165
jetno duševno razpoloženje. — Popolnoma zediniti pa obeh slikarskih načinov ni mogel nobeden imenovanih umetnikov. Tudi med poznejšimi znamenitejšimi slikarji se ni to nikomur popolnoma posrečilo, dasi so med njimi tako izborni umetniki, kakor na primer Ilja Efimovič Repin in V. Serov.
Žanrovo slikanje so smatrali ta čas še kot druge vrste umetnost, kot postranski vir slikarstva, ker se je dolgo časa zanimalo za umetnost le višje obščinstvo, ki je cenilo bolj umotvore, izvršene po strogih akade-mičnih pravilih. O slikah iz preprostega življenja so mislili, da služijo umetniku le v zabavo, da si odpočije od drugih, vsakdanjih del. To je seveda napačna misel, ki more razvoju umetnosti le škodovati, saj je narodno življenje vedno pravi vir za umetnost, in ravno take slike postanejo lahko važen faktor za narodno prosveto.
V XVIII. in v začetku XIX. stoletja so žanrove slike še  največ slikali zgodovinski
slikarji, kateri pa so jih na podlagi šolskih pravil izvrševali prav suhoparno. Dasi so že prej začeli v „Akademiji" dajati naloge na nekatere teme iz domačega življenja, je vendar ostalo vse mrtvo, prenapeto in zmu-čeno po kompoziciji kakor tudi po koloritu. Od 1. 1810. do 1830. je poljski slikar A. Orlovski naslikal marsikatero podobo iz ruskega narodnega življenja, ter s tem postal jako poljuden.
Vendar pa je na njegovih slikah in risbah malo tipično ruskega. (Prim. sliko „Kazačji bivnak.") K pravim in prvim narodno-ruskim žanristom prištevamo A. Venecijanova, kateri je živel med preprostim ljudstvom, ga dobro poznal in ljubil ter iz njega zajel nekatere značilne tipe in prizore. (Primerjaj sliko „Na podu".)
V »Akademiji" se ni učil, ampak izobraževal se  je v slikanju  privatno in ostal še dolgo časa  osamljen v tej   slikarski  stroki, ker mu drugi umetniki niso hoteli slediti. (Dalje.)
CVETKO SLAVIN:
SKRIVNOST.
Cujte, meglice ve sredi neba: nekaj naročil vam srčno bi rad.
Nekaj naročil bi — ali ne vem, boste li srečno ve v daljo prišle . . .
Morda na potu kje sapica sreča vas, sapica vpraša vas: kam pa, oj kam?
Pa bi nemara ve vse razodele ji, samo da zdrave bi dalje odšle . . .
Vedeti pa ne sme sapica in nihče, kar bi, meglice, vam jaz razodel . . .