Št. 47. V Gorioi, due 12. junij-i 1000. Letnik II. Izhaja vs;ik toi't'k in petek v li'dnu ol) 11. uri pivdpoldne za incsto tcr oh 3. uri popoldnc za dež^lo. Stsiiio ]io posti prejeinan ali v (iorici n;t (loin posiljan rclolt'tno H K.. pollclno i- K. in tVtrlleliio 2 K. I'rodaja sc v (iorici v lobakarnah Schwarz v &olskih ulifali in .1 o I- lersitz v Niinskili ulii'ali pu H vin. GORICA (ZJutntnjc i/daiijcJ Ureduišivu in upravuištvo si« nahajatu v «Nanidni t i s k a r n i- ulica Yotturijii h. St. 9. Düpise je nasloviti na uri'dnislvc oglase in naročnino pa na upravništvo «Goriee». Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako sc tiskajo 1-kraL po l(') vin., 2-krat po l4 vin., 3-krat po \2 vin. Ako sc večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urc«liiik Josip Marušic. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Državni zborzaključen. Prišlo jc torej il(t tega, tio česar je nioralo |>i'ili, ker sc ni holelo ugoditi ee- skim najskroinnejšiin zahlevain. Mirniin dvotn scjiiin poslnnske zbornice, obdrževauini v sredo in ceterlek, v kalcrih sc ni druzega delalo nego eitalo le če.ške pelicije, kat M-ih je bilo na tisoče, je sledila burna petkova seja, ki je sreeno pripeljala do zaključenja državnozborske sesije. Po seji desniške parlainenlarne ko- misije, katera je ItiJa minoli cetrlek in katere se je udeležil Imli niinisterski predsednik dr. Koerber, a na kateri je prišlo do raz- pada večine, je sledila v petek predpoldne ob 11. uri konl'erenoa onib strank, ki so nameravale se silo mlusili če.ško obstrukeijo. Skii*-al lo sejo in islej predsedoval je sain mi- nisterski predsednik. Volil sc je p o i priliki odhor desetorice, ki naj l>i doloc.il lakliko, s katero bi se irnela uniciti ce.ska obstrukeija. Sklepi te konl'erence so bili "tajni. A že ob 0 uri popoldne zvedel je za- nje svet. Poslauska zbornica je iincla po- poludne sejo, ki je zaeela ob I uri. Do 0 ure popoldne so sc eilale, kajpada — česke petieije — kalerib ne bi zmanjkalo mesece iu inesece. Ko je botet zbornieni jn-C(lscilnik dr. Kuehs ob 4 uri zakljuciti sejo, stavi |»osl. Zallinger, član kalol. ljudske nemške stranke, predlog, naj se seja nadaljuje in naj pride na dnevni red kot prva tocka razprava o predrugačbi 4$ f>9 in (>O obrtnega reda. Ceski poslanc.i dr. Kraniar, Hrzorad in drugi, so se oglasili k besedi, da bi prole- stirali proti lakeniu predlogu čes, da naspro- luje zborničncinu opravilniku. Predsednik dr. Fuchs pa jim ni hotel podeliti besede, marveč je hotel kar staviti na glasovanje Zallingerjev predlog. Na to so se postavili pa Cehi v bojni red ter razpostavili svoje bojne č(M(> na Iri razlicne locke zbornice. In zdaj je začel Spektakel. Uelalo se je z rokaini, z nogami, z usti. Üborozili so se s stoličnimi desčica- nii, s pišcalkaini, s kositarastinii pokrovei, s trobentioami, kakorsno vidinio na nasili seninjih in nastal je jicklenski sunder po zbornici. 'l'olklo, ])iskalo, žvižgalo in vpilo sc jetako, daje bilo groza in strah. Predsednik j(^ oponn'njal, kričal, zvonil na vse kriplje ali zanian — («elii so vrlo posneniali Nennte in so dokazali, da iinajo zato izboren lalent. In lo je šlo Liro za uro. Drugi po- slaiH'i so mirno poslušali la brezplačen koncci'l, nekal(»ri so se odslranili iz zbor- nice, sli so v koridore in pa v rcslavracije, ki se nabajajo v zliornični palači. Ko so zapazili Celii, da jili manjka že preccjsno število, porahili sn priliko, da sc nckoliko odpočijejo. Ali pri tej priliki so priliiteli poslanci iz koridorjev in iz bufle- tov v zbornico, ter namignili j)i'(Mlsedniku naj dene koj na glasovanje /allingerjev predlog. Ko so lo zapazili Olii, poskočili so po koueu, obkolili predsedniško Irilnino ter grozili s peslini predscdiiikn dr. Kuclisu. l'a tudi Nemci so obkolili predsednika. da bi ga ščitili. (lebi so pri tej priliki tako vpili, da je šlo vs(i skozi nsesa in da ni mogel predsednik nikakor izvisili svojega liaineiia. V lein hipii sta se pa spopadla (*'(!ški poslancc l)olezal in neki anliseinitski poslancc Klelzenbaiier. ki je holcl Dolc/.alu iztrgati iz rok desko. Dolc/.al je anlisfMTiita tako lopulnil /. desko po glavi, da se bo vedno sponiinjal tega vecera. In v lakein dojanju in nebanju st1 je prihli/.ala |toliiuoO. Ministerski predsednik se je podal ined teni že ob 9. uri zvečer na cesarski dvorec porooat cesarju, kaj se goili v zbornici. Ko s(! j(> vrnil kasneje v zboi'iiicno palačo. so se zbrali ministri k dolgeinu po- svetovanju. V zbornici so vsi ugibali, kaj bode zdaj. Ko je prišlo pa do prizora med poslan- cem Doležalom in med antis(Miiitom Kletzen- bauerjem, pohilel je knez Schwarzenberg v dvorano. kjer so hili zbi-ani ininislri, (er1 jiiu baje zaklicnl : Zakljncilc vendar za božjo voljo zascd.-injc. ker inač(( bo tekla kri. Kinalu nalo pridc i\v. Koerlxir v zbor- nico — bilo je okolo 1 /., popolnoei — ter naznani, daj<; zasinlanje v ('csarjcvcin imenii zaključeno. Zmagala je toraj spei ohslrukcija. Kaj naj shkdi zdaj V Morebili razpust zbornice V Ali po našern innenju bi vlada že kedaj razpuslila zbornieo, ko hi iincla le količkaj U|janja, da hi ji bilo s lein razpustoin po- magano. Vlada nanirec dobro v(;, da privh^- ccjo nove volilve se radikalnejših eleinen- lov v zbornico, ki se bodo še z vecjo vne- nio poslu/.cvali obstrukeijc vsakokrat, ko bodo botcli /a|irečili kako neljubo jim vla spremenili ta opravilnik. V zbornici sami bi našla vlada vefiino, ki bi glasovala za tako spremembo opra- vilnika, vsled katere bi bila obstruknija za vedno odstranjena iz parlauienta. Ali kaj pomaga vcčina, ko jej has vsled sedanjega dr- zavnozbors'kega opravilnika zahrani sklepa- nje manjšina kadarkoli hoče. In kdo je pri nas ta inanjšina, ki se na vse kriplje brani sprcmeinh(> zhorničnega opravilnika v teni sinislu, da ne bi manjšina nikdar vec ne inogla zaprečiti drz.-zhorsk(»ga delovanja? ! Ta inanjšina so Nemci, židovsko libe- , . , . . . ' . , i raliu N(Mnei, ta manjÄina je današnja držav- nozborska levica. Kako velikanskega pomena za gospodarski razvoj na.se dr/ave splob in posaincznih njenili dc/ela posebe hi bilo has v scdanjcin času redno in mirno delovanje državiKiga zbora, o tein je pae vsakdo prepri- čan. Ravno tako je pa tudi vsakdo prepričan, da liči ovira lakcinu rednemu delovanju haš v scdaiijcimi državnozhorskeinu opravilniku, ki omogoeuje obstrukeijo. Kdor je torej za nornialno parlaiMcnlarno delovanjc, ta mora biti tudi za lo, da sc odslrani ta ovira t. j. da se sprenicni državnozborski opravilnik. Za to spremembo |)a so v državnem zboru skoi'o vse slrankc razn.i levicarjev in pa socijalnih demokratov, kalerih glasov orožja je pač huka in vika. Iz tega se pa tudi labko sklc[»a, koinu j<^ v prvi vrsli pri sreu hlagostanje in ohsloj naše državc. Levičarjein golovo ne. Oni so nanirec prepricani, da je že davno odklenkalo njih večini v drzavncni zboru, oni so prepričani, da pri rednem delovanju drzavnega zbora niso vec oni odločujoči t'aktorj, —ter da so prevzele to vlogo druge stranke. Zato se pa krčevilo drže sredstva, s katerim zamorejo oneniogočiti izvrševanje take vloge drugim strankam, nainree obstrukeije. Torej obstruk- cija j<' in ostane rak-rana našega parla- nientarizina in dokler se ta rak-rana ne izleci korenito, ni niti inisliti na kako plo- dno državnozhorsko delovanje. Te rak-rane se |>a naš parlament ne bode nikdar izne- hil sain. Tu je trelia radikalne operacij(^ od strani onib čiuiteljev, ki stoje nad parla- nientoin in naj hi se zvala ta operaeija tudi absolut izem. Nain je treba druzega dr- žavnozborskega opravilnika, tega ne vdobi- mo drugače, ako se ga ne oktroira. Mini- slerski predsednik dr. Koerber je na Pov- Setovo zabtevo, naj se odpravijo nesrečne dr. Kindingerjeve naredbe, odgovoril, da tega vlada ne more storiti, ker bi potem obstruirali Nemci. Ker pa tega ni storil, so pa Cehi obstruirali in tako bi älo pa lahko do sodnega dne, dokler državnozbor- ski opravilnik omogoeuje obstrukeijo. Torej druge resitve iz te zagate pri nas ni — nego — novi državnozborski opravilnik — ki ne pripušča obstrukeije. D o p i s i. Iz Stanjt'la.*) Ker me „Sočau po- novno blati in izziva, hočem njej in vsemu sl. občinstvu povedati — nič novega — da laže nesramno. — Glejte: Za poroko se plača sedaj v štanjelski duhovniji le 1 gld. 50 kr. Toraj ne 3 gld., kot včasih (po do- pisniku) nikar pa po 5 gld. Za sv. maše vrstne je stipendij 60 kr., na določeni dan in čas pa 1 gld; vse to kakor po vsej goriški nadskoliji. To velja za kuratno cerkev in za ohe podružnici Pot v podružnice pa je: K sv. (Iregorju 30 kr. duhovnu, cerkovniku 20 kr; v Ilrusevico 50 kr. Vse to je bilo doloceno, ko Pse jaz nisem vedel za Stanjel. In nikdar nisem racunil niti vinarja več, inanj vebkrat. — Na druge prismodarije ni vredno odgovarjati. Sploh, kar vi neorne- jenci(?) o meni pišete, me ne vznemirja, -- Vas li ne peče vest, ko Vam, g. dopisnik — glejte jaz ne rabim besede, surove „ši- rokoustnež", kot Vri v svojem nesramno hu- dobnem dopisu — povem resnico, da do- pisa v „Gorici", ki ga Vi v svojem dopisu citujete, nisem jaz pisal, niti nisem bil v najmanjši dotiki ž njimV? Svetoval bi Vam malo več logike in previdnosti, kot jo ka- žete v prvih vrsticab svojega dopisa!! — In slednje: Le čevlje sodi na] kopitar! Josip Štrancar, kurat Iz Ozeljmia nam pišejo. Tumova stranka je včeraj pri nas pogorela. Stare- šinstvo je imelo sejo. Dež je lil, da je bilo polje pod vodo. Lijak je preplavil vso do- lino. Vendar Tumova stranka je grozno po- gorela. Starešinstvo je pretresalo- račune za lelo 1899. „Lekruti" nove stranke so hili priza- ¦) Za vsHiino pod t«in nasluvoin odgovarja iirodništvo lc v toliko, kolikor zahteva zakon. I. I S 'I' K K. Sreča zadej gola. I'oljski: (»Z niaznrskc znnljiv) K. ,1 n n o s z a. I. Vsak človek mora nekaj ljubil.i na svetu. Umni, od Fioga bogato obdnrovani, Ijuhi znanost. Njej posveti vse svoje življe- nje ter išce za njo nove poti in nove steze, in naj bi imel tudi z lastno glavo prehijati /id. hriig sc dviga na orlovih — a še več- krat na Ikarjevih — krilih na visek uinet- nosti in skuša: kako bi vpodobil vso pri- rodno lepoto, vse njene prekrasne oblike, nasnich in grozoto v plastičnem govoru obrazov, barv ali glasbe. Ali vsakade kot od- služenec, postaranec, ki mora odstopiti mladim svoje niesto. Ali pozabil je bil si- roinak - da. ni dano vscm listom, da bi ostali do konca jescni na rodnem dr(^vesu; da veasih ])ride si Ina hurja, nevihta in od trga se si I no niočjo drobnejše, najbolj ze- leue lisle ter jib odnaša daleč — daleč na razburjene morske valove ali na prazno peščenje v pusčavi. Tudi on je spadal v vrsto odlrganib listov. Mil je jedini olrok. V prvih lclih se je, sni(\jal življenju in tudi ono se mu j<; nasmihalo in kazalo mu j<; c.vetje v ne- dalnji perspektivi (obvidnosli). Ali naslala je nagla hurja, veter je odnesel cvetje daleč, odtrgal iu poteplal vonjive rozne cvetke ter mu pustil le gola, ernikasla slebla. On sam je bil kot list, odtrgan pred časom od materinskega drevesa in padel je nekam... daleč... daleč... Dolgo časa se je potikal po ptujini, dolgo je pokušal raznotere britkosti; na- posled po kakih desetih letib je prišel zopet do materinega drevesa, polomljen, pred easom osivel. Vrnil se je, — ali zastonj. Vse se je bilo spremenilo. Bil je brez sorodnikov, brez hise in zemlje, sam kot kol v plotu, kot divja hruska na polju. Tudi on sam se je bil zelö spremenil. Iz dečka je bil postal mlad mož z debelimi rokami in sklonjeno glavo, tudi hrbet se mu je bil upognil pod težo britkostij in oči so zrle tužno v tin. Kar so mu bili vbili v mladosti v glavo, izgubilo se je bilo počasi. Um je bil otöpel in tudi oči so se bile davno odva- dile knjige, le s težavo so mogle slediti drobnini vrstam črk, v katere je položil elovek svoje misli. Nosil je preprosto suknjo, na nogah okorne cevlje — postal je bil turoben, ne- kako podivjal je bil na tern dolgoletnem blodenju (stikanju) po svetu. Ko j(^ bil prišel do rojstne vasi in je videl: kako se je tü vse spremenilo, sei je na pokopališče, potočil nekoliko solz na grobe svojih predragib in odpotoval zopet v široki svet. (Dalje pride). nesljivi in usmiljoni, vendar vsih napak Tumovih prijaleljev niso smeli prezreti. ,,Lekruti" so znanemu Gregorju iz sv. Mi- heJa povedali, da je prijol 12 gld. obč. ob- resti, pa v račun jih ni postavil, povodali so mu, da za „popis živali" si je postavil dnino v skupni račun in v posebni račun, toraj dvakrat. ,.Lekruti" so stranki Tumovih pri- jateljov pokazali, kako je svoje lastno delo ob reševanju roklumacij pokrivala z pobot- nicami na težo obe. računa. Lil je dež, lil, toda opral ni nasih Tumovcev ; shladil pa jili je. Upaino. dusc kmali popolnoina zjasni pri nas. V sredo popoldne ob H. je bil pogrob pok. vikarija Androja Žnidarčiča iz Goriee v Kenče. Vso pot oil Sempetra do Hone jo deževalo, kakor hi iz skala lilo. Skoraj vsa cesta je bila pod vodo. Potok pod vasjo Renče je tako narasol in propluvil ceslo. da ni bilo inogoče priti do pokopališča, po- greb v Renčah se je loraj vr.šil še le drugo jutro. Shod na Vitovljab nad Sempasom se je lelos posebno obnesel. Po modrem poslopanjn e. g. vikarja so se duhovi pomi- rili in niisli vsih so se obračale k Mat.eri Božji na Vitovljah. Pred prazniki se je mnogo delalo na Vitovskem hribčeku. Dti- hovska hisioa je dobila novo spalnico. Cor- kev se je prenovila. Stroske so pokrili pro- stovoljni darovi iz županij Šem pas, Trnovo in Crniee. Č. g. vikari dr. Fr. Knavs je pt-e- skrbel tudi krasne podobe, ki predslavljajo Vitovski bl'ibcek, cerkev in oltarje. Posebno zaniniiva je podoba volikega oltarja, na ka- teri tri enake osebe predstavljajo presv. Trojico. Posneta je po starein bakrorezu, ki se je nasel v slolelnib smeloh. Shod na binkostne praznike je bil iz- vanredno dobro obiskan, kajti sarno oblia- janeev je bilo nad osemsto. Dobri vspehi ne bodo izoslali. Politični razgled. Nütranji političnj položnj. Kako se bodo oil slej naprej ravualo razne parlanientarne stranke, ni danes se popoinoma jasno. Za zdaj so se začasno združili Jugoslovani s češkimi veleposeslniki in pa s centrumom. 0!) jednem je pa la začasna zveza naznanila Cehom, da oslaja ž njirni v vedni doliki. Nernska katoliska ljudska stranka si; pa tudi ne more družiti z židovsko-bberalno - in ji ne kaže dru- goga nego povrnili se spot k starim zavez- nikom. Kaj pa Poljaki ? — Poljaki so pac Poljaki, zato pa vedno nezanesljivi —¦ mo- zje, ki puste prijatelja koj na cedilu — ako jirn to nose. Saj do sedaj so se vedno lako vedli. Posebno iml<»po je postopal te zadnje dni načelnik poljskega kluba vit. Jaworski, ko je on sain iskal zavozuikov proti Cehom v nemskih strankah. V sobolo je imel poljski klub sejo in pri tej seji — so zaradi lega eelo Poljaki hudo prijeinali Ja- worskega. Sieer je pa v poljskctn klubu jako nioena stranka, ki se odločno brani ppoli zvezi z Nemei. Pa tudi med poljskim na- i'odoin se je začelo dingo gibanje, tor se je zacol umikati poljski separalizem —- slovan- skemu eutu. Ze pi'ibodnje državnozhorske volitve bodo pokazale da je res lernu tako. Zato se pa sedan ji poljski poslanoi nič kaj ne vesele razpusta državnga zbora. Srblja. V javnost so pri.šle jako cudtie reči iz Srbije, re6i, ki lepo osvetljujejo potrebo denarja onega rnoža, katerega so je prijelo imo, ,.liiidobni dub Spbije"'. Zapopedoma so to roei sled(M/(», kakor jih poroOa 128. i^tv. dunajsko „Inlorjnation". —> Lansko leto so nagloma zappli v Helemgradu ravnatelja uzilnin.skega urada Milaua. Simcičrf in glas se je ra.znesel, da je zmanjkalo iz one bla- gajne blizo dva milijona donarja. Nek bliž- nji sopodnik i'azkpalja Alilana, Mi ha liogiče- vič, je isti čas nenadoina unirl in sum je letel nanj in nekoliko tudi na Milana sa- mega. Toda zadeva j(^ bila hit.ro pokopana in ravnatolj Simeic je dobil le zelo ne- znalno „kaz ^r'. Kmalo za tern je zopet zmanjkala lepa svota 800.000 Irankov iz blagajne za oskrbo vojask«» oprav«, kate- remu odd(>lku je bil vodja sam — genera- lissiinus Milan. Toda tudi ta roc je utihnila kmalo. In letos, nedavno teinu se je poja- vilo z nova nekaj pos(;bno lepega. V voja- ških skladiščih belogpajske trdnjavo so za- sledili velikansko sleparijo z izmisljonimi naročili 'na vojaško opravo, vsh»d katere sleparije je država zolo oškodovana. Ta slepapija se je zgodila takorekoč pred no- sorn razkralja Milana in vender je on iz- javiJ, da o vsej stvari ne ve ničesar. Mladi kralj Aleksander je dal zapreli nokaj visih (jastnikov in je upeljal najstrozjo preiskavo. Toda Milan je poskrbel za to, da „v interesu dostojanstva armade" vaa stvar potihue. In sin Aleksander se je udal svojemu očetu MiLanu in javnost je izvedela samo o neki „poinoLi"', ki se je zgodila v tej zadevi, toda javnosti se ne dajo zamašiti usla, da no bi si šepelala to in ono o ,.volikanskih zaslugalr' ki jih him že i#azkralj Milan za ubogi srbski narod. Razmere na Kitajskem. Vse c'aso{n'sj(4 so /<> strinja v ninonjii. da pride na kitajskih tleh do spora mod evropskimi volovlastmi, a v prvi vrsti naj- brže mej Anglijo in Husijo. Začetek nedo- glednim zmosnjavani da so storili boksarji, ki napadajo tuje naseljence, ne oziraje se na vero in narodnost istih. To zmošnjav(^ pa poslanojo lahko usodepolno no samo za Kvropo, marveč tudi za oltstanok kitajsko di'zave same. Najnovejsa |)Oi-oeila o kitaj- skih dogodkih govoro. da jo Husija po svo- jom poslaniku v Pokingu, (iiersu, ponndila kilajski vladi vojno poinoö, da udusi usla- nek boksarjov. Hadi leg;i so jo ppilo/.ila ja ponska vlada ppi kitajski. kalora jo odgo- vorila. da ik^ potrobuj(i pomooi Husijo lor da ze Hiinm udusi nemiro. Japonska mar Ijivo oboro/uje svoje cote, kaliM-o naiiiorava poslati proti Husiji v onem trenotku, ko bi poslodnja poslala svoje vojastvo v I'eking. Z Japonsko v tosnom sporazumju pa j(^ tudi Anglija. oil katopo ppav za {»pav izvira vse si'uvanjo na Kiisijo. Anghv^ko t;aso|iisje pravi, da interesi Anglije v Kini no dopu- ščajo, <]a katera koli di-uga velovlast igra glavno ulogo [»ospodovanja za mir in red v Kilajski, najmanje pa Kusija, raili lega je njenu stvar, da |irevzame to ulogo in si jo po svoji volji deli z Ameriko. Na tako izzi- vanje seveda JRusija nima drugega odgo- vora, nego da gre nevstraseno svojo pot. ki si jo j(; začrlala v vzhodni Aziji. „Novoje Vpemja" ppavijo. da si Anglija seveda ppi- zadova, da sppavi Uusijo v slabo hir prod svolom, zlasti pp(>d Ameriko, toda v loin zapo(:ol|ii utegne Anglija do/.ivoti, da bode popolnoina. osamljona. V Pekingu sainom so i-azmonj ski-ajuo na|)olo, katera nap(^f.ost se celo raste vsled dvoro/.nosti cosariee. lsta si po eni strani dajo videz, kakor da hoč<» udušiti ustanek Hoksarjev, |>o drugi \ni so odobrava naslo- panjo istiii in je izjavila, da. no pusti, da so nlika v uslaiiok kalera koli vlasl. Mej torn pa boksarji nadaljujojo svoje dolo in iz/,i- vajo velevlasti. Mej njimi in kristjani jo prislo v Tunglusu do hudega klanja, v ka- teriMM jIxi(v'aI, da / v d(klovaiijn kron. — Fran Andrejšok 2 ki'oni. Tomb<»la na korist „Solskc^a I)o- llia". — Kinanöno ministerstvo je dovolilo vodstvu „Šolskega Doma", da sine tekom letošnjega Iota prirediti tombolo v druslvono korist. Clorisko ok raj no glavarstvo pa je dovolilo isloniu vodstvu, da smo to tombolo obdržavati pri St. Androzu blizu (Jorice. Dan sicer še ni doloeen, a umestno se nam zdi, da že danes opozarjamo naše občinstvo na to tombolo. Zeiiski oddolok driištva. „Šolski dom" prinidi due 29. I. in. popoludno vrtno veselico pri Lisjaku niii Cat tori nije- vem vrtu.j Svirala bode vojaška godba. V rnraku bodo frcali umetni ognji. — Da se pridruži k prijotnosti tudi korist, priredi se ppi tej ppiliki tudi I. i. srečolov. Vstop- nina za odrasle 40 vin., za otpoke polovica. V slučaju dožja se prenose veselica na sle- dečo nedeljo dne 1. julija. Doneski za sre- oolov porabnib daril (n. pr. pi.jae v stekh;- nioah, jostvin, igrac itd. so z iskreno hva- ležnostjo sj)rojmejo. Odhor žonskega oddolka Š. d. SlovtMiska duliovsc'ina in Le^a na/i<»nalo. Pri zadnjem obonom zboru lega druslva jo drušlv(»ni lajnik dr. Pitaoco grozno napadel slovansko duhov.št-iiio v Primorjn lor sikal nanjo gnjov in sirup. Po ujegovoni mnonju hi ,.1-i'ga nazionalo*' /,o danos imola za.zna.movati volikanskih vspobov. ko bi ne nahajala svojih najnevaruojsih iia- sftrotnikov v slovenski duhovsoini. Glasilo Mraiij(' iiMMijic pri „(ioriski Ijudslii posojilnici. ,.Sooa' onuMija v svo- jih ölaiikih napopjrijal.olj tak(!ga oskom- ptiranja. Moslo smešiti gosp. dr. Kos-a naj bi rajo povedala ,.Soi:a."', da jo dv. Tuma ob isli priliki, ko jo gospod doklor Kos izrekel svoje pomislike o oskompliranju, sam priznal, da ik; ka/.o öesonj zobati z Gorupom, ki eskomptira iiKMijioo ,.Gorisko Ijudsko posojilnioo"1, Icr da bode Ireba opu- sliti eskompliranjo. Dr. Tuma ni sicor izgo- voril doslovno omeiijonih besod, kaloro mi navajamo, marviiö izrazil so jo \>vr\\ pri- i-aini šo pp(M'iz,nejo. Torej je ludi dr. Tuma priznal. da eskoinliranje menjie za poso- jilnioo ni nikaka dobrola. k;;r pa ni dobro, j(^ mogoee slabo Crsar je potimIil Av. Karola Vonullija goriškim /.iijianom. Se nokaj o revi/iji /Heziiiškc vvir mod rlo Goriea- Trst pri Koprivi na Krasu. Ako bi bilo lo tako, poleni lii lnl.i jedmi /clozniska poslaja v Koprivi. a jeilua v Dnlovljah. Kor pa ni koinisija pri revi/iji lo erle nasprotovala ?.elji Slanjolcev. da bi se poslranska crta oddelila ze pri Slanjolu, čtMiiur ni ugovar- jal nili telniiriii zaslopnik zel. ministorstva, so j(> revizijska koinisija v svojimu zapisni- ku izrokla za to, da so za slueaj, da se bo po- slranska rrta na Poslojno ze v Staiijelu od- h dol/.noslij. Vslod razpis'a c. kr. minisorslva za no- tranjo zadevo z duo S. januvarija I. I. si. \\1\\ iz lola IS(.M) vabi.jo se torej omenjona oblaslva, naj proskrbe, oosar treba, da se zlorabna dojanja v izvrsevan^u očetovsko oblasli, slučaji prosti'ogoga kaznovanja, po- tom slucaji zanomarjenja oskrbe in vzgoje ol.rok in sploh vse |(>. kar zapazijo v Lein oziru znamonitoga in kar bi ul(!gnilo sod- nijam v izvrsevanju varsl.venib in skrbslve- nih poslov hasnili, nomiidoina naziianijo pristojni sodniji. V dozdanih slueajih grtloga ravnanja z olroei je posebno vsakrat pra s(» ludi nadejal, da poslane obširna in premožna kastavska obeina -- zanj jako dobra mol- zna krava. Kastavski rodoljubje spoznavši te njegove namene, so mu pa naravnost povedali, da imajo mod domaeini dovolj sposobnib mož in da hoč(ijo imeti za zu- pana domačina, rekli so mu pa tudi, da mu bodo hvaležni, ako bi hotel sodelovali v prid kastavsko občino in v prid splo- sno narodne stvari. A dr. Krslie ni bil s Loin zadovoljon - - marveč hotel je bili prvi med |»rvimi, in je zaoel vsled tega rnvati proti tamošnjim rodoljubom. Spravil so je najprej na nerazsodno in lahkovila pa mora Krslirevih nečodnih dojanj venderlo polua - in za~ ('•udoni so gledali l.judje to njegove nered- inisli in srauiovali so so zaeoli, da so so dali od prilepenea lako dales: zapeljali. Obr- nili so so od njega z gnjusoin a zaooli so zopel. sposlovali in vho^ali svoje doniaoe prvako. Dr. Ivana Kisliea so pa orozniki pri- poljali x zapor. -¦ Procosije sv. Hosujr^'ji THosa prieno v oetrlek zjutraj ob S. mi i/. slolno oorkve. Skrivnosti anarhisia. Cujo so, da jo oni Ponloni. o kaloi'om se jo loliko pisalo z ozii'Ojn na ..skrivno^len nmor pi i Pierisir', anarhist. Italijanskim karabinijerjom jo bajo pripovodoval. da jo elan anarhisliono zaroto in da jo bil izbran, da ninori visoko osebo. Kor pa tega zloeina noeo slorili, a bi drn- gare lovarisi imiorili njega, jo bold pobeg- nili in jc simnliral lisli nmor pri Sočinem moslii. lzvedelo so pa ni, kaloro visoko osobo bi bil iiii<»l umorili. Sanatorij ,,Looninmn v Ljiihljani. V to zasebno bolnieo, v katori zdravijo odlirni ljubljanski zdravniki, sprojomajo sc bolniki s katoro koli boleznijo, izvzemši bo- lozni na iiimi in akutno ilokcijozne bolozni. Pojasnila dajo uslineno in pismono prima- rij dr. V. Gregorir v Ljublani, Koseljcva costa ist. !>. ((«loj oglas). Pametni Nnnri. V „Augsburger Post- zoitung" objavlja nok nemski Avslrijoo daljšo razpravo, v kaferi dokazujo, da so jezikovne naredbe v soglasju s $ MMliz. temolj- nega zakona od 21. dec I NOT. I., ki pri - znava jodnakopravnosl. vsom nai'odom. ,«Vse- nemer' pa zahtrvajo, da so prizna jedino lo uemski jozik za državni jozik. in to je lan- toin. ki so no more nikdar doseci. Kdor lo zabtova, ta mora par prirakovati, da bodo vsi noneinski nvstrijski narodi s a- mi so be umorili! Ako se prizna ne- nernskiin jezikom v Avstriji jodnakopravnost, so s torn Nemcom no dola nobona kriviea, saj nibue ne propovoduje rabili nemški jo- zik onim, ki ga horejo rabili. Vosjozikovni boj je lo ,.duhovilo in s salansko prebrisa- nostjo narejen s I re lo v od zoporaiHi- semitizem" in ni ni<" dru/.oga, ne»o po- skus, da so Ijudslvo odvrno od ^ospodar- skib reform, ki jib booojo izvosti anlisoinili, in da so vsa javnosl. nabnjska satno zoper Colic. Colo Schönerer in Wolf sla se use- dla na limanice židovskiin öasopisom." I/ tejsa jo razvidno, zaka.j ,.vsciioinc.i"* tako sovra/.ijo katolieanstvo. l'otomci onib, ki so umorili Izvolirarja, pa no morejo Ijubili one (M»rkve, katero je on ustanovil. -— Tako so- dijo nepristranski Nonioi — v Au^sburgii in Stutl^ai'tu. V Avstriji so so veciuona na onih limanicab, kakor Seliöneror in Wolf. Zveza sIoviMiskih kolcsarjcv jt; v zvesti si svojo naloj,ro sirili in pod|)irati ko- b^sarstvo, ustanovila lotos zojiel lu^koliko novih pomoenib ]»oslaj in si(;er m; satno 10, kakor je bila v zaoolku namoravala, Icin- voe 17. Na (JoiM'iijskom in Dolenjskem, ka- kor tudi na cestni pro^i Trsl ¦-- Celj(!, iz- brala si je za svoj<^ postaje priznano dobre K'ostiliu! kolikor mo/no ob j^lavni (^osti, kjor dobi kolesar razun koU^sarskih potrebsčiii Uotovo tudi izborno postrežbo. Vsaka po- ts taj a je oznaceua zunaj z velikim zvozniin znakom tor je opreinljona z zvozno oma- rieo, v kteri je kolesarnko orodjo, špe(tijalni zemljevid dotične^a kraja, obliz, „prva po- inuč" (obveze i. t. d.) Uaba kolosarskt^a orodja je dovoljena vsom kolesarjom in si- eer elanoin zvozo slovenskih koh^sarjov proti izkazu za vsako loto jjosoboj izdano legitimaeije — brezplaeno. Oni kolosarji pa, ki se ne morejo izkazati z legitimaeijo Z. S. K., [ilaöajo za rabo orodja (>0 b. „Frva pomoe", ktera se vporablja b^ v slueaju veeje lelesne poskodbo;, volja brez izjeme (>0 b. Donar se izroči nadzorstvu pomoene postajo. Vseh zveznib postaj je zdaj 29 in sieer: Hied — ^ostilna L. Jakob Petornel-a. Mohinska I'tisti'ica — ^oslilnu ^r. Janoz Men- oin^ar-ja, Colje — Narodni dom, Domžalo - K(>^tilna na posti, Crabovo — ^ostilna K. Matija Kraj(H:-a, (Jrosuplj(^ ¦• - gostilna %. J. Htisa, Idrija — gostilna pri črnem oi-|ii, Jezersko — gostilna g. Kran Muri-ja, Kain- nik — gostilna g. Josip Kendo, Kandija- Hudolfovo — gostilna g. Jos. Windiseher-ja, Kranj — gostilna g. Peter Mayerja, Ljulj- Ijaua — Narodni dom, Logatec — gostilna g. Kramerja, Metol Adrija. /alec goslilna g. 11:nis<'11hi"i jc zdela so lani marsikomu noizvrsljiva, danes pa jc njc izvi'silev že zagolo\ij(;ua, in razstava sc olvori spočclka soplombra t. I. v dvorani ,.Mesl.nega doina". Kor pa jo treba druslvu gmolne podporo, s<; je obrnil drušlvciii odbor polom oasopisja in ]>osobnib vabil do vscb znanib rodoljubov in rodo- Ijiibk, da pristopijo k druslvu kol rcdni ali podporni elani. Žoleli jc. da podpirajo drustvo v njogovom kulturno-|)reva.žnem delovanju Slovonkc v eim najvoejom šle- vilu. Solo v I. iimolniški razslavi slopijo naši iimclniki prod najsirso javnosl t(»r do- kuincntirajo, da so smojo postaviti v ono vrsto z drugimi umetniki slovanskcg.i juga. CI.Mi1' sprojoma društveni blagajnik: gospod i'avnalclj ..(llasbone Matiee", K r. (i c r h i ('¦ v Ljiibljani. I'rvi inaj v (iradcu jo dal ;"> I. in. o|iravka kazenskemu sodišeu. Vet; delav- stva so jo že naveličalo loviti z rudeekar- ,ji niubo prvega maja, zato so letos v mnogib dolavnicab in lovarnab dclali, kor so sanii bololi. Svobodoljubni njib tovariši pa, ki so praznovali ..praznik svelovnega miru", so jib prišli pod vodslvom svojib roditclj(>v psovat, s kaincnjoin obsiival in pretopat. Napali so tudi mojslrc in nckcga mojstra /.(Mio spravili v smrlno ncvarnost, da šo sedaj ni okievala. (Jlavni kolovodjo, ki jib jo mogla policija zasaeili. so bili f>. t. m. obsojcni po vee mosocov v ,jlc- toilji. Od I. maja do ;"). junija t. I. poslali prispevkov p. n. gosptxla in diuslva: /u|>nik lv. Saksor v llotodršici ;j K, A. K. v Zadru 10 K. slov. riinski roinarji zbirko 22;"> K r>() b. odv<'lu. so|»roga .lakobina Žitok v Novoiu nlosIii 10 K, <\v. K. Janczič v V'o- loski S K. „Narodna Tiskarna" dar 100 K, ..Slow učitoljsko drustvo'4 v Ljubljani osla- nck pokroviloljnino ;">() K, žonska podru/.nica v (Jorici 100 K, Ivan Drulovka v (Jorici 1.r)0 K. izvanakad. podru/.nica v (Jradou 110 K. kaplan dreg. Potokar v SI. Juriju objuž. žol. 12 K. post. nao. Vilosl. llrašn in prol'osor A . Tavear, vsi v Ljubljani. - (Ipravnislvo ..Slov. Naroda" zbirko ;>2S K II b za ras od I. maja do f). junija I. I. Klagajnišlvo dru/bo sv. Cirila in Meloda. Kop. Iz liorovelj na Koroskem so |»o- poca : Due O.I. rn. okoli jodnajsto ure opol- dno jo bila ua ccsli napadena in (»ropana zonska, ki nosi iz Voiglcn'o pisarm; v lio- rovljab posto in dingo lahke ret;i v pisarno v Podljiibtilj. Nosla jc ravno denar za izpla- rilo delavcev Podljub Ijeni v zn bil iH lot. Lasje in bratla so mu zraslli nonavadno dolgo, saj ni bil ubrif in oslri/.on mnogo lot. Uilje 7a\ rislo podivjan. Na njogovo sobici pa jo kar gomazolo usij in bolb. Sosodjo so ga ver- kral slišali krirati: ,.Uši me bodo požrle !" Pri vralib jo bila manjlma luknja, skozi kaloro so mu dajali josti. Nosrečiuiž jo bil cdini sin nerloveskih starisev. Hi I je zo od mladosli duševno obolol in bal si; je ljudij Od vojakov so ga odjnistili radi slabega uma. Hil jo lolo dnij v blazniri, potem pa je prisol doinov, kjor so ga takoj zaprli. Nad 20 lot je bil v tej ječ*i. V tej je tako osla- bol, da so boditi ni mogel v(»'č*. Prepeljali so ga v bolnišnico. I^ialka if*ra svoj uinor. Julia Mor- rison, biv.ša igralka v Cliatlanoogi, je lani na odru iistrelila rozisorja Leidenbeimerja, kor jo jo bojo zasledoval, trpineil in jo raz- zalil na ženski rasli. Porotniki so morilko oprostili. N(}kdo pa je iz toga dogodka na- pisal senzuo.no razburljivo dramo, katero sama sedaj igra v Newyorku Julia Morrison. J. Morrison ponavlja vooor za večorom na odru svoj iiinor in obeinstvo jo nlavi in ploska. navdiisono. Nova f'otoLrafska i/iiajdba. Iz Kima so poioča, da je neki easlnik izumil aparat, s kalciitn so more» fotogralbvati iz vočje daljavc. Poskusi so dokazali, da jo mogočo Iblogral'ovali večjo vojaške oddo maeehino zanemarja, največ- krat popolnoma brozuinno vrsi. Korenina toinu zlu jo pomanjkljivo poznanje najbolj- sib Irav, kakor tudi uevednosl, kako zemljo in kakšno gojilov zablevajo dolirne Irave. Co jo v/.o poznanje sadnih vrst pod nirlo. po l.ein \\v. vein, kako naj zaznamu- jom nepoznauje dobrih Irav. „Trava je trava", čujes vsak dan kmeta, ki ne po- misli, da jo inej |)osanioznimi travami ravno lako velik razlortik, kakor mod kako lesniko in ananasovo ali kanadsko renclo. Natanrno poznanje Iravnatih sort je neobhodiio potrebno za vsakega travnižkega poscsluika. To znanjo hi se vžo \r ljudski soli labko igraje vcopilo mladini. V par urab lahko si'zuani stvari vosr ljudski u^itelj na Iravniku šolsko ndadež risto na prakliron narin z najva/.nejsiini, najbolj poznanja vrednimi in najboljšimi travami — kojih štovilo j(» siror kaj majhno - lako da ti bo znal Ian tic plemoniLe trave ravno tako z lahka loci Li drugo od druge, kakor ti loči rž od psenire, oves od ječmena. Morno razširjono, da kar splosno provladujoče mnenje, da provzrora (.loloritov trav naj- vocje, da ne rerem nepremagljive težave, ni čisto nič druzega kakor škodljiv pred- sodek. Na kaj pa so nam je pri izboru trav posebno ozirati? Glavno pravilo je: izberi si malo, toda lKij/Jahtnejših, najlažje prebavnih in tudi v senci dobro vspevajočih sladkih trav; pri tern jo paziti, da so visoke (bilnate) in nizke, pritlirm» trave v pravem razmorju mej seboj pomežane in ki naj kolikor moč istočasno cveto. 0 posameznih travnih vrstah so o drugi priliki nalančnoje pomenimo; za da- nes naj samo nastojem najvažnejše: a)visoke trave: francoska pabovka, pasja trava, na- vadna tralnira ali latovka, laska ljulika, lisirji rep; h) nizke trave: fiorinska trava, pasji rep, mehkolasi oves, travni.ska bilnira ; c) deteljine: so zolo vazon in neopustljiv pridovok vsaki travnati zmosi, ker nabirajo iz zraka dušik ; som spadajo metuljru.jice s[ilob in zlasti delelje: zlata deteljica, šta- jerska ali rudera delelja, bela (plazeöa se) detolja in medona lurorna. Čebelarstvo. P<> (M'lii. 20 promakljivih panjov po narinu du- najskoga panja stane KK) gld., 20 slamnatib. [lanjov (košev).pa l() gld., morda nokaj ve<5, morda tudi nekoliko manj. Prva naprava ton\j slane vsaj 5krat večji zalozni kapital nogo zadnja. Ne dobiš pa menda t':ebelarja, ki bi si upal trdili, da bo tudi dobirek v prvih [ta- iijili f)krat verji. Na tisort» je rebolarjov, ki so dobili iz priprostoga slainnatega koša in samoiz- delaiHi na veho naveznjene naklade (skri- njire za med) ravno toliko in vee medu, kakor iz dragocenih premakljivih panjev, — in to je glavna stvar. „Priprost11 in „prirocen" jo pravilno narojon slamnat kos in pri torn zelo „po r(Mii*' Lahko je ž njiin ravnati, lahko ga zapirali mej vožnjo, z onim pogledom imaž progled o slanju rebel in njihovega dela; po zinii gorak, po lotu hladan, malo rasa vzame čebelarju in zato mora ostati slam- nati koš šo dolgo, dolgo panj za vse one, ki niinajo douarja za paradne panjove — za vse one, ki plomenilemu čebelarstvu ne morejo žrtvovati dosti rasa, ki pa vendar ne morejo biti brez ljubljene „muh in najlrajiipjse izdohiim jiuhislvu ]>u zmmii, posloni, dH;i povwcin vrcdni coni. Posebno priporoöa opravo za spalne in jedilne sobe za salone in pisarne. Kiipujr orcliovat debln, prodaj;i orcliove obkladke (rinieše) ild. ild. ild. IÜodiii phirilni po^oji! Vsaka naročba se izvrši v najkrajšem času. | Rojaki! Sponiinjajte se o vsaki priliki „Šols]i<'i;a in /.;il(i^;i n;i. (ioi'iskciu : pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik 16 (v dvorišču) in na Opčinah pri yosp. Frideriku Cumar. ¦JCH DlENj i Da se zabrani vsaka prevara, imam sedaj to postavjio vpi- sano znamko. Edino piistni BiLIjSilM (Tincdira I);ils;iinic;i) hi' tl'ilnv;! iKL ilclicli) in ii;i ili"o|iii(i v pnslavno ilovolji'iii in pri kupnjskeni sinlišči vpisaiii tvoi-iBici balxama Irkaniika A. Tllll^ltltV v Pregradi px'i Rogateu. I'risti'ii saino s to pri Ir^ovinskciii sodisči vpisano zeleno varstvi'iio /nainko. \'s;l opi;iva niojc^a balz;mia jo poil postavniin varstvoin za u/.orco. Najsliirojšc, proskušoiiu, najconojšo in najr.'olncjso glavno ljudsko srod- stvo za vs(^ prsno in pluOin«' bolo/jii, za kašclj, lirkolj, žolodčni kir, Co jod no iliši. proti slabomu ukusu. zapomoj sapi, rij^anju, zgagi, naponjanju, /aprlosti i.t.d. Kjor ni zalojjo, naj so naroči noposrodno pod naslovoin: Tvornica balsama lekarnika A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu. I'o'-itnino proslo s '/.ubojoiii na vso avsli'o-o^rsko po'ilo slano: 12 inalih ali (> volikili sloklonic. . . . \- krono, (»0 inalih ali HO volikili stcklonic . . . 1H kion. \' Mdsiio in llorci^oviiio (50 vin. votf. s'rnli kvarili'ljrni in posiioiiiovalconi kakor tudi prndajaloom t.a.kih panarojanj postopain na podlayi /.akmia /a varsl.vii znaink pravniin polmn. Kilino piisino mazilo iz vrtnic. (Halzain-niazilo o\ rosa oonlil'olia.) Vzbuja seclaj najveüjo pozornost. Ima veliko antiseptično vrednost. Deluje jako uspešno proti unetju. ~ Napravi uspeh ali vsaj poboljša in olajša bol pri še tako zastarelih boleznih, poškodovanjih in ranah. .\laiijo kol ilva l pavskih, furlan skih, briskih, dnlmatinskili ii isterskih vinu g r a d o v. DoKtavIjti na iloni in razpnšilja ]'<' železnici na VHe kraje avairo - oger.ske inonarhije v undili o < 5H lit.mv lniprej. Na Ziililevo poniljii tudi uzori'o. Cene zmerne. Postrežbn poštena. (',. kr. državna svotinja za odlično proizvodo. - - l*rva inoravska tvornica tui'iiskih in- Fr. Moravus, Brno, Velike nämesti št. 8, (Brunn, Grosser Platz Nr. 8) izdeluio in ra/.pošilja stolpne ure xa corkvt', šolo, gradovo, mostno /.bornico, lovarno ild.; uro /.a nad- zorovanjo pono^nih öuvajov. ololdrično uro, vso v dovrsonib proizvodih in / janistvoin. Do SKliij se jo ra/poslah» 135 slolpiiili ni' v jMtpolno zadovoljstvo. Proračuni stroškov brezplačno. Sanatorij „Leoninum" v Ljubljani. V privaino bolnic-« „Leoni- num" spiTJcmajo sc vse holcxni razun bolc/ni na iiinu in akulno iiifekcijo/ne holozni. V sanatoriju zdravijo p. n. g«. priinariji: Dr. K. Bleiweis vitez Trsteniški, Dr. E. Bock, Dr. V. Gregorič, Dr. E. Šlaj- mer, Dr. Alfred Valenta pl. March- thurn, i%iiMMl kaicrih si bolnik po svoji volji i/bere /draviiika. Za konzilijarija se pa lahko pokliče tudi vsak drug zdravnik. l'ojasnila ^iedo spiTJoma (laje usimmo in pisineno p