci (ljudje, katerih korenine niso ob reki Muri, a živijo v podalpski deželi) vse bolj naklonjeni pokrajini, ki v tem prostoru funkcionira bolj kot rezervat kot resna, po zakonih kapitala razvijajoča se regija. Pridejo torej Mureki v Maribor in osvojimo vse možno na melodijah slovenskih narečij, na Veseli jeseni. Vprašanje je samo, ali bodo Slovence bolj prepričali Jošar ali Strici. Pa še usodnejše, ali so izvirnejši cigani v Halgato bandu ali Langi. Da ne bo pomote: vsi so »oh« in »sploh« ter »naj«, Slovenci bodo le razmejili med njimi in piramidalno določili, kdo je bolj eksotično prekmurski, in si zato zasluži avreolo. Zmagovalci. V teh dneh smo dokončno vstopili tudi v svet slovenskega Hollywooda. Konec-tedenska premiera celovečerca moža- z naslovnice Ludvika Bagarija je zmaga. Kot je tudi zmaga dogajanje, ki se je nedavno z obrobja Rakičana preselilo v osrčje Goričkega. Tam jez ekipo priznani slovenski režiser z bosanskimi koreninami, nekdaj novi primitivist Bra nko Djunč. Da snema film po motivih našega najbolj branega in prodajanega pisatelja Ferija Lainščka, je zmaga, kiji nismo bili priča vse od Kranjčevih časov. Takrat smo lahko na celuloidnem traku občudovali slovensko dojemanje prekmurskih močvirij in poslušali bolj ah manj spakedrano domače narečje. Tokrat bo vse skupaj veliko bolj kozmopolitsko, saj bodo igralci poleg prekmurščine »šibah« še ciganščino, madžarščino, bosanščino. Pa še kaj. In namesto murskih mrtvic z eksotičnimi lokvanji bomo občudovali prve gastarbajterske traktorje, mili zvok cimbal bo nadomestila trdo zveneča električna kitara. Bog ne daj, da bi Mureki začeli bolj množično študirati in se izobraženi vračati- v domače kraje, bog ne daj, da bi prt nas zraslo morje podjetij z veliko dodano vrednostjo, bog ne daj, da bi bilo manj kot devet tisoč brezposlenih (kar je desetina vseh v državi). In bog ne daj, da bi pokrajina dobila avtocesto. Kajti, če se bo vse to zgodilo, Slovenci ob obisku pri- Murekih ne bodo več mogli zaviti v prvo gostilno na vogalu in si naročiti špricerja za sto (!!!) tolarjev. Kaj takega pa definitivno premorejo zgolj in samo - zmagovalci! j O kulturni izmenjavi je že bilo precej povedanega in napisanega, na pobudo odgovornih v Podjetju za informiranje pa naj bi projekt predstavil v bolj neformalni obliki Ko sem v mislih preletel dogodke zadnjih dveh, treh tednov, se je izluščilo veliko drobcev, ki jih bom še v največjem navalu senilnosti težko pozabil. Več mesecev smo pripravljali program dogodkov, ki naj bi se v okviru izmenjave zvrstili v Novem Sadu in Murski Soboti, v tem času opravili nešteto telefonskih pogovorov, poslali in prejeli na kupe elektronske pošte, pa še vedno ni bilo nikjer nič videti. Kakor pri vsakem podobnem projektu. Nato pa so se tik pred izvedbo stvari začele dogajati s svetlobno hitrostjo. Zadnji avgustovski dan je že izkušen avtoprevoznik s kombijem odpeljal 21 Endrejevih slik v Galerijo Podrum v Novi Sad. Dva dni zatem se je na pot odpravilo še 16 živih slik: PAC-arji Rudi, Viktor, Zdenka, Ditka, Endre, Nina in Roman v prvem kombiju, balonarji Berta, Srečko m Štefan s pomočnikoma Petrom m Tino ter strelec Robi v drugem kombiju, Slavko in Pavle z Dunjo v osebnem avtomobilu. Pot, polna pričakovanja m prešernega razpoloženja, nas je vodila po Avtocesti bratstva in enotnosti, nad katero smo na novo vzpostavljali nekoč že trden most. V Bački Palanki, na mejnem prehodu ob vstopu v SiČG, smo imeli nepredviden daljši posta nek zaradi vnosa orožja (samostreli] v državo, tudi zaradi prilagodljivosti policistov m carinikov pa smo le lahko nadaljevali pot. Navajenim vožnje in opogumljenim zaradi prijaznosti na carini pade ideja, da bi Endre lahko razstavljal še v Makedoniji, na kar odvrne: »Ob kelkih?« Ob pol štirih končno Novi Sad, mesto z bogato zgodovino, s 300.000 prebivalci raznih narodnosti, z Donavo in Petrova-radmsko trdnjavo m - našimi prijatelji: Ješkom, Rito, Ismetom in Mino. Endrejeva nervoza glede postavitve razstave, ki jo je bilo le narahlo čutiti na zadnji sedežih prvega kombija, je jasno pokazala svojo razsežnost pravzaprav v svojem nasprotju - neizmerni razposajenosti in veselju, ki je Endreja preplavilo ob ogledu galerije. >Pa tou je super! Še san ne bi mogo boukše,« je bil navdušen, zadovoljstvo pa je izžareval tako na odprtju razstave kakor v številnih intervjujih z novinarji novosadskih TV in radijskih postaj ter časnikov Navdušenje na osrednjem trgu, v neposredni bližini Galerije Podrum, pa so povzročili naši balonarji. Zaradi ogromnega zanimanja so morali otroke in odrasle postaviti v vrsto, kljub temu pa tudi 40 dvigov nekaj metrov visoko ni bilo dovolj. Po večerji - počitek. Za nekatere ... Naslednji dan je imel sprva glavno besedo Robi, ki je na petrovaradmski trdnjavi skupaj s člani lokostrelskega kluba NS 2002 pripravil promocijsko tekmovanje v streljanju s samostrelom ter lokom in puščico. Navdušeni smo ugotovili, da lahko Robi na razdalji 10 metrov od 10-tih strelov 10-krat zadene 10-ko, ki ni večja od zenice očesa. Robi je seveda zaposlen v slovenski vojski. Po obisku in druženju na »salašu« z nepozabno hrano in glasbo v živo je sledil večerni koncert Vlada Kreslina, zadnji dogodek v prvi polovici izmenjave. Pred začetkom koncerta so balonarji s pilotom Berto ponovili »Bertalanič performans«, kakor so promocijo balonarskega športa poimenovali prijatelji v Novem Sadu. Vrsta je bila še daljša kot dan poprej, dvigov pa še več. Vladov koncert, ki je bil hkrati prvi samostojni koncert Vlada Kreslina s svojo skupino v Novem Sadu, je navdušil tisoče domačinov in navzočo peščico Pomurcev. Spokojno nedeljsko jutro na osrednjem trgu - dolgo slovo od prijateljev, nato pa vožnja proti domu. Skozi Vukovar... Slaba dva tedna kasneje sledi drugi del projekta kulturne izmenjave, in sicer nas poleg že omenjene četverice prijateljev, s katerimi smo pripravili projekt, obiščejo še Radovan s Svetlano in Stevan z Marijo Prinesejo krasna darila, med katerimi je nepozabna umetniška slika z upodobljenim balonom na Trgu svobode in s podpisi otrok, ki so se v Novem Sadu z Berto dvignili nekaj metrov nad glave čakajočih. Radovan, navdušen nad Galerijo PAC, sam pozicioni-ra. sliiie za razstavo, medtem ko se drugi sladkamo s »privlačno- torto, ki smo jo kot presenečenje pripravili za Isme-tov rojstni dan. V četrtek, 15. 9. 2005, zvečer sledi odprtje razstave, na katerem ob koncu uradnega programa postrežemo še s torto v obliki mostu in jo po uvodnih skup- žive h j mh rezih župana Mestne občine fr - -Antona Štihca in ministra za *1 ;l'J' sta Novi Sad Radovana Jokica ra*11 med obiskovalce . V petek se na teniškem turnir;^; poslovne partnerje soboške eno1' rovalnice Triglav prijatelji iz nepričakovano odlično odrežejo" ■ _j;S Ijevalnih igrah Še posebej nepriča^ , je zmaga Stevana in tretje mesto ( »hokeju«, to je v natančnosti v ploščka s hokejsko palico v majhe ,ndrelc< ski gol. Tildi v streljanju s sam° osvojili stopničke, saj je bil R"-' f v malem finalu pa je celo posta' v (45 krogov od 50 možnih) Galeriji PAC fantastičen konce'' Brass Quinteta, ki bo Prik0L nastopil tudi na NOMUSU v b1" ’ Sobota je pomenila vrhunec izmenjave s koncertom Zvonka -s Tamburaškim orkestrom Drži, kar govorijo Vojvodinci, d1; Ln Bogdan človek, ki zna nositi M, sprejema napitnine, saj je in prijazen gospod. Čeprav •' Jk orkestrom m spremljevalci pp malo pred tretjo popoldan, j® ■ tonsko vajo, telefonski LHtBrviu ( na Murskem valu, odgovoriti vprašanja v zvezi s koncertom, ■ jpug1' snemanja in fotografiranja, br intervjuji, z obiski posamezni". radi pozdravili ... Ob vsem razposajen m hkrati mire" s $ triran. Svoj nastop je hof rehodom skozi kinodvorano Dp . m bilo mogoče. Dvorana polna, obiskovalci so nap0 ” ,.ii-':: dverje kina. Koncert naj bi& * N1 f a je že pred njegovim nastop0'^ 0 u' ■ v dvorani, ki ga je bilo zaodrje, dejal: »Mislim, da bo^ , |U daljši. Kaki dve uri « Ganilo ganile so ga solze obiskoval0 rij, > njegovih pesmih spominja ■ . K' f , let, svojih prijateljev, sorodnik^ , je trajal skoraj dve uri m P0^ ■, bila fantastična! Reagiral' vezni tekst, tamburaše tn p Na vse,« je bil tudi sam -certu. Navdušen in ponosen, ■ ., ,r: 1 tega, sem tudi sam. Zato ■■ ■ za naslednjo, še širšo J**!«#* Vsi, ki pripravljamo dog°c in prijatelji iz Novega svojem okolju, se že vese ^0 - । projektov, prihodnjega - 11 J Nove Sobote S 'ti 1 nr F 39 p^n -------------september 2005 YU-arhivi še nedostopni Pe" jih je odprl Marjan Dora, odgovorni urednik Murskega vala ^festivali radijskih postaj Slovenije. H ’ desetega v Celju. Kot na vseh ^^agali tudi na tem. Po podelitvi k/j’1 se po gasilsko posedli po o celjskega Narodnega doma. l®> kot če bi jim dirigiral, svojim i; Gre pa samo za to, da je j™pritisnil prej, kot smo se namestili. H J” *0 ukinili. Zlobneži pravijo, da * ni nikomur v Sloveniji uspelo Murskega vala). Na sliki sta u*0 nekdanja sodelavka, priljubljena . karanja, levo zgoraj, in zdajšnji P Tednika Matjaž Frangež., desno Iztisnjene levice. Bojan Peček pa zaju, kot da vstaja in odhaja na lno televizijo ... * '»rj' v °’wcih je Vlado Smodiš organiziral žganjekuho. Med opravila Ndi kartanje šnopsa. V ospredju sva s Ferijem Lajnščkom. ^01 ' Smodiš, ravnatelj kmetijske šole, pa balonar Pištek Bertalanič, Majda . *i6va žena, Čeprav so po tradiciji pri takem kartanju sodelovali samo '■■’’ak Majda ni samo sodelovala! Ob organizatorju Vladu stoji z in mapo Boštjan Rous. tj ’^Ij ^a' na njej smo bili pred %, ja, kakih sto in kak teden ‘ r Ži J0 skoraj hkrati doživeli 1. . 'Sn’-q In smo ostali nekako Cvgi., ""h najstniških let, ko smo kPs| fesorica. Njuni poti sta se ločili: vsaka si je družino. Aniko si je vzela zdravnika in rodila ■ ■ od katerih je eden v Budimpešti, drugi v domače11 I Ko je ovdovela, se je preselila v Kanjižo, kjer je vi®1, kot sestra kupila stanovanje in velikokrat potuje h i' ali drugemu sinu, da popazi vnuke. Udi je delala po raznih ambulantah m Vojvodini, z možem ekonomistom je imela gr®1^' ’ji in, kot pravi, vrednost iz tega zakona sta sin°va ^pdF nadaljeval družinsko tradicijo in postal l duhovnik, se odselil na Finsko, se poročil z d0111 . na daljnem severu je še ne dolgo od tega ^l? . protestantskega pastorja. Trenuto je v mirovm 11 za Balkan in iz Sarajeva pogosto obišče svo)° k Vojvodini. v »Drugi sin še išče svoj prostor pod soncem- vdi” današnji časi so zelo nemirni. Jaz sem preživel9,1 eno kot otrok, drugo že odrasla, ko sem dojel®’ sei” za vedno izgubim del svoje mladosti, lh: imela Tudi med vojno sva prihajali v Motvari'* saj dvakrat, letos sva tu že celo trikrat, pa mor^a _ , dš ■' prideva. Sem prihajam, da se nadiham naberem moči, da v nekaj dneh obiščem p°l"V, postojanka je pri Vilmosu in Margiti Kocan, me najdete kjerkoli v vasi. Ne morem iz svoj6 obiskujem starejše in bolne. Tu je razvejan Ku s katerim smo si tudi v botrini, ki je veliko^1 vez od sorodstva. Pravijo, da ti je sorodstvo d®110’.'^jijo' in botrino pa si izbereš sam,« še pove svoj^ potem se dolgo pogovarjamo o pomenu Prl)a so jih sklepli največ v Prekmurju. ‘Fr 'tu.. ^88(41 p^n September 2005 Selanski gasilci Nadaljujejo tradicijo Fotografija prikazuje člane Gasilskega društva Selo leta 1926. Fotografija je iz arhiva GD Selo. Gibalo kulturnega in prosvetnega življenja v kraju sta ^3 nekoč učitelj in duhovnik, saj sta bila običajno tudi izobraženca na vasi. Prav na pobudo učiteljev se denejo na prelomu prejšnjega tisočletja po vaseh ^navijati gasilska društva, ki postanejo kmalu nosilci ° Neuradnih podatkih na; bi bilo ItlO+ 0 l^ru^tvo v Selu ustanovljeno leta 0 cenier priča ohranjen zapisnik z pL zbora iz leta 1935, kjer je za-^,no' je to že 25. redni občni zbor 1 Moštva, Drugih pisnih dokazov £ ^htiju gasilskega društva v vasi ni, ^'leni pa sta dve ročni dvokolesni ^brizgalni iz tega obdobja. Ljudsko in oživitev 'troštva se po končani vojni niso vrnili. Za ponovno ustanovitev i V okviru društva danes uspešno deluje tudi ženska ekipa, ki je leta 1995 (na fotografiji) zmagala na sektorskih vajah, leta 2001 pa se je uvrstila na državno prvenstvo v Novem mestu, kjer je zasedla 17. mesto. ■l j7. taborišča jim ]e veliko gospa Voglerjeva. Neka po-| se je stkala med dekleti in ij^viini, tudi z dr. Evo Koltaj Kocan, J1 na strokovna kolegica, pa skoraj L?11 družinami na dolnjem koncu ^rjevec... tl uješ sestrama Poth se ^celo pred leti sem med ^^hi kalvinizmu v naših krajih Kr* na Karolya Potha, drugega 'rl®vcih živečega in delujočega ■' Kep v bornem cerkvenem našla skoraj nič podatkov (n ''^^©kaj zapisov v matrikulah %l k' ijigi, sta me Gyula Nemes v. opozorila, da se hčerki redno SV°' r0'stni kra) ■ • Nekaj irci Pogovorom je sledilo prvo *'*riiiL istega trenutka nastaja ’ ^Vrsta vez ’n 015 vsakem P°" bdenju dodajam nove ka-' v v Vebcastni življenski mozaik Udi “ ',■/?'Irreni ie v zadnjem desetletju ^Irt J10 bolj prisotna tudi podoba [Sth bi- Občudujem Ildino trmo, ■H ravru ■ držo, pa naj jo življenje c odprtost in povezanost dveh 1 " '' "Qi ' odhodu sem vedno potrta, '<•. J'1 nastane velika praznina, iti s " nerganje, pripombe, pog Pripovedovanje, skrb .« gostiteljica Margit Kocan. ■.... '' opazovati, a težko je opisati odnos Morda gostiteljica niti aw, ^st®- gostii> ampak ^bajata. ker tako mora biti, . T-o k domovinsko pravico, na- , J 111 Pomlad priletijo lastovke fe S° o'^rasli> sva upokojeni, in * lldj ?^Osti- da na pismo napišeš j Kanjiža, me celo novi ' ^anl širok krog znancev, i 1 v"dn" bolj osamljena in r°Jstno vasjo, čeprav i in K osem l0t> k1 Pa so bUa ■; ir. Vojvodino. Morda pa je testovičji nagon žene k °ru In tako lahko imaš dva ^eno postaneš brezdomec 11 ‘ovanjem, hišno številko in Ella Pivar izročilo pravi, da so imeli selanski gasilci pred tem še enobatno ročno brizgalno, ki so jo uporabljali ob gašenju požarov. Do prve svetovne vojne so gasilci us pesno sodelovali pri gašenju požarov tudi v okoliških krajih, z uspehi, ki so jih dosegah, pa so uživali ugled med krajani. Z izbruhom vojne je delo v društvu zamrlo, saj so bili člani vpoklicani v vojsko in mnogi September je za nami. Kurilna sezona de se začala. Benzin je že tak dragi, ka je liter benzina drakši od litra olija za pohanje. Kama se tou pela? Ne ven. Naš ati se še izda do drujgoga sousida pela z avtojon. Kurilno smo že tuj kujpili - mama ga je žela na čeke. Samo je te ati pravo ka de nan letos na. 18 stopinj kujro. Bajca nan že sen štrikance štnkajo. Kak bou bou. Nekak že bou. Še sigdar je bilou. ka je nekak bilou. Pa je sefele bilou septembra. Še delnice so odavali Mercatorove. Državniva KAD pa SOD sta oudala Mercatorove delnice Laškomi pa Istrabenzi. Pa ka te pravil? Pa nika. Ka je se tou bole po balkansko šlo, pa tak nikomi nika. Nikšoga razpisa, nika. Samo pu f, pa so šle milijarde. Država se umika iz gospodarstva, sakši den čujemo. No ka de se ležej meknola, pa dotečas fsakše podjetje nastavijo svoje nadzornike pa predsednike upraf. Ge tou ne razmin. Inda je bilou ka si ne j mogo biti direktor če si ne j bil f partiji. Te je prišla demokracija. Pa je za en čas tak naraji tuj skoro f sakšen podjetji v državno) lasti bil direktor član vladajoče koalicije. No pa ka zgodovina sigdar ponavla, je zaj pa tak. Pa je meni nej jasno f kon je te zaj flnta med soclalizmon pa demokracijof. Sigdar si ovi ka so gori, tak napravi/o, ka so ovi, ka so pod njimi. gasilskega društva v Selu se je zavzel leta 1924 takratni šolski upravitelj šole v Fokovcih Aladar Verteš, ki je 10. oktobra skupaj z Jožefom Hackom sklical ustanovni občni zbor društva Za pred sednika gasilskega društva v Selu je bil takrat izvoljen Aladar Verteš, poveljniško funkcijo je prevzel Jožef Hack, tajnik pa je postal Karel Vaš Društvo se je leta 1925 včlanilo v gasilsko župo Križevci, štelo je 24 članov, v okviru društva pa so orga- prave barve, se pravi njuve. Ati mi je razlago, kak so inda že v vrtecaj deco fčillj, ka je za se dobro, ka je v državi, zaslužna samo partija pa seveda tovariš Tito, zaj se je to se fkuper neka ta njalo. Mlade nišče več ne usmerja. Zaj de se nači, zaj ka je nouvi zakon od RTV-ja sprejeti. Samo poučne programe mo gledali. Nikše risanke več, ge se Tom pa Jerry bijeta. Bounedaj kakšega partizanskoga filma. Pa falejša de naročnina. Za tresti tolarof. Telko so letaki koštali, predreferendumski. Ati je pravo, ka do zaj, kak je bilou, bi nan tak ali tak mogli pejneze oni davati, ka so nan kazali. Ponovitev ponovitvine ponovitve. Ja, samo zaj de se nači. Malo počakajmo pa mo vidli. Z našin bivšin bratskin narodon pa je se po staron. Sake telko čase se malo svadijo f piranskon zalivi, od Šteroga ribiča je štera riba. Naš ati je že davno pravo, ka bi je naj se vd spolovili pa je označili. Hrvaške ribe s šahovnocof. naše pa s Triglavom Pa te bi se točno znalo što komi ribe kradne. Samo bi je še popejvati nafčili pa že da bi je vb vleko ribič bi čul če denejo »Lijepa naša« ali pa »Prijatli obrodile«. Joško je pa lekar betežen, ka nika ne miga zadnje čase. Pa brača Podobnik lekar nikšega vikenda neta zijdala tan, ka bi sepaprejkplouta sinjavali. ’ No pa še eno lejpo proslavo smo meli septembra. Od priključitve Primorske se je šlo. Že pred proslavofpa je prišlo do zapleta f. Šteri do Štere zastave nosili? Šestdeset let je nizirali tudi pevski zbor, ki ga je vodil Aladar Verteš. Kljub začetnimi težavam in nekaterim kadrovskim zamenjavam so v društvu skrbeli za usposabljanje svojih članov, s pomočjo vaščanov so kupili gasilske uniforme, uspešni pa so bili tudi napožariščih. Večina hiš v teh krajih je bila takrat krita s slamo, imele so črne kuhinje in požari so bili zelo pogosti. Tudi podtaknjenih požarov ni manjkalo in selanski gasilsci so imeli največ dela z gašenjem v letu 1936, ko je v Selu zagorelo kar ose mindvajsetkrat. Društvo je takrat še uporabljalo obe ročni brizgalni, je pa že načrtovalo nakup prve motorne brizgalne, kar je preprečila druga svetovna vojna Po vojni leta 1945 delo društva ponovno zaživi, ustanovijo mladinski odsek, leta 1957 pa se društvo odloči za gradnjo novega gasilskega doma. Ta je bil s pomočjo krajanov dograjen leta 1960, tega leta pa društvo nabavi prvo motorno brizgalno Savica, zmogljivosti 300 litrov vode v minuti. Po tem času beležijo številne uspehe in nove pridobitve in danes se gasilci iz Sela poleg dveh ročnih brizgaln muzejske vrednosti ponašajo še s tremi motornimi brizgalnami, orodnim gasilskim vozilom in gasilsko cisterno, že kmalu pa bodo dobili še novo vozilo za prevoz moštva in opreme. V društvu, ki šteje 65 članov in mu že od leta 1998 predseduje Zlatko Balajc, ki je bil pred tem šest let poveljnik društva, deluje poleg članske A- in B-desetme še pionirska in ženska desetina. Ludvik Kovac mijnolo, pri nas še pa izda ne vej, što je koga brano, što je koga izdal pa šteri- so gvinali. Pa na sakše kvatre najdejo še kakše grobišče. Žrtve povojnih pobojov. Pa sto je krijf? Pa što je nej krijf? Ati je pravo, kašo v sej evropski državaj gor prišli, što je prvi začo. Pa što se je te prouti ten boril, pa što je z njimi pajdašivo. Pa so si tej, ka so na enoj strani, pa ovi, ka so na drujgoj strani,bitij objasnili pa razjasnili, zakoj se je šlo. V Evropi seveda. Pri nas pa nas sigdar znouva kaj preseneti. Sesamo srbi tak radi lekar kak mij Slovenci te kosti mrtvi tak radi iščejo pa šepa ta nosijo. Od sprave se gučtj že od tistoga mal kak je Slovenija gratala kapitalistična demokracija. Pa san ge nej razmo. Sprava? Mogoče se ide za tou, ka si je stoj spravo. Boukše povedano v novoj državi pod sebe skopo. No pa smo pa pri kopanji. Tou ge nemo tak friško razmo, pa san gvušen, ka vij tuj nej. Pa ka bi se sekejrali, vej pa pomali do bratve. Pa fajn bertegrozde. Paga prejšajte. Pa te mošt pijte. Ovo dale ne vuplen napisati zavolo ministra za zdravje. Pa tak znate, zakoj se ide. P. S. (pozabo sanj: Velka aktivnost naši domači poslancofse vijdi f ton, ka se trgajo še za svetek. Od priključitve Prek murja takratno) SHS. /* WTJ Vište, eni si delo najdejo, J če ga že vači nemajo. ' september 2005 p^n 42VE$nH v Svet digitalnih tehnologij Kaj vse se lahko skriva za pomočjo, ki jo ljudje iščejo in ponujajo po internetu, se je pokazalo tudi ob nedavni veliki katastrofi, ko je orkan Katrina pustošil po jugu ZDA. Na žalost se vedno najdejo ljudje, ki stisko ljudi izkoristijo za lastno okoriščanje. Orkan Katnna še tedne po svojem prvem udarcu povzroča pustošenje tudi po internetu, Prevare v zvezi s to katastrofo se pojavljajo po elektronski pošti in spletnih straneh ter prežijo na nič hudega sluteče ljudi dobrega srca, na tiste ranljive in tudi na pohlepne. Prevare vključujejo prevzem oz. krajo identitete, trojanske konje, lažna vlaganja m goljufije s kreditnimi karticami. Strokovnjaki celo opozarjajo pred prihajajočo ponudbo avtomobilov iz prizadetih območij, ki jih oglašujejo kot avtomobile v dobrem stanju, čeprav so večinoma očitno zelo poškodovani. Najpogostejša prevara je poskus pridobitve številke kreditne kartice. Elektronska postavaš usmeri na lepo urejeno spletno stran, ki je podobna stranem legalnih humanitarnih organizacij, in od vas prosi za prispevek preko vaše kreditne kartice. Nekatere teh strani fkatrinahelp.com, katrmafamihes .com, katrinarelief.com, katrinarelieffund ipd.) so ustrezni organi že prepovedali m vložili ovadbe proti odgovornim osebam. Sumljive stram s pomočjo za žrtve Katrine so zelo pogoste. Inšpektorji opozarjajo na prevarante, ki izkoriščajo katastrofo za goljufanje ljudi. Po preverjanju so odkrili, da je okrog 60 odstotkov od okrog 2000 preverjenih strani s pomočjo žrtvam v lasti ljudi zunaj ZDA. To že kaže na možnost prevare Od avgusta je bilo registriranih več kot 2500 stram, med njimi 450 takšnih, ki imajo v svojem imenu besedo Katrina. Večma jih je Še v izgradnji. Precej elektronskih sporočil vsebuje povezave na sumljive strani, ki poskušajo skrito namestiti na vaš računalnik trojanskega konja. To je prikrit program, ki nato lahko prevzame nadzor nad računalnikom. Nekateri prevaranti poskušajo s prepričevanjem v vlaganje v delnice, povezane z razmerami po orkanu Katrina. Izdano je bilo svarilo pred goljufijami z vlaganjem v delnice energijskih podjetij. Špekulacije se nanašajo nitarna pomoč na internetu na obljubljene visoke dobičke v vsega nekaj dneh zaradi posledic vpliva orkana na cene energije. Goljufije se nanašajo tudi na vlaganje v obnovo in čiščenje prizadetih območij. Med drugim se pošiljajo sporočila preko faksa, ki vabijo k hitremu vlaganju z obljubo velikih dobičkov. Strokovnjaki avtomobilske industrije tudi opozarjajo, da je pričakovati na internetu ponudbo 250.000 do 500 000 avtomobilov, ki so bih dlje časa v vodi. Brezvestni preprodajalci jih očistijo, posušijo in ponudijo neveščemu kupcu. Ta kupi avto, ki bo imel zelo verjetno električne m motorne težave zaradi korozivne morske vode, ki lahko vsebuje tudi ostanke strupenih snovi. Prevaranti preko elektronske pošte ponujajo lažno iskanje pogrešanih za denarno nagrado in s tem izkoriščajo željo družinskih članov po ponovni združitvi. Zaradi vsega naštetega so oblasti v ZDA že oblikovale po sebno skupino za boj proti takšnim prevaram. Ljudje lahko prijavijo goljufije na njihovi strani http.#www.usdo/.gov/^^ Vidimo, da človeški domišljiji m meja, zato je potrebna previdnost. Pred elektronskimi »napadi - se lahko zaščitimo z ustreznimi anti-virusnimi in antispyware programi, proti človeškim goljufijam pa s preverjanjem resničnosti in identitete humanitarne organizacije in spletnih strani Pri tem nam lahko pomagajo že uveljavljene in poznane domače in tuje humanitarne organizacije. V pomoč so nam lahko tudi preverjene spletne strani, ki ponujajo informacije o možnostih legalnega vključevanja v pomoč, kot sta http://www.give. org in http://www.guidestar.org. V. Dr. Matej Gomboši Z našega štedilnika ——- -------- Juha iz stročjega fižola in ostrigarjev__________ 600 g stročjega fižola, 200 g ostrigarjev, 30 g moke, 50 g olja, 100 g čebule, 3 stroki česna, 1 žlica rdeče paprike, L l vode alt jušne osnove, sol, poper, lovorjev list, ščep majarona, ščep narezanega drobnjaka Stročji fižol očistimo in narežemo na kratke palčke. Ostrigarje očistimo in narežemo na lističe. V kozici segrejemo olje, prepražimo sesekljano čebulo, in ko zarumeni, dodamo narezane gobe, fižol in česen. Vse skupaj nekaj minut pražimo m zalijemo z vodo ali jušno osnovo Solimo, začinimo in kuhamo toliko časa, da se fižol zmehča. Iz polovice olja in moke naredimo svetlo prežganje, dodamo mleto rdečo papriko in vse skupaj stresemo v juho. Na koncu juho po želji še začinimo m potresemo z narezanim drobnjakom Piščančja bedra v skorji iz mandeljnov in pšeničnih kalčkov 8 spodnjih delov piščančjih beder, 2 dl navadnega jogurta, 80 g pšeničnih kalčkov, 80 g sesekljanih mandeljnov, 2 žlički posušenih, kaprovih semen, sol, poper, olje za pečenje Pekač obložimo s folijo za peko in namažemo z oljem Piščančja bedra očistimo in osušimo V plitvi posodi zmešamo kalčke, mandeljne, kaprova semena, sol m poper. V drugo posodo stresemo jogurt Piščančja bedra namočimo v jogurt, pustimo, da se odcedijo, ter jih povaljamo v mešanici kalčkov in mandeljnov. Bedra zložimo v pripravljen pekač in pečemo v ogreti pečici približno 50 minut. Rižota z artičoko in paradižnikom 100 g riža, 100 g vložene artičoke, 80 g pora, 2 srednje velika paradižnika, 40 g olja, 80 g trapista, sol, ščepec origana, ščepec sesekljanega peteršilja Riž skuhamo v slani vodi in odcedimo. Na maščobi prepražimo na kolobarje narezan por ter dodamo na kocke narezane artičoke in na kocke narezan očiščen in olupljen paradižnik Solimo m začinimo, pokrijemo in počasi dušimo. Zatem dodamo kuhan riž, sesekljan peteršilj in nariban sir. Narahlo premešamo in ponudimo s piščančjimi 'bedri. Danijel Kozar, vodja kuhinje v hotelu Ajda Terme 3000 Špinačna solata s slanino in lisičkami _ _ ——* 250g mladih špinačnih listov, slanine, 250 g očiščenih lisičk, $:| olivnega olja. Solatni preliv: 3 žlice žlice olivnega olja, 1 žlica gorčice, s • sladkorja, ščepec narezane bazilik mleti poper sb Ud bij m lai to Špinačne liste dobro operemo. in naložimo na primerne solatne Slanino narežemo na tanke rezance, S pa na tanke lističe. Rezine slanin0 Pra na olivnem olju, dodamo rezine go' nekaj časa pražimo. Na vsak krožni r $ pripravljen preliv, ki smo ga PrlpraL naštetih sestavin, dodamo pražene g° slanino ter takoj postrežemo. Kutinova in hruškova strje^ z jabolčnim pirejem_____________—' " Kutinova in hruškova kaša: 300 gb* g hrušk, 120 g sladkorja, 3 dl bel^a _ Kremna strjenka: 2 rumenjaka, ■ korja, 4 listi želatine, 0,5 dl žganja, 2,5 dl sladke smetane. 4 jabolka, 2 dl belega vina, 2 žlici IiP*c soka, 80 g sladkorja, cimetova skoOa K Priprava kaše: Kutine operem0^^. žemo na četrtine in odstrani1110 Hruške olupimo, narežemo prav tako odstranimo peščice L damo v kozico, prav tako Pokrijemo in skuhamo do zmeljemo z mešalnikom m še M 11 *4 it 's h ‘I steP^ skozi gosto cedilo. Strjenka: Rumenjake s sladk^*"^^ mo v penasto kremo Sadno kašo P°= $ in ji dodamo namočeno in ožeto ■'? toplo zmes postopoma in z /. jamo k rumenjakovi kremi. preden se strdi dodamo žganje ' v po!N sladko smetano. Kremo napolb^^jčl*6' ben model ah v manjše porcijs^e £* Postavimo v hladilnik, da se str1!-ma strdi, jo stresemo iz modelov n1 ■ i,.-na krožniku skupaj z jabolčnih1 P' Ni lahko sprejemati kritike N * V Če vas nekdo neupravičeno kritizira, si zastavite vprašanje o dejstvih, ki se jih kritika dotika, in svojih odnosih do drugih, postavljajte pod vprašaj svoje celotne osebnosti. Vsak od nas se pogosto znajde v položaju, v katerem mora sprejeti kritiko. V tem primeru lahko ravnamo tako, da predstavimo cilje, preverimo poti in se dogovorimo o skupnem ravnanju. Kadar se kritika, ki smo je deležni, nanaša na konkretno zadevo ali je žaljiva, se večinoma poskušamo braniti. V takšnih primeri situacije ni več mogoče obvladovati in rezultati so večinoma uničujoči, ozračje pri obeh sogovornikih pa nekonstruktivno. Vsak od nas, ko je deležen kritike, in čeprav od nesramnega in žaljivega sogovornika, mora ohraniti mirno kri in preusmeriti pogovor. V takšni situaciji niste več soočeni na stvarni, ampak osebni ravni. Če nekdo s svojo kritiko ne ostaja pri dejstvih in je nepravičen, namreč veliko pove o svojem odnosu do drugega, in o sebi. V takšnih okoliščinah se je treba dobro obvladati, da bi se nam uspelo vživeti v osebo, ki nas je prizadela. V takšnih trenutkih si vsak lahko zastavi vprašanja - Kaj se dogaja z njim? Kaj se skriva za njegovo kritiko? - Kaj v najinem odnosu šepa9 Zavedati pa se moramo, da je v vsaki situaciji samo od nas odvisno, na kateri ravni se bomo odzvali, saj sami odločamo o tem, katero sporočilo izjave bomo prepoznali, naš odziv pa bo vplival tudi na vedenje sogovornika. Da bi zavestno izbirali vaše odzive, smo v nadaljevanju pripravili nekaj običajnih izjav in učinkov, ki jih le-te Christian Weisbach th ■ izzovejo pri sogovorniku. Videli boste, da če b°s izjav levega stolpca uporabljali izjave desnem njimi hitreje dosegli svoj cilj. t Mag. Simona il*r Izjava z napadom in brez napada Izjava z napadom na ravni odnosa Da mi ne bo treba znova ponavljati ... Tega nisem mislili Tole morate upoštevati ... Niste na pravi potil Napačno ste me razumeli. Moram vas popraviti. To je razumljivo. Ne glede na to dejstvo ... To mi je vseeno. Teoretično imate prav, toda ...» To ni v skladu z dejstvi Zelo preprosto. Učinek na sogovornika Smo v šoli? Tega sam nikoli ne bi ugotovil Sploh mi ni treba! Ti tudi! Sem mar bebec? A ja? Kaj sem torej naredil narobe? To pomeni, da nimam logičnih argumentov? Kakšen drobnjakar! Meni tudi. To mi govori kot praktik? Torej lažem? Izjava brez napada (preprosto črtati] Menim ... Prosim, upoštevajte ■ (preprosto črtati) Očitno sem se napaČn0 Po mojem mnenju Sam gledam na to tokde (preprosto črtati) Prosim, odločite se so"11 , e kc^ Se vedno ne razumem/ Ib slišim prvič. Predlagam, da b' Ojoj, sem pa res neumen, I Vir; Christian Weisbach in Ursula Dachs: »Kako razvijemo čustveno inteligenco«, DZS, Liubllar> % V S 'T 43 september 2005 8 f J namigov v stilu svinglic« 'H' jim rekh švinglice, v ljubljanski kotlini " an »plonkce« in verjetno imajo lističi s vsebino vsaj še nekaj imen. Služijo nam delu, nastopu, sestanku, kadar moramo Znano vsebino vključiti v že znano po našiti D10^e^- Dostikrat prerastejo v vodilo " ■'■k njihov namen učinkovitejši. Nekaj '' ‘ katerih izberimo tiste, ki bodo samo nam: . 1' erogena cona sezone. Investicija v ^'t' Pas, k j zaokroži celoto prevelikega ^rja aU plašča, naj ne bi bila stran vržen 111 flanela sta neizogibna v vsaki garde ,. bodimo v kostimu stila »Chanel« Bc pei Ozek urbani jeans je prava ; "'"'us zb sveži videz. Hi zapeljevanje v bolj oprijetih Lepo se zna svetiti satenasta bluza ali 1-a j dolgimi rokavi Ne pozabimo t • - -'muh vec lahko pomeni veliko več! uJ. proporce in kombinirajmo ravne C/ s preveliko bluzo ali puloverjem. opasaimo ak osaluno. talentirana struktura naj bo kot uokvirijo 1 lrJlka torbica (torbica s tršim okvirjem), kibinirajmo k dnevnemu bolj sproš h L tidnzu oblek. i L 'T hu nepogrešljiva sopotnica, ki sledi E” rji| otopi i senco. Brez zadržkov dodajmo . 1 tudi dnevnemu videzu : k ‘' °®vlji s konico so pika na i oprijetemu < ozkemu krilu 1 V ^rl m močnejše barve pomešajmo. Ne >Se kombinacije vojaškega plašča z ] ansko čipko. Veselje pokažimo s sate- Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja Sl On'SeD1 v Prejšnjih dveh številkah Pena ,r:,£‘opisal vlogo in pomen možganskih 'n tom tokrat bolj osredotočil na Alje J. bolezni m njihovo odpravljanje, ^jj. ^Menje. Glede na vaš odziv mislim, ' 'kilni pomagal vsaj delno spoznati, kje - 11' iavo. »a so, kot pravite, največkrat J" irria "kotnez^anj Vedno več tako mladih kot starejših 'gačTA' težave, ki jim strokovnjaki s ' ' pravega vzroka, bom glede na 7’,. "" m dognanja, do katerih sem prišel L^arjanietn P°škodb malih možganov, “ ' ul. vratnega dela hrbtenice (med ' aJPogosteje sodijo pretres možganov, klopni ali virusni, infekcije (glivice, debla malih možganov pri ftesrečah, infarktih, udarcih v zatilje, ali na hrbet, porodnih in - j., zgodbah...). Velikokrat ali najpogos-/ '1 njv?■ pozneje povzročajo hude .r' ^ll" । nezaznavne in nevidne tudi pri K/He V-"1 ketene, ker lahko pride le do ca dvanajstih možganskih k%i ' ' opisal v prejšnjih dveh številkah. 2a ra2ne težave, ki izhajajo iz živcev, so osteoporoza, muL is • m°cna krivulja hrbtenice, prirojene , ' obraba in tumorji. Vsi omenjeni • । o 'j' 'P°ve^ai° aktivnost in bolečine Sedice, o katerih bom napisal več 5”“ kozmična (currijeva, hartmanno-"u" sk । (vodni tokovi, prelomi, rud-% 1 'ip' 1 tehnična sevanja (radijski od-■i * h apa°lla^etc’stni električni prevodniki, >. । v m 1 at1, GSM-i...). Še posebej nevarna vN? ^čnih sevanj, ki pogosto povzro-1Q rakava obolenja pa tudi infarkte. uživanje mamil, čezmerno ^pkisp^^niiranje alkohola in kajenje. * a ''ll vzroke bolezni, je prav, da spoz- ' ^'"'"vji^'^06’ ki nastanejo,če m pravočas LJ* Oiil-J 1 Vzrokov. Le-te se žal največkrat Po vzroku in so lahko zelo moteče nasto bluzo čez dan intvidastim plaščem zvečer. 10. Negovani nohti in lasje so edini pravi okvir Jesen so obarvala tudi oblačila v trgovinah. Zlahka nas ne pustijo ravnodušne vijoličasta, zelena, oranžna, rjava v odtenkih zemlje in čokolade ter siva, črna in pudrasto omehčana bela Barve so življenje, izbirajmo jih k svoji duši. Takrat bodo zasijale v pravi luči za našo prihodnost. , Tatjana Kalamar Morales Če želiš biti uspešen zdravnik ali zdravilec, moraš poznati vse vzroke, ki povzročajo bolezen. Če poznaš vzrok, ga moraš pravočasno odpraviti ali zatreti. S tem eliminiraš posledice, ki se izražajo v obliki bolezni. To moje načelo še toliko bolj kaže na to, kako pomembna je pravočasna in pravilna diagnoza. in bolnikom onemogočajo normalno življenje, nekatere pa so le lažje oblike. Posledice obolenja pogosto ostajajo in se s starostjo še povečujejo. Te so: glavoboli v zatilju, ki pogosto ah največkrat prehajajo v čelni del (migrene) in velikokrat povzročijo tudi bruhanje, - vrtoglavice, ki so lahko samostojne ah povezane s šumenjem v ušesih in glavoboli v zatilju, lahko so občasne ali konstante. - motni ali dvojni vid, ki je povezan z glavobolom v zatilju, ah dvojni vid brez glavobola, ■ težko jjožiran je, slinjenje ah suha usta, drevenenje v licih in bolečina v čeljustih, suhe oči ah težko premikanje, odpiranje in zapiranje vek, zatekanje zaušesne slinavke, - slab voh in okus, težko in nerazločno govorjenje, bolečina v ramenih, komolcih, zapestju, mišicah rok ter mravljinčavos^v prstih in mrzle roke, tresenje rok, težka hoja, vedno bolj pogosto oteženo dihanje, zbadanje pod levo dojko in pri. srcu, kar povzroča aritmijo in s tem nihajoč krvni tlak, ki ga lahko normalizira gibanje, povečanje želodčne kisline, pogosti zastoji blata in slabitev mišic debelega črevesa in danke, - bolečine v predelu slinavke in nihanje krvnega sladkorja, bolečine v bokih in zatekanje narta Če pa še spimo na katerih od tolikokrat omenjenih sevanj, se posledice še stopnjujejo. Ob omenjenih težavah prihaja v teh primerih tudi do kronične utrujenosti, nervoze in manjšanja odpornosti, znižajo pa se tudi fizične in umske sposobnosti Tedaj smo sposobni optimalno delati le nekaj ur. Umski delavci hitro izgubljajo koncentracijo, kar jih pogosto spravlja v obup. Pri šolarjih pa pride do slabšega učnega uspeha. Vse to je kot posledica padanja življenjske energije (pogosto slišite izraz bioenergija, ki je napačen). Na koncu sem dolžan povedati tudi, kako vse to čim uspešneje preprečiti zdraviti ali vsaj olajšati. Najučinkovitejše zdravljenje je preventiva Že otroke moramo seznanjati s posledicami, ki jih lahko imajo, če pride do poškodbe zaradi padca na glavo, hrbet ali udarca v zatilje. To pogosto Zakaj v lekarno? Posve* s strokovnjakom s področja zdravstva in zdravil je nepogrešljiv za ohranitev ah vrnitev zdravja in odpravo zdravstvenih težav, ker omogoči izbrati in pravilno uporabiti varno, kakovostno in učinkovito zdravilo ah drug izdelek za odpravo zdravstvenih težav Farmacevtova naloga v lekarni je, posredovati ustrezne informacije in nasvete o uporabi izdelkov, ki so na voljo v različnih farmacevtskih oblikah. Z zdravih se da prepoznati, zdraviti ah preprečiti bolezni in bolezenska stanja, med izdelki na lekarniških policah pa so tudi takšni, ki le dopolnijo prehrano ah negujejo telo in prispevajo k boljšemu počutju Tablete, kapsule, praski, sirupi, kreme, paste in druge farmacevtske oblike so namreč lahko na trgu v različnih vlogah: kot zdravila, prehranska dopolnila ah kozmetični proizvodi Sestava, namembnost in navedba ah izpust opisa zdravilnih učinkov odloča o njihovi razvrstitvi. Dober farmacevtski videz torej lahko vara, ker vsi izdelki v farma cevtskih oblikah nimajo zdravilnih učinkov. Zdravilo je vsaka snov, ki jo v primerni farmacevtski obliki uporabljamo za zdravljenje, preprečevanje ah prepoznavanje bolezni. Tak izdelek mora imeti dovoljenje za promet z zdravilom (pogovorno rečeno, mora biti registriran) in* je pod nadzorom pristojnih državnih organov Izdelan je v skladu z dobro proizvodno prakso ter je dokazano kako vosten, varen in učinkovit Na. ovojnini in v priloženem navodilu za uporabo so napisani verodostojni podatki o učinkovitosti, opozorilih, previdnostnih ukrepih, prepovedih in neželenih učinkih To velja tudi za zdravila rastlinskega izvora Zdravilo z režimom izdaje »le na zdravniški recept« je dovoljeno izdati le v lekarnah; zdravilo z režimom izdaje »brez zdravniškega recepta- pa v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Kozmetični proizvodi so snovi ah pripravki v končni obliki, primerni za nanašanje na zunanje dele človeškega telesa ali zobe in sluznico v ustni votlini, z namenom očistiti, odišaviti ah zaščititi, ohraniti v dobrem povzroči poškodbo možganskega debla ali malih možganov, ki sicer ni vedno označena kot poškodba, ima pa lahko dolgotrajne posledice. Če doživimo trk ali nalet z avtomobilom in pride do premika diska v vratnem delu hrbtenice, jo je treba takoj ali v najkrajšem času s posegom naravnati in šele nato nadeti opornico. Ker če hrbtenice ne naravnamo, se zaraste tako, kot se je deformirala Pozneje tega ni mogoče vec korigirati Lahko le lajšamo posledice z manuelno ali biomasažo. Če pride do poškodbe ah obolenja možganskega debla, kar vpliva na prizadetost katerega od omenjenih možganskih živcev, je zelo uspešna bioterapija To pa lahko in mora opraviti le usposobljen bioenergoterapevt Nevešči bioenergetik ah kiropraktik lahko s svojim nestrokovnim posegom'povzroči le še več poškodb. Če opazite, da ob tem, da se vam dogajajo težave, ki so omenjene, še slabo spite, vstajate utrujeni, ste nervozni, vam pada koncentracija in imate občutek kronične utrujenosti, je treba opraviti pregled vaše spalnice in premestitev ležišča Če povabite koga, ki vam bo opravil meritve, vam mora ugotoviti križišče kozmičnih sevanj ter tehnično in vodno sevanje Predlagati Vam mora, kam premestiti posteljo. Tistega, ki pride k vam z elektronskim merilcem in vam ne ponuja drugega, kot da vam proda zaščito, mirno odslovite, ker le-ta ni radiestezist, ampak trgovec. Bodite previdni, kajti, žal, tudi pri nas v Pomurju deluje kar nekaj takih, ki so samooklicani bioenergetiki ah radiestezisti. Za več informacij ali o morebitnih predlogih o prihodnjih temah pišite na uredništvo Vestnika s pripisom za rubriko bioenergoterapevt in radiestezist Štefan Titan odgovarja Pokličete pa me lahko po 20. uri. Veliko informacij in nekaj člankov iz Pena lahko najdete tudi na internetnem naslovu http://ti.tan.stajerska.com V vsakem primeru pa vam svetujem, da obiščete tudi svojega osebnega zdravnika kivas bo napotil na pregled k specialistu ali svetoval način zdravljenja Naj na koncu dodam, da je zdravljenje omenjenih težav dolgotrajno. Tudi z bioenergijo. Zato svetujem vsem, ki bi želeli ozdraveti, da morate biti zelo vztrajni... stanju, spremeniti njihov Sz ali odpraviti neprijeten telesni vonj Prehranska dopolnila dopolnijo običajno prehrano, zato jih obravnava zakonodaja o živilih. Ti pripravki ne morejo nadomestiti zdrave, uravnotežene prehrane m zdravih življenjskin navad. Prehranska dopolnila niso namenjena zdravljenju ali preprečevanju bolezni niti bolezenskih stanj in se jim tudi ne sme pripisati omenjenih lastnosti Izdelki so označeni z navedbo »prehransko dopolnilo«. Priporočilo si zaslužijo le tista prehranska dopolnila in le tedaj, ko ni dvoma o njihovi kakovosti in primernosti za uporabnikovo zdravstveno stanje, starost telesno dejavnost ter jemanje drugih zdravil in prehranskih dopolnil Živila za posebne namene________________ Živila za posebne prehranske namene ter živila za posebne zdravstvene namene so skupine živil, ki se zaradi posebne sestave ali načina predelave razlikujejo od običajnih živil. Ustrezajo označenim prehranskim namenom, denimo osebam z motnjami v prebavi ali presnove. Namenjena so bolnikom za popolno ali delno prehrano. Farmacevtski pripravki rastlinskega izvora Ljudje vseh kultur že od davnine uporabljajo rastline m različne rastlinske pripravke za ohranjanje zdravja m odpravljanje zdravstvenih težav Šele z razvojem in predelavo nadzemnih m podzemnih delov rastlin, rastlinskih izločkov, izvlečkov ali njihovih kombinacij lahko pripravke iz zdravilnih rastlin ■ z dokazano kakovostjo, učinkovitostjo in varnostjo - uvrščamo med zdravila Na voljo so v lekarnah in specializiranih trgovinah Pri izdaji rastlinskih pripravkov dobite v lekarni nasvet o njihovi pravilni uporabi, seznanite se z opozorili o mogočih neželenih učinkih ter medsebojnem delovanju s sinteznimi zdravili, skladno s priloženim navodilom za uporabo. Obstaja namreč napačna predstava, da so rastlinski pripravki varnejši, ker izvirajo iz »narave«. Tildi uporaba rastlinskih pripravkov je lahko povezana s tveganjem za zdravje, ki ga je mogoče pripisati ■ slabi ali neustrezni kakovosti rastlin in spremenljivosti rastlinskih sestavin, - neustrezni pridelavi, slabi kakovosti rastlinskega pripravka ter ponarejanju in dodajanju sin tezmh učinkovin, - onesnaženju s težkimi kovinami, pesticidi in mikroorganizmi, - neustreznemu (premajhnemu ali pretiranemu) odmerjanju, neželenim učinkom ter neželenim medsebojnim delovanjem s sinteznimi zdravili in preobčutljivostni reakciji Pasti nakupa drugod Nakup omenjenih vrst izdelkov po internetu, pošti, v prodaji od hiše do hiše in običajnih trgovinah nastavi naslednje pasti: - Težko je preveriti ponudnikovo verodostojnost in prepoznati kakovost informacije in izdelka. Ponujeni izdelki so lahko nekakovostni, nevarni ali celo ponarejeni. Če se pojavijo težave med uporabo tako kupljenega izdelka, je težko ugotoviti, kdo je za kaj odgovoren. Pogosto je izdelek zaradi želje po dobičku predstavljen le s pozitivne plati, neželeni učinki in druga tveganja, povezana z njegovo uporabo, pa sploh niso omenjena. - Podatki o izdelku so lahko nepravilni, pristranski, pomanjkljivi ali celo zavajajo kot, denimo, oznake: čudežna ozdravitev, brez stranskih učinkov, v celoti naravnega izvora, brez tveganja, skrivnostna formula in podobno. Vsebujejo veliko pretiranih obljub za lajšanje tegob, povezanih z videzom, in neresničnih podatkov, ki zbujajo lažno upanje, tudi v zvezi z zdravljenjem hujših obolenj. - Ponudniki podatkov in izdelka niso strokovnjaki s področja zdravstva in zdravil, zato obstaja tveganje za zdravje zaradi mogočega nepravilnega prepoznavanja bolezenskih znakov, napačne izbire izdelka in nepravočasnega pravilnega zdravljenja. Povzetek Zato torej po nakup zdravil in še kaj v lekarno. Janez Springer, mag. farm Vir: Don slovenskih lekarn, 26 september, lekarniško zbornica Slovenije in Slovensko farmacevtsko društvo 2005. september 2005 p^n 4410 Nagradna križanka Od 29. IX do 27. X HOROSKOPE SLEPILO SENZOR Ml, VI, - NARAVOVARSTVENIK NEMŠKI FIZIK (WILHELM) ŠTEFAN Hajdinjak VZHODNI SLOVAN PREMICA SEČNICA MIREN, RAVNODUŠEN ČLOVEK UMETNOSTNI SLOG ZADNJA STOPNJA BAROKA JAPONSKA MISELNA 1 IGRA TELESNI SKLEP B KLADA ZA SEKANJE FRANCOSKI SKLADATELJ (FRANCIS) ČRTALO. RAVNILO MOŠTVENA IGRA Z ŽOGO PLESALEC OTRIN KRMILO PR, AVTU VELIK HIŠNI PES Pripravlja: Agencija Hff* Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen OCENA. I RAŽE MA Z BESEDAMI VALENTIN AREN — SKAKALKA V VIŠINO ASTAFO AMERIŠKI REVOLVER PEN &CR V VISOKOGORJU ODMEV IVERNA PLOŠČA PO MURSKI ŠANIST (ŠTEFAN PISATELJ FLISAR FILMSKI IGRALEC GIBSON SNOV, IZ KATERE JE NASTAL KOZMUS RAFKO IRGOUČ TELIČEK EPOLETA V RUSKEM OKOLJU MORALNA NAČELA PODTALNO DELOVANJE PREPROST ZAKLAD PRI RIMLJANIH NADAV, NAPLAČILO OR NA ZEMLJA IZLOČEK SVETA ŽLEZ V KNJIGA USTIH ISLAMA SLAVKO KOTNIK ANGLEŠKO SVETLO PIVO SODOBNIK KELTOV OSKAR KOGOJ OPERNA PEVKA IVAN HOČEVAR SREBANJE PUAČE OPERA K. G L DM DAHU FR- IZDELOVALEC KLAVIRJEV PEN ANTON DERMOTA EDEKOD ČUTOV VELJKO JEZEROV SEVERNI AMERIKI NEMŠKI POLIPA JOHANNES) VOZNIK PLOVILA VISOKO GRADBENO DVIGALO UČINKA, KUMA GRIZALO HUDO PRIZADEVEN UČENEC WfOWO VIVALDI ISLAMSKA LONČEK SREDO- ZEMSKO ZIMZELENO GRMIČEVJE ŽUPAN t BOJAN OVEN (21. III. - 20. IV.) V ljubezni znate biti strastni in drzni, To je adut za obdobie pred vami, ko vas bo okolica spoznala bolj s sončne plati Tildi kreativne energije bo dovolj. Mars, vaš planetni vladar, bo začel svojo pot nazaj, kar pomeni, da bo slabo vplival na vase napredovanje ali zmotil vaše načrte Najslabše bi bilo, če bi zdaj oklevali. Morda bi enkrat, za spremembo poskušali z igro na srečo, ker se vam, sramežljivo, prikazuje denar NANUT BIK (21. IV. - 21. V.) Pričakujete lahko novosti in presenečenja, ki pa ne bodo vedno ugodna Vesoljski vplivi ne bodo dobri, kar od vas zahteva silovitost in odločnost. Pripravljeni ste lahko na dokaj močan preobrat. Nekdo od bližnjih so bo preveč vpletal v vaše življenje in vam delil nasvete V tem času se ob sobotah ne odpravljajte na pot Presenetite partnerja s kakšno nenavadno erotično igrico. Od znane osebe ne pričakujte dobrohotne geste PIJAČA STARIH SLOVANOV IGRALKA FARROW $ , ALEKSANDRIJSKI ŠKOF, NASPROTNIK ARI JAMSTVA IZVOR. POREKLO ODBOR VAŠKE SKUPNOSTI TITANOVA RUDA GRIČ, HRIB ČUD ŠVICARSKI SMUČAR KAELIN DVOJČKA (22. V.-21. VI.) OZVEZDJE 5EVERNE NEBESNE POLOBLE GRMIČASTA RASTLINA Z UŽITNIMI PLODOVI s PRITOK DRINE PRI ^g^RADU POUTlK Nagrade za izžrebane reševalce 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag, Branislava Belovič, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj, Branko Časar in 3.-7, nagrada je praktična. Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka. 7. oktobra 2005. Rešitev: Ime In priimek: Nash*: P^n ZVONKO ERŽEN ČARGO IVAN Rešitve križanke 8.9.2005: Družina Mencigar, Fikšinci, plug, hlev 1, nagrada: KNJIGA Lahko jem, mag. Branislava BeloviC Banica Bogdanovič, Ul bratov Učakar 126.1000 Ljubljana 2. nagrada: KNJIGA Boug žegnjaj. Branko Časar: Martin Pravdič, Štefana Kovača 17,9000 Murska Sobota 3.-7. nagrada Mestnikova majica: Slavica Kos, Ul. Štefana Kovača 10, 9252 Radenci Ivana Fartek, Pečarovci 41,9202 Mačkovci Adolf Cmager, Razkritje 48,9240 Ljutomer Tatjana Žilavec, Predanovci 39,9201 Puconci Matjaž Buček, Pertoča 33 9262 Rogašovci Pen je. kratko rečeno. Vestnikeva mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bU» da bi, v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penetrantnež (prodiralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. EHTNIC 0 (23. IX. -22.%) Predvsem začetek meseca bo naklonjen vsem vrstam umskega de11 razpoloženje pa začetek meseca ne bo -i saj boste stopali iz enega razpoloženja v drugo. Kasneje pride ra manj naporna plat Ta mesec .vdiif13-morate sami pomagati Finančni nespremenjen Zna biti, da bodo ljubezenske napetosti na koncu pb®* učinek Bodite boljši od konkurence! ŠKORPIJON (23. X. - 21 Prijateljski nasmeh bo omilil napeti membe pa ne bo preprečil. Poiiirn^00 boste kontrolirali situacijo in ne boste tal pod nogami Tildi z osebami, ki n® kot vi, komunicirajte umirjeno in isM"*1- yJt ste lahko zadovoljni, saj se bo v dogajalo po vaših predstavah Amor1 * * t morda vas bo zadel že v prvem tednu Optimizem in pogum Se Hi dr Jr Gi 4- iO ir? tu or, IV Kit % Počutje bo izredno dobro. Dobre možnosti se bodo kar ponujale Če jih. hočete izkoristiti, poskrbite za prave informacije Zdaj je obdobje, ko boste z lahkoto reševali zapletene naloge Vitalna energija bo rasla do 24, Vmes obdobje, ko se bo treba zbrati. Čas za uvajanje novosti ni primeren. Morda bi poskušali vnesti malo več reda Če se v poletju v vas ni prebudila vroča kri, pričakujte to zdaj. Ne računajte, da bi drugi kaj storili namesto vas. streleo (22.XI. - 21. Mesec, kot bi si ga vsakdo želel poln r°" (jj ustvarjalnosti in plodnosti Usps“-^1 delovanju s posameznikom ali v vaše pripravljenosti, pomagati drugi®’ bo odprla povsem nova, ur-prŠA* V-vladarica Luna vas vabi na P°Jj, življenje v naravi. Če že ne boste P° , varianto, da bi. Proti koncu meseca j in stres v delovnem okolju. Malce s*1 odveč. RAK (22. VI.-22. VIL) Sestanek bo marsikaj obrnil na glavo. Morda prihaja čas, ko se bo vaš življenjski ciklus povsem spremenil Sicer dokaj umirjeno obdobje, ku bo večina stvari tekla normalno ali po načrtu, zato se lahko nekoliko prepustite toku. Tucu v prijateljstvu vse ustaljeno - nekdo bo sicer ugotovil, da ste večji prijatelj, kot je pričakoval. Kakšen eksperiment v postelji ne bo napaka. Proti koncu meseca nevarnost prevare ali hude nevoščljivosti. LEV (23. VIL-22. VIII.) Ljudje se bodo dobro počutili v vaši bližini, v poslu se boste dobro znašli Prišla bo zanimiva ponudba Zadeve bodo tekle, kot si predstavljate, razpoloženje bo nadpovprečno. V drugi polovici meseca presenečenje, ki bo zahtevalo previdnost in boj Ne hitite in v tem času ne uvajajte novosti. Uživajte v ljubljenju pri dnevni svetlobi. Ognite se družbi, ki vam že od prej ni ravno všeč Pretiran napor ali učenje ne bosta dala rezultata DEVICA (23. VIII.-22. IX.) Obdobje ne bo ravno zanimivo ali posebej razburljivo Pri sebi boste poskušali razčisti nekatere stvari, vendar bodite previdni, ker vas lahko takšno stanje privede v pasivni položaj Poskrbite za opravila, ki bodo zahtevala široko obzorje. To vam bo dalo moč Nesoglasje(a) z izvoljencem morate rešiti sami. Verjetno sami ugotavljate, da imate trenutno premalo energije Z močno voljo in koncentracijo se bo obnovila in kmalu se bo prikazal pustolovski duh. KOZOR^ (22. XII--20 " hi- Čutili boste, da nekaj ni v redu. J ^-in* vedeli, kaj. Nepremišljenih potez Obrnilo se bo m zaceli boste zetiusp^ j skrbite, da bodo vse službene dol-1 ,c- j—.V vočasno izpeljane, saj vam ustvari-v tem obdobju ne bo prunanjkov- h treba delati, vendar nagrada be sredini meseca boste lažje komu111' na mehur in ledvice, morda tudi vodN^S ..... rt* J Večjih pretresov ne bo, če odšteje a"’ 1?:r^ f zabavi. V ljubezni neka čudna -/■ bo ustvarila nered oziroma ne'J . kaos ali dvostransko igro Nast°P neodvisen mislec in vzbudili pt^'5' j r neumnih in spreobrnjenih I" ■' n» naredilo težave Obdobje, ko 1,1 v nadite nekaj zamujenih sivi«1 ki ste jo po 'M Sut čas za osebo, zanemarjali. <20- "• Planeti vam ponujajo dobre P ložnosti Nekoga v svoji bližim ' način zamenjati Začetekboro.'^,.^ pridejo spremembe, morda" Lahko si vzamete malce 11 knjigo Proti koncu meseca se barometer nevarno dvjgnd id _ |d - ji* dobila krila Treba bo ni r*** (možen) pesimizem, za katere^ sili v vas kar tako Izdaja ga Podjetje za informiranj e. Odgovorni urednik matičnega časopisa je Janko Votek, uredniki Pena 30 Bojan Peček. Jože Rituper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka EmrL Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen rd posebne naročnine! _ _ri .M h Po" september 2005 Umetniki na mej’i '•n Center je od 10. do 25. Wmbra izvajal projekt Menjave mladih umet-’ iz petih različnih Evropske unije. Ta imenovan MEJA-X le bil del programa ”'anice in je plod sodelo toed Art Centrom in senzacijami v Italiji (Me-Mtore' (CEPAŠ}, Španiji ,' "Mu de Accion Soli-T^yCoopijracion. Cen-i Natural in Por-Wem (CENTA) kot faznimi mladinskimi ^Dizacijami: M.I.K.K. Sobota |, 1 nfopeka (Maribor), DZMP MC Brežice, ŠMO-ILaško). Večji del pro-podprla Program '’Mina Akct|a 1 Sode ’ le okrog 25 umet-w z raznih področij gnesti v skupini po pet Zadnjih držav. Slove-.' •’ uija, Francija, Špa-^E^rtugalska. Projekt ‘'Edinstvena priložnost umetnike, da se izmenjajo izkušnje ■L in znanja, da skupaj ustvarjajo in sodelujejo z lo kalnim prebivalstvom Goričkega. MEJART se je zato nagibal h kulturni in umetniški izmenjavi med mladimi ljudmi, k razumevanju in spoštovanju različnega v mirni večkulturni Evropi in spoštovanju podeželske skupnosti in okolja. Tema projekta so bile meje (od tod ime MEJART) kot povod za razpravo o istovrstnosti in različnosti v kulturi, umetnosti in družbi ter ustvarjalnem in vsakodnevnem življenju. Udeleženci so imeli proste roke pri umetniškem ustvarjanju in oblikovanju posamez nikov ali skupin. Končni izdelek je bila skupinska prireditev v soboto, 24. septembra. Organizatorji so priredili tako imenovano veselico, ki je potekala med slovensko in madžarsko mejo (Hodoš-Bajansenye), in s katero so skušali simbolično premagati meje med umetniki in lokalnim prebivalstvom, mestnim in A A T^e. ' i ■ Umetniški performans Osvobodite me iz košar podeželskim načinom življenja, različnimi kulturami in narodi. Na programu so bde umetniške predstave z narodno glasbo, lokalnim pevskim zborom, glasbenimi skupinami in glasbeno zasedbo Mejart pa tudi tradicionalna hrana in pij a ča. Lokalna atmosfera se je tako zlila z inovativnimi ustvarjalnimi navdihi - pripravljena pa je bila tudi začasna galerija na mestu nekdanje Kompasove brezcarinske prodajalne S. S.,T.K. '^j 1 °»iekti v sklopu umetniškega izraza naloga iitjji ljutomerske iy ^z’ie na temo genezi Maistra in borcev Praznovanja 7. občin-r Občine Križevci pri So Pnpravih okroglo o generalu Mais-slovenske vojske. , |^1 [j- b?®*®0 80 pripravili profe-Gimnazije Franca ■ Momer ob sodelovanju iE,Vc" ustanove dr. An-‘t^sj > 1X1 društva genera- , Razstavo o generalu V v v .1101 v Kulturnem , je organiziral t,.,." Slovenije. Osrednji t r^i ' 6 zaiemal predsta-N^^ovalmh nalog petih gimnazije, in sicer ■ : Kramberger, Maje Horvat m Damjana inlnsKramber-'1 Mentorstvom Franca A nalogo z naslovom na poziv k obrambi v letih 1918/1919. Obe Plesi v krogu v Murski Soboti Iz Mladinskega m kulturnega kluba Murska Sobota (MIKK) sporočajo, da prirejajo v sodelovanju z zavodom Pandemia v nedeljo, 2. oktobra, ob 16. uri plese v krogu pod vodstvom mednarodno uveljavljenega učitel ja plesov v krogu Luibica Jordija Brita. Ta delavnica, ki je prva izmed njegovih v Pomurju, bo v primeru lepega vremena na ploščadi murskosoboškega gradu, če bo dež, pa bo v dvorani MIKK a Cena sodelovanja v delavnici Plesov v krogu je 2000 tolarjev. Po Luibicu so koraki kot življenje, z njimi dobimo svojo zrcalno podobo. Če opazujemo njihovo gibanje in usklajenost, kaj lahko ugotovimo, da se z njimi lahko gibljemo tekoče ali pa obtičimo. Ne glede na to, v katerem stanju se znajdemo, ob tem občutimo radost ali strahove, vendar je oboje enako dobro. Kot pravi ples poveže vsa človekova telesa: snovno, čustveno, mentalno m duhovno, kar pa se zgodi samodejno tudi, če smo povezani s svojim srcem. Ples nas povezuje s svojim srcem, ki je pravzaprav esenca naše biti, kar v resnici smo. Zanj so vsi plesalci v krogu sonce, kajti v krogu se ne da ločiti začetka in konca Vsak je sicer edinstven posameznik, ampak hkrati tudi del nečesa, kar ga presega. V času ločenosti, ko razpadajo družinske in sorodstvene zveze, zagotavljajo plesi v krogu skupno druženje onkraj besed, sledenje nežnim ritmom in širjenje zavesti na globalni občutek človečnosti. Na čustveni ravni plesi v krogu ustvarjajo varno okolje, kjer se vsakdo počuti sprejetega da je lahko tisto, kar čuti m je. V redni skupini se pogosto spletejo tesnejše vezi in ljudje lahko izrazijo svoja čustva. Luibic Jordi Brito iz Barcelone je priljubljen mednarodni učitelj plesov v krogu, ki že več kot desetletje poučuje mlade in malo manj mlade. V času svojega plesnega delovanja je vodil številne delavnice in mednarodne festivale na Portugalskem, Nizozemskem, v Španiji, na Hrvaškem in drugje. Po Liubicevih besedah plese v krogu zaznava kot '»enega najstarejših načinov, s katerim ljudje proslavljajo življenje v skupnosti, povezanost m vzajemnost. Plesi v krogu so kot zdravljenje, vendar vsakomur dopustijo, da se razvija iz tega, kar je. Plešejo jih lahko vse generacije m zanje ne potrebujemo plesnega partnerja ter predhodnih izkušenj.« ‘ ’ T. F. T. K Ljutomerski gimnazijci »zgodo vinarji « so se predstavili dijakinji sta obdelali zgodovinske dogodke po koncu prve svetovne vojne, ko se je general Rudolf Maister - Vojanov skupaj z borci za severno mejo boril, da bi čim več slovensko govorečega ozemlja pripojil k Sloveniji. Čeprav mu vse to ni uspelo, je kljub temu uspel priključiti velik del slovenskega ozemlja k tedanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je nastala po razpadu avstro-ogrske monarhije. Njemu gre zasluga, da je ostal Maribor slovenski Maja Fras, gimnazije na mizi Dijaki Ij Katja Horvat in Damjan Vučko pa so pod mentorstvom Danila Obala izdelali raziskovalno nalogo z naslovom Maistrovi sodelavci in borci iz Prekmurja ter njihova prizadevanja za priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS. Predstavit ve so se udeležili Številni gostje: sedanji ravnatelj Zvonko Kustec, nekdanji ravnatelj Ozvald Tučič in dr. Ivan Rihtarič, ki je kot zgodovinar in predsednik Zgodovinskega društva Gornja Radgona pohvalil delo dijakov. Pohvale sta izrekla tudi predsednik Zveze društev ge nerala Maister Ljubljana mag. Milan Lovrenčič in predstavnik slovenske vojske iz Vojaškega muzeja stotnik Zvezdan Markovič. Okrogle mize so se udeležili tudi člani Zgodovinskega društva Ormož in drugi, ki jih zanima zgodovina Slovencev. p - L. K. Vaše pesmi Mavrica ljubezni Razlila bom barve, da mavrica nastane, nato jo bom od mojega do tvojega okna raztegnila, da bova po njej hodila. To bo najina mavrica ljubezni, na sredi nje'jaz in ti in vse tiste sladkosti, ki jih poznajo le zaljubljeni. Sonja Kje si? Daleč so tiste steze, po katerih hodiš ti. Dolge so, a vendar kratke, zato obuj lahke copatke. Obljubljaš to in ono, pa vendar iz vsega ne nastane nič, ampak saj ti ne zamerim, vem, da midva nisva še zanič. Vrni se torej meni v objem, ne odhajaj v neznano, saj veš, da je tam zaspano. Adriana september 2005 Pen Madona v mavcu »Soproga je dobro, hvala za vprašanje. Zdravniki so ji sicer prešteli osem zlomov kosti, vendar je preveč trmasta m samosvoja, da bi jo to na kakršenkoli način motilo ali oviralo. Ne samo da se je potrudila in prišla z mano k sem v Kanado, tukaj vsak dan redno telovadi in se razgibava!« je povedal britanski poslovnež in režiser Guy ^Bt. Ritchie S svojo popularno soprogo, ki je prejšnji mesec padla s konja, sta se mudila na filmskem fes-uA tivalu v Torontu. Ritchie je tukaj, ■ Ku v sredini septembra, predstav-B* Ijal svoj novi film Revolver z BB mladim hollywoodskim zvez-’ B dmaom Rayem Liottom v glavni vlogi. Madonne ni bilo veliko na spregled in se je v glavnem skrivala pred U' fotografi. Kljub temu so jo paparazzi uspeh posneti, ko se je vračala iz studia za lil fitnes. Madona se je ponesrečila v začetku avgusta, na proslavljanju svojega 47. rojstnega dne. Padla je s konja, si večkrat zlomila levo roko in natrla tri rebrne kosti. Zvezda filma Evita je znana po tem, da zagnano in H disciplinirano skrbi za svoje ■f telo in kondicijo in je zdaj komaj dočakala, da so ji zd-F ravniki dovolili vrmtev v športno dvorano. To novico so z veseljem sprejeli tudi v vodstvu Motorole, s katerimi je podpisala pogodbo o snemanju reklamnih filmov Bali so se že, da bo večji del milijonskega honorarja šel po zlu. Prvi zdravniški izvidi so bili dokaj hudi in kazalo je, da ne bo zmogla zahtevnega snemanja. Giulietta Revel na trgu Piazza Navona v Rimu, kjer živi že 14 let. »Ko si uspešen, vse opravljaš z lahkoto. To je čudovit občutek. Če bi bila še srečno zaljubljena - kje bt bil konec moji sreči!?« A si mi igralci delamo, da bi postali slavni, zdi pa se mi, da je najlepše, če pride uspeh v zrelih letih,« je povedalaitalijanska igralka Giulietta Revel (36), kateri se to z vlogo v popularni italijanski TV-seriji Čarovnija očitno zdaj dogaja Prej so jo po znali Italijani bolj kot igralko kot prvo žensko, ki je v Italiji odslužila vojaški rok m ki se je zavzemala, da bi tudi pripadnice nežnega spola lahko bile vojakinje. V življenju so jo zanimali samo ples, koreografija in režija, vendar je na očetovo željo diplomirala iz političnih znanosti. Igralka je postala po naključju. »Z mamo nisem v idiličnih odnosih N**5 nisva dobro razumeli. Oče je bil nioj ■ zelo sem trpela, ko je umrl, zdaj '■ P ■ svoje zasebno življenje.« Očitno se P Giulietina kariera res šele snema biografski film Papež Ivan ' Pravi, da ji je vloga papeževe prija*1 ■ mladostnih dni v veliko veselje F1®0* ’ snemajo v koprodukciji ameri" postaje CMS m italijanske RAI, W novembra, hkrati pa ga bodo P1^ predvajat v ZDA, Italiji, Franciji, SP8,11 Veliki Britaniji. Pravočasno Justin Timberlake. Da bi bil njegov nežni obraz videti nekoliko okrutnejši, so mu levo lice »okrasili« z veliko brazgotino. Ameriška javnost je precej nezadovoljna z reševanjem in odpravljanje111 P jih je v New Orleansu povzročil orkan Katrina. Očitno so ameriški filmar)1 r -i" delu dovzetnejši in uspešnejši kot zvezne oblasti, saj je v Santa Barbari že st*“.h |;i i1^1 filma Southland Tales Navdih za film so dobili ravno ob zadnjih dogodi ’ povzročile katastrofalno neurje Glavno vlogo v grozljivki bo imel obrazom, Justin Timberlake (24). Zgodba v filmu je aktualna: po naravni _ Angelesu mora vojska ponovno vzpostaviti red v mestu Justin, tr .gip^* hollywoodske zvezde Cameron Diaz, igra v filmu vojaka, ki se spopa'1J kriminalcev na ulicah razritega m zapuščenega mesta. Kdor lahko, lahko! Ih in tam smo Slovenci vseeno lahko še na kaj ponosni Tudi na našo firmo Gorenje, na primer. Ta blagovna znamka je očitno v Evropi bolj prodorna, kot to lahko slišimo doma, kjer na naslovnicah in v poročilih v glavnem prevladujejo teme o gospodars^^ nem kriminalu A za ^j bra je na promocij1 Gorenja v Moskvi p prisostvovala tudi tivna francoska Catherine Deneuve peg1M skem dvorcu vodstvo Gorenja P1"6; pjč ’ blagovno znamko ■■■' farma - svoje izda1^’, ^Ap dilnikov, štedilnikov ■■ rojev m zamrzoval ■1 ________ Za dekle meseca smo izbrali Victorio Luci. Angkižinjo, ki živi v .Amenkl. Tam ji pravijo, da je Barbika za velike fante, ona pa pravi, du živi v Ameriki zaradi vsakdanjega kruha, vse prijatelje pa da ima v Angliji, v Sheffieldu, kjer je lem 1982 zagledala luč sveta. Odbijajo •n Upi poraščenimi prsmi m moški. ki porabijo pred ogledalom več časa kot ona. Sicer pa je povedala o fantih tole: •Včasih sem padala na poredne fante, mišičaste, zagorele, tetovirane Zdaj iščem takega, ki bo skrbel zame m tne vedno postavljal na prvo mesto « Bi se v pokrajini okrog Muri' našel primerim? B^B h . ’' ' znašel pepelnik, 79 Catherine Deneuve m predsednik uprave Gorenja našali, kot da je vW p^n mmiK47_______ Popoln par te- r" pričakoval, da bo zakonski par Andree Agassi B G ral (36) tako dolgo vzdržal brez škandala. In uJ'1 ° še manj bi si kdo mislil, da sta slavna igralca še zelo srečen in ljubeč par. Tako sta vsaj tljj. 0 ®Mvtl^ drug o drugem. Teniški junak: »Ona je ■ pravem pomenu besede. Se ne pretvarja. Tako kot d tako tudi dela in se tako obnaša. Je ženska visokega ■. '"”l: ne glede na to, ali igra tenis ali je v vlogi matere.« . o udari še rd vse jasno, kaj je nekoč imela z očetom: ta. je čudovit, V vsako stvar, ki jo počne, vnese čar in ^l^nstvo.«Tako je pač to. Pri nas previdneži njunih izjav dobesedno. »TU se nekaj kuha,« bi verjetno dodali. On že ve, tako se dela t/1 i= nov izraz za poslovneže, ki so hitro in na moč «in pri katerih še zdaj ni jasno, ali v njihovem poslu " ’ tena kriminalna dejanja, zaradi katerih bodo mor-sk sedet, če se jim seveda kaj dokaže. Takšnih k, piskih bogatašev je tudi pri v Pomurju kar nekaj ''id* ui i Richard Branson (55), lastnik družbe Virgin, so med drugim vključeni letalski prevoznik, afska hiša, hotelska mreža in restavracije, se je spustil S°sel Ukvarjal se bo tudi z vinarstvom. Za začetek je promovirati svoj beli Chardonnay iz kalifornijskih I toov z etiketo Virgin Vines. Za promocijo si je izbral tedne mode, kjer tudi sam uspešno sodeluje z , je življenje, v njem je treba znati £ promociji in dodal, da so njegova vina ' Predvsem mladim ljubiteljem vina Čas gre svojo pot Srebrnik za rojstni dan. To mu pripada ob polnoletnosti kot članiTkrafjevske družine. Vidimo, da je fant kaj' hitro začel izgubljati lase, vendar ga to nikoli ni motilo, in tudi žensk, s katerimi se je družil, ne. Takrat je bil še princ, in če ni ravno treniral boba - v tej zimski športni disciplini je kot član monaške reprezentance nastopil tudi na olimpijskih igrah - je bil na kakšni hišni zabavi. Pri 47 letih je postal knez in moral se je zresniti Zdaj pritiskajo nanj, da bi se poročil Otroke že ima (dva otroka z dvema ženskama), o ženi pa trenutno še razmišlja. 1988 2005 Brez pijače, da se razumemo! V Četrtek, 15. septembra, je princ Harry slavil svoj 21. rojstni dan. Proslavljanje naj bi potekalo brez kakšne hišne zabave za prijatelje in prijateljice in naj ne bi bilo družinskega kosila ali skupne večerje v nekem dobrem lokalu. Tako vsaj je svetoval (verjetno zapovedal) svojemu sinu prestolonaslednik princ Charles. Mladi kraljevič se je moral potolažiti s poljubčkom svoje izbranke, Južnoafričanke Chelsy Davy, in z drago uro Rolex Yachtmaster, ki mu jo je izročila na zasebnem proslavljanju rojstnega dneva v začetku septembra v Botswam. Že prej je od očeta, kot se je izvedelo, dobil konja, fant namreč izredno rad igra polo. Takšna stroga prepoved sicer ni nikogar presenetila Vsi vedo, da Harry rad popije vec, kot lahko »nosi«. Posledica tega so številni ekscesi. Med drugim je letos že-pretepel fotografa in se na neki zabavi pokazal z rjavo srajco s kljukastim križem, kar je njegove angleške podanike izredno razjezilo in tudi užalilo. Vse pa seveda ni bilo tako skromno. Prinčevo polnoletnost je proslavila tudi država. Kraljevska kovnica • v Južnem Walesu je za to priložnost izdala 10.000 srebrnikov, na katerih je njegov lik, ki ga je izdelal fotograf George Bodnar Na drugi strani pa je reliefni portret njegove babice, kraljice Elizabete. Sara Buys in Tom Parker Bowles, oba novinarja, sta se poročila 10. septembra v vaški cerkvici v Rotherfield Greysu nedaleč od Londona. Harry je trenutno kadet. Vojaških veščin se uči na vojni akademije Sandhurst. ---September 2005 Poročni zvonovi pa zvonijo, zvonijo a 1 Točno pet mesecev po materini poroki je tudi sin stopil pred oltar. Mati Camilla se je poročila že drugič (kot vemo z britanskim prestolonaslednikom Charlesom), fant Tom Parker Bowles (31) pa je prvič dahnil »da«. Tom je novinar pri mesečniku Tatler in piše predvsem o gastronomiji. Tudi mladoporočenka je po poklicu novinarka. Leto starejša Sara Buys je urednica britanskega Voguea. Poročila sta se v cerkvici sv Nikolaja, 65 km oddaljeni od Londona. Za nevestino obleko je poskrbel dizajner Aleksander McQueen, k oltarju pa jo je pripeljal očka William Buys. Kar se očetov tiče, je bil Tom na boljšem, saj je imel ob sebi kar dva očeta. Pravega, Andrewa Parkera Bowlesa, nekdanjega moža lady Camille, in očima Charlesa, ki je Tomu sicer krstni boter. Mladi par se je spoznal pred petimi leti prek skupnih prijateljev na romantičnem vikendu, v Benetkah letos spomladi pa jo je Tom uradno zaprosil. Monaški knez Albert 1959—2005 p^n september 2005 48®» se predstavljajo Precej mlajša, kot je Stefka Jurkovič iz Boračeve slišati na Murskem valu »Pa kdo je ta Štefka?« se mi je večkrat postavljalo vprašanje, ko sem jo slišal na Murskem valu, ko je kaj odgovarjala, predlagala ... Po glasu sodeč bi ji prisodil blizu sedemdeset let, po hitrih in večkrat pravilnih odgovorih pa sem sklepal, da je bila morda učiteljica ali kakšna druga izobraženka. Včasih je omenila tudi, da si krajša čas s kvačkanjem prtov, košaric, angelčkov in drugih izdelkov, da rada kuha in peče sladke dobrote pa tudi kruh, dela na vrtu in pri kozicah, kadar je treba, pa gre tudi v gorice. To je bilo vsekakor dovolj razlogov, da sem jo pred kratkim poklical in predlagal srečanje, da bi jo nekoliko bolj »razkril*. Bila je za. Padla v mlako, splezala na omaro Motil sem se tako glede njene starosti kot izobraženosti Pa mi tega ni zamerila, ko sem ji priznal. Pravzaprav sem takoj videl na lastne oči. da je veliko mlajša, kot sem sodil po glasu točnem kvačkati prte in prtička košari«. angelčke in druge izdelke. Tiste dni, ko sem praznovala 50. rojstni dan, sem si želela tudi jahati konja. In želja se mi je uresničila. Prijatelja zaradi zgodovine Bilo je pred nedavnim, ko je potekal 1. spominski spust po reki Muri v počastitev priključitve Prekmurja leta 1919 k matični Sloveniji. Tako rekoč ves čas sta sedela skupaj v čolnu, na brodu in kopnem. Njega mnogi gotovo poznate. Seveda je to starosta med prekmurskimi duhovniki Ivan Camplin. Mladenka pa je Vladka Smodiš iz Otovec, ki pripravlja diplomo iz zgodovine o prekmurskih izseljencih v Južni Ameriki. Tudi župnik Camplin je bil nekoč izseljenec v Franciji. Vladka občuduje njegovo poznavanje preteklosti, delo med po-rabskimi Slovenci, skromnost... JOG Pred dvema letoma sem si $ pravilnim odgovorom v oddaji Zdravo, sosed, zdravo! na Murskem valu, ki jo vodi Bojan-Rajk, prislužila konectedenski paket na Otočcu. Tako sem lahko občudovala tudi viteze, ki so sodelovali v poročnih obredih. »Žensk se sicer po navadi ne sprašuje po letih, a če ste res tako radovedni naj vam izdam, da sem abrahama srečala šele pred štirimi leti Rodila sem se namreč leta 1951 na Janževem Vrhu v viničarski družini. Tam sem tudi preživljala težko, a zelo zanimivo otroštvo. Spominjam se. da smo morali hoditi po vodo v studenec pod hribom. Nekega zimskega dne sva šli ponjo s sosedovo prijateljico. Meni je bilo okrogpet, njej pa osem let. Ko sva. prišli na tisto mesto, mi je naenkrat spodrsnilo, tako da sem z vrči vred padla v bližnjo mlako Prijateljica me je uspela potegniti iz vode in blata, vrči pa so ostali notri Prijateljica je morala posredovati tudi nekega dne. ko sem ušla babici, zaklenila hišo in splezala na omaro. Tam so bili v škatli bomboni. Babica mi je govorila, naj splezam dol. jaz pa nisem upala in tudi hotela. Zato so porinili skozi okno eno od deklet, ki je potem lahko odklenila hišo od znotraj. Ali sem jih dobila kaj po riti, pa se več ne spomnim. Torej ni moglo biti nič hujšega« Sosedov Ivan je bil naj vztrajnejši pri dvorjenju_____________ Obiskovala je kar tri osnovne šole - v Orehovcih, na Kapelskem Vrhu in Radencih. Med šolskimi predmeti je imela najraje gospodinjstvo. ker so se učili kuhati in peči. Želela se je izšolati vsaj za kuharico, a je starši niso pustili, ker ji tega tudi niso mogli omogočiti. Tako sem torej tudi narobe sklepal, da je učiteljica ali kaj podobnega. Ampak izobrazbena stopnja ni edini pokazatelj, koliko nekdo ve in zna Štefka si je očitno pridobila veliko znanja tudi s samoizobraževanjem, ž branjem, poslušanjem radia, gledanjem televizije. »Po končani osnovi šoli sem torej ostala doma. No, pravzaprav sem kmalu 'dobila priložnost za zaslužek kot sezonska delavka v kombinatu, predvsem v sadjarstvu Moram priznati, da me je to delo tudi veselilo, ker nas je bilo več mladih in smo se tudi kaj zabavali. Poleg tega sem se počutila bolj odraslo Tako sem lahko imela tudi fanta Najbolj vztrajen pn osvajanju je bil kar sosed Ivan Jurkovič, ki je pet let starejši od mene. Ko mi je bilo sedemnajst let, to je leta 1968, me je zasnubil in kmalu nato Takole sem pozirala v ko sem imela kakšni dve le • sva se tudi poročila. No, že nekaj , v sklenitvijo zakonske zveze me je dom svojih starsev, kjer sva začela skupil Obljubil mi je tudi, da bova, čimprejb5^ ^ imela lastno hišo. Čez čas smo jo res diti, in to večinoma v lastni režiji,s ? sorodnikov Leta 1972 sva že lahko šla** । Je tudi »šefica«, a ne povsodz^ ' ■ T SU' Preden so jo invalidsko upoko)«1^ zaposlena v Radenski m Elradu, ra®) । j enajst let doma. Čas si krajša, kot že °1: I s kvačkanjem, rada kuha in peče, P- , na vrtu, pri kozah m zajčkih; im® |U i papagaja, grlico in psa. Včasih rp' _' \ f l » tudi v vinograd. Tam je seveda on K*®* ' se je Štefice, kot jo ljubkovalno klic®)0 znanci, oprijel tudi naziv ■■ šefica* ..P I »Pred kratkim sem bila prvič P®L ' IS skem dopustu v toplicah v Lendavi T° poklonila svojemu dedku, kot klice™ pj; I hi Ivana Pred kratkim so tudi njega i*P IE nama je lepo m sklenila sva, da bov® a / šla kam na dopust za več dni. N® i namreč ze velikokrat kam hodila 1 J letos tudi na Krvavcu z vaščan* “ ■ Aktivom kmečkih žena in H Radgona, kjer sem članica eno te**1 r potovala na Gradiščansko v AvstnP- In njene želje? »Moja velika želja je, da bi se n zbudila in lahko vstala s postel|e ° dekle, torej brez bolečin v križu T ‘ |: še bolj uživala, ko bova z mojim • šla v kakšne toplice. Obljubil nu ic' , s