764
njegovo razmotrivanje o nedostatkih v novejšem slovenskem stihotvorstvu pa kaže temeljito poznavanje naše književnosti.                                             L—k.
Razstava   hrvaških  umetnikov v  Pragi  je
bila slovesno otvorjena dne 30. oktobra. Navzoča sta bila Hrvata V. Bukovac, novoimenovani profesor praške akademije, in R. Frangeš, profesor v Zagrebu. Češki umetniki so se v obilem Številu udeležili slovesne otvoritve. Zastopani so na razstavi sledeči hrv. umetniki: Crnčič, Ivekovič, Tišev, Bukovac, Frangeš, Kovačevič, Križman, Coikoš, Bauer, Bužan, Šenoa, Rendic, Valdec, Mestrovič.
„Družtvo sv. Jeronima". Društveni letopis nam poroča, da je bila letošnja glavna skupščina dne 12. februarja, kateri je predsedoval novi predsednik, kanonik in poslanec Cvetko Rubetic, ker je naš rojak dr. Feliks Suk, kateri je celih dvanajst let spretno vodil to društvo in marsikaj koristnega ukrenil, to čast odložil. Društvo šteje sedaj 15.878 dosmrtnih članov in do 4500 letnih in ima 285.045 K 46 h premoženja. Naj bi društvo pognalo čvrste kali v hrvaškem narodu, naj bi se razširilo povsod, kjer živijo Hrvatje, in našlo obilo prijateljev med njimi! Upajmo, da temu pripomorejo tudi letošnje knjige, a pravi domoljubi naj poskrbe, da jih bode narod tudi čital in se z njimi okoristil.         Janko Barle.
Slike Julija Mafaka. Julija Mafaka imenujejo Čehi svojega prvega pokrajinskega slikarja. Umetniški kritik K. B. Madl in založnik F. Topič sta začela zdaj izdajati reprodukcije njegovih najboljših del. Tako dobe Čehi za Manesovo in Mvslbekovo tudi monumentalno Mafakovo zbirko.
Češko in nemško šolstvo na Moravi je bilo 1. 1902. v sledečem razmerju: Čeških ljudskih šol je bilo 1733, nemških 701, dvojezičnih 11. Ena šola pride na 9 km2 ali na 1800 prebivavcev. Mestnih šol je bilo čeških 73, nemških 63.
Čehi in Slovaki. Češki učenjak L. Niederle ocenjuje v „Češkem časopisu historickem" knjigo Czambelovo „Slovaci a ich reč" ter pravi: „Ako Slovaki slušajo nasvet g. Czambela in se definitivno nam odpovedo ter zapro svoja vrata češki knjigi, jim pri sedanjem stanju slovaške literature (in ta se dolgo časa ne bo izpremeniii ne preostane nič drugega, kakor da store, kar ima g. Czambel res v mislih —: da se obrnejo k madjarskemu slovstvu in sprejmejo ž njim vred madjarsko omiko, madjar-sko državno idejo ... Da bi jim zato dali Madjari šole in zavode, potrebne k slovstvenemu razvoju, pa ne verujem in ne veruje nihče, ki zasleduje misli in besede madjarskih politikov." Vkljub temu pa Slovaki ne kažejo volje, da bi se združili ~ Čehi v en narod, ker hočejo imeti svojo lastno književnost.
Francosko časopisje in Slovani. Francosko nacionališko časopisje se jako zanima za Slovane, posebno za Čehe, v katerih vidijo in spoštujejo mogočen branik proti razširjanju nemštva. Ustanovili so v Parizu dopisovalnico „Correspondance Tcheque", katera daje francoskim časopisom slovanske novice.
Francoski pisatelj Henri Hantich, ki je objavil v „Revue Hebdomadaire" pred kratkim članek „La Boheme d'au jour d'hui", je izdal knjigo „Le droit historique de la Boheme et les tendances federalistes en Autriche". V tej knjigi popisuje zgodovinski razvoj češkega državnega prava in sedanje federališke težnje v Avstriji. Čisti dobiček je namenjen za spomenik češkemu kralju Janu Luksemburškemu.
Epopeje Verkovičeve — falzifikat. V „Ar-chivu fiir slavische Philologie" je objavil sedanji bolgarski učni minister J. Sišmanov razpravo, ki dokazuje, da so „staroslovenske" pesmi, katerih pristnost je branil Verkovič, izdelek nekega grško-bolgar-skega učitelja Gologanova. „Veda Slovena" je izginila vsled te razprave s pozorišča. Nastale so pa te pesmi na ta način. Gologanov je vedel, da želi Verkovič dobiti slovanske epične pesmi, in je začel za drag denar lahkovernemu nabiratelju pošiljati razne pesmi, tako da je dobil od njega čez 50.000 kron. Verkovič ni bil nikoli slišal teh pesmi od drugih ljudi, a jih je vendar sprejel v dobri veri, da je to pristna narodna poezija. Iz Pariza je celo vlada poslala konzula, da se izjavi o pristnosti teh pesmi. Ta konzul je le slabo razumel nekaj hrvaščine in je potrdil kot pristne te pesmi, katere je Gologanov zložil v svoji gostilni. Sišmanov je pa šel v Rodopsko gorovje, odkoder baje izvirajo te pesmi, je na stroške bolgarske vlade izbral nekaj Pomakov — mohame-danskih Bolgarov — kateri so več mesecev hodili po vseh rodopskih vaseh in nabirali, kar se je dalo dobiti bolgarskih pesmi. Ti so nabrali mnogo dragocenega narodnega blaga, a o Verkovičevih pesmih, o Orfejevi ženitvi, o slovanskih božanstvih itd. niso našli sledu. S tem je končana tudi učenjaška pravda o „Slovanski vedi".
Bolgarsko šolstvo. Uradno poročilo izkazuje, da je bilo stanje bolgarskega šolstva prošlo leto sledeče: Otroških zabavišč je bilo 22, osnovnih šol 2833, od katerih so bile 103 moške, 4 ženske in 2772 skupnih za oba spola. Mestnih šol je bilo 213 in selških 2670. Novih šol so otvorili 13, zaprli so jih po manjših selih 73 vsled pomanjkanja učencev. Vse osnovne šole so štele 236.108 otrok, izmed katerih je bilo 164.952 učencev in 71.156 učenk. Učiteljev je bilo 3799, učiteljic pa 1839. Bolgarija ima vsega skupaj 3,750.000 prebivavcev.