Ob smrti našega cesarja.
Dne 21. novembra zvečer je cesar Franc Jožef i. izd hnil veliko svojo dušo. Dasi ob njegovi visoki starosti ni bilo več pričal<ovati dolgega življenja, je vest o njegovi smrti prišla za vse narode širne naše domovine in za slehernega državljana z vso nenadnostjo in presunljivostjo. Vse je imelo občutel<, da je izgubilo svojega edinega cesarja, ker drugega niso poznale skoraj tri generacije. Tiste dni, ko je počival na mrtvaškem odru, bilo je ob njem zbrano v duiiu vse državljanstvo in se v prespoštljivi hvaližnosti spominjalo njegovih odličnih in dobrih del, ki je ž njimi osrečeval državo, njene narode in slojeve neprestano skoraj sedemdeset let. Ko so dne 30 novembra popoiudne polagali njegove zemeljske ostanke v kapucinsko rakev, ihteia je cela monarhija, kakor le more žalovati številna, mnogočlenska rodbina za svojim preskrbnim, vse ljubečim, vse združujočim očetovskim poglavarjem.
Cesarja Franca Jožefa i. ni več, ali njegovemu spominu se bo klanjala zgodovina vse večne čase, časteča v njem jednega izmed prvih vladarjev in mož na svetu. To, kako je blagopokojni cesar združeval posamezne dele svoje države v celokupnost, kako je pri tem dopuščal in pospeševal razvoj vseh, tudi malih narodov v okviru svoje monarhije, kako je ščitil svobodo slehernega narodnega jezika in veroiz-
15
226 ¦      Ob silirti našega cesarja.
povedanja, kako je delil svojo oblast s prosto voljenimi zakonodajnimi zbori, kako je po tem potu tekom svojega slavnega vladanja preobrazil državo svojo in jo približal .idealu narodnostne celokupne monarhije: to vse je v svetovni zgodovini brez primere. Le pod to egido je tudi slovenski narod, dasi maloštevilen in v stoletjih izmučen, mogel uveljaviti svoje bitje in v primeroma kratki dobi napredovati do svoje kulture. Zato pa je tudi slovenski narod bil vedno hvaležno udan svojemu cesarlu in je to svojo zvestobo dokazoval junaško na vseh bojiščih do današnje dobe, ko zopet stoji v prvih vrstah na braniku za državo in vladarsko hišo.
O srečnem preporodu, ki gaje doživela Avstrija pod slavnim žezlom Franca Jožefa I. na slehernem duševnem in gospodarskem polju, o njenem ogromnem in vsestranskem napredku so se že pisale obsežne knjige in se bodo še pisale. Zlasti tudi v zgodovini prava ostane zapisano s sijajnimi črkami ime visoko-pokojnega cesarja, ki ni le podaril iz lastne incijative svojemu ljudstvu najrazsežnejše ustave in svojim narodom enakopravnosti v uradu in šoli, marveč je dal tudi zasebno pravo razviti v vseh panogah do vrhunca Odločitev justice od uprave, izpopolnitev državljanskega in kazenskega prava, srečni preustroj pravdnega prava, sploh korenita prememba države iz patriarhalne v mo-dernopravno državo — daje in bo dajalo pravniškemu svetu, domačemu in tujemu, poseben naslov za občudovanje vladanja Franca Jožefa I.
Vse ideje, ki so se na ta način udejstvovale v Avstriji s tolikim uspehom za njeno notranjo in vnanjo moč, izvirale so ali vsaj dobivale odločilno podporo iz neusahljivega vira modrosti in vestnosti, zlasti pa dobrotljivosti in človekoljubnosti. S temi lastnostmi se je blagopokojni naš cesar visoko in čudovito dvigal nad vse druge kot vladar in človek, tako na veliko, kakor na drobno. Franc Jožef 1. je bil v vsakem oziru velik monarh, svojemu ljudstvu posvečena oseba v pravem pomenu bosede. Zapustil je svojemu nasledniku neprecenljivo dedščino otroške zvestobe in ljubezni vsega podaništva do prejasne dinastije, dedščino, v kateri ostanejo tudi naša srca do zadnjega utripa.
Cesar Karel svojim narodom. 227
Njemu, ki je v cvetu svoje možke dobe sčdel na prestol svojih očetov in ki si je osvojil srce svojih narodov s prvim svojim oklicem, se sedaj prespoštljivo in verno poklanjamo:
Bog obvaruj, Bog ohrani Nje g. Veličanstvo cesarja Karla I.