t- lu List 16 rp v • lecaj XLVI1L t I I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. V Ljubljani 16. aprila 1890 Obseg: Saditev visokodebelnega drevja Vprašanja in odgovori. Del o pri čebelnjaku napomlad. Zemljepisni in narodopisni obra Kedaj je lucerno sejati? Razne reči zi Naši dopisi. No v i čar. CiioHpodarNke stvari. Saditev visokodebelnega drevja v I i i ; 'is • vV s vV (d n v •S s ? ^vv a i nV v \ • \ i v\V • 1 i X N f ^ v .Ww m ^ • « \ . ^ - r v \ s. \f V Vv \ x > x* k v. \ « ? 9 \\ i \ n S i S^ ^ v \ V ^ % V . j ^^ S ♦» s v.. v'' v \ f: N\ % > \ i: .V \v \ \ v \ s > • v \ • • s VV J v Podoba 1. Ako dobiš iz poprej, če drevesnice živo stah iz nova obravnavamo saditev drevja, in sicer visokodebelnega. Ako drevje jeseni sadiš, izkoplji jame nekaj tednov pomladi, naredi jih uže prejšnjo pa jesen. in zdravo drevo Jame naj imajo v dobri, debeli in je zemlja ko- mera in ličkaj sposobna za dotično dre- vesno pleme, vzrok si le sam, drevo ne a^o raste. Nepra- ravnanje vilno umori drevo, pa kriviš tistega ki 1 ti je prodal, vesnice drevo. Iz dre- c. kr. kmetijske družbe letos smo dali 7000 lepih dreves ; prepričani smo, da bodo vsa prav lepo rasla, ako bodo sadjarji prav ravnali ž njimi. Najvažnejše delo je pravilna saditev zato pa o tej reči ni nikoli dovolj pouka iz tega \ ) m v nastopnih vr po do 2% Ako 60 lobokosti emlj v slabejši v po emlj m premera in po pre-pa po ti emlj prija dotičnemu prav, drugač globokosti. sadnemu plem je JO pa pomešaj z dobro zemljo in s kom postom (mešancem). Kadar pričneš saditi, zrahljaj dno jami in prični tako zasipati, da pride najboljša zemlja okoli korenin m J koder se bodo korenine pozneje razširjale Srčne in vse debele skrajšaj, rez naj bo gladka Od drobnih koreninic stranske korenine nekoliko in navpična na drevesno os. tane odstrani samo raztrgane in zamo Sadi toliko globoko, da drevo, kadar se poleže tako emlja drevesnici Gl globoko tiči v zemlji, kakor je raslo v podobo gotovo peša, ostane nerodno Če vsadiš drevo globokej > ali korenine in pod nje deni se celo posuši z roko dobre zemlj Med sploh pri sajenji ne hrani rok in kolen, ako hočeš dobro zvr- Korenine razprosti tako, da dobe naravno lego. Iz ostale zemlje naredi okoli drevesa šiti delo do 4 kolobar, kakeršnega vidiš na pridejani podobi. Ce sadiš drevo v gorko in rahlo zemljo, kadar si je vsadil, prav močno z vodo širok prilij mu precej '■'sS'-^ . Predno jamo napolniš in drevo vsadiš, zabij v dno jame kol, h kateremu privežeš drevo najprvo prav rahlo in šele potem prav trdno, kadar se je zemlja m vzroka drevo njo posedlo. Ako drevo precej trdno povežeš, posede 80 emlja, in drevo_obvisi na kolu ter se pcsuši '■t. 12 9 bodi toliko dolg, da sega do krone, ia postavljen na medu. Nič pa dobrega panja tako ne vzbuja da nastavlja južno (soločno) stran drevesa. Kol bodi brez lubadi, ker ta je ugodno zavetje raznim mrčesom. Drevo priveži h kolu na pr. z vrbovo kako/ dobrega konja. Začne naj se zalego ter mnogo čebel izpodredi, kakor pitanje na poje tako rekoč bič, ki panj tako izpodbada, dobiček pitati mlad. To na trto, med vez in drevo pa deni mahu. kake tri tedne pred nego se rojev nadejamo, toraj ne- kako drugo polovico aprila. Pita naj se ali vsak dan, Delo pri čebelnjaku na pomlad. ali tudi na drugi dan, če le dvakrat v tednu. dobi vsak teden Kakega Pita pol morebiti tudi ne bo napačno, pa naj se obilno, da panj funta medu ali tudi malo Na pomlad treba čebele vsekakor pitati, in sicer če so lačne, vsak ve zakaj; če ravno niso lačne, | a zato, da bolje napredujejo panji ter da je veči dobiček. več, kolikeršeo je čebelni panj. Malokje bi pomladanjsko pitanje toliko dobička dalo, kolikor ravno pri nas ker je ajdov med za to najboljši in mi skoraj nimamo dru Neki čebel imel navado tekati: Vsakem ktnju bič potreben, vsakemu panju pa pitanje. Najp naj čebelar skrbi, da čebelam krme ne manjka, kolikor jo gega. Ce je pa morebiti zunaj uže obilno paše, poklada se malo manj ali lahko tudi popolno preneha. pomladanjskem čebelarskem Ker smo ravno pri je za življenje potrebno, več pa ni treba pitati, dokler je še Naj- sa bolj mrzeče ter se toplega vremena ni nadejati, boljša krma čebelam seveda je med, in sicer med v tovji, zdrozgan in očiščen. Zdrozganega medu bo pri nas težko kdo za pitanje pripravljal, pač pa imajo tako navado marsikje drugod. Zalepljeno satovje namreč raz-režejo na kosce ter napolnijo posodo, potem ga zdrozgajo in dobro zabijejo. Paziti je treba, da ne pride kaka ne- delu, ne smemo zabiti rojev in izrojencev, Oe je tudi vreme ugodno in paša dobra, vendar jih ne smemo za- biti da pitati po okoliši^inah bolj ali manj. Moramo reči, naši čebelarji to potrebo še nekako precej dobro spoznavajo in po tem tudi delajo. Seveda jih je vkljub dobremu vzgledii mladce in starce tudi mnogo zanikarnežev. ki se za ne snaga vmes, na pr. zalega, mrtve čebele. Tak med se po nekem vinskem vrenji posebno dolgo ohrani ter je zmenijo, kakor hitro so roj v če- beljnjak spravili. Pitanje rojev in izrojencev je pa zlasti potrebno, kadar nastane kakeršno koli neugodno vreme skrbi za svoje ne vsako leto močnejši, zato tudi čebele vse bolj oživlja in sili ) da obilneje nastavljajo zalego, nego nas navadni da paša preneha, če takrat čebelar ljubljence, bodo pozneje le životarili in bodo najbrž prej ali poslej plen roparic. očiščeni med. Ker je zdrozgani med kolikor starejši, to- liko močnejši , ne pitajo čebelarji najpred s starim, ampak z mlajšim medom zadnje jeseni; čim toplejše pa Kedaj lucerno sejati ? postaja vreme in bolj ko se bližajo 0 # roji. rajši tudi s starejšim medom pitajo. Našemu navadnemu medu naj Lucerna je najvažnejša krmska rastlina za gorkejše kraj Za m in slano je občutij se vselej malo vode prilije ter gleda, da se vsi strjeni ^avna se torej največ po podnebnih Gas ah. Pita naj se raje obilneje, nego pre- > svaljčki razpustijo. pičlo. Zjutraj naj se koritca iz panjev vselej poberejo naj so že čebele vse použile ali pa ne. Kdor nima medu in zanesljivega ne ve kje kupiti naj pita s kakim namestkom. Najboljši namestek je kan- podnebji. na pr. v Vipavski dolini, sejemo luccrno spomladi, po Dolenjskem in Gorenjskem sejati jo neje, ko se ni več bati škodljivih spomladanjsliih slan. nje setve gorkem zgodaj e poz- ) gorkem podnebji, koder je spomlad večidel suha se- jemo lucerno z najboljšim uspehom lahko tudi na jesen sladkor. Na en funt sladkorja se dene pičlo funt med ozimino da si ukoristi popolnoma zimsko vlago. vode, t. j. poldrugi maselc stare mere, ter se pristavi da kako četetinko ure no malem vre: 1 Ker sejemo lucerno najraje med druge sadeže s pene in nesnaga se posnamejo. Ce se dene premalo vode, sladkor se rad spet strdi. Kdor hoče^ lahko tudi s koščki pita, nikar ne naj mokre gobe ali pa tudi malo vode zraven ravna se čas setve tudi po dotičnem sadeži ter tudi po tem, če jo sejemo med jarino ali ozimino. Večidel sejemo lucerno med jaro žito. ječ en. To dvoj žito , in sicer med oves ali med moči tudi pozneje pokositi in pristaviti, ker suhega čebele ne morejo uživati. Namestu porabiti za zeleno krmo. To ugaja od sladkor vzeti ter z jaro žito zasejemo lucerno ob enem, lucerni. Med tega smeti je pa tudi navadni beli in sicer taKo da njim ravno tako ravnati. Priporoča se še mnogo žito najprej podvlačimo in potem vsejano lucerno plit drugih namestkov, ki so pa vsi le za največo silo. Zakaj pa smo rekli, da se morajo na pomlad pitati na vsak način ne le slabi, ampak tudi dobri panji ? Res, zagrnemo z njivsRo vlačo ali jo pa pritisnemo emlj z aljarjem Le ako bi se bilo bati, da bi pre rastna lucerna zadržavala žitu rast, sejati jo je poznej večina naših čebelarjev tega ne ume in ne dela v ve- med jaro žito kadar je že izcimilo in pognalo Tudi liko škodo čebelarstvu J pač pa pitajo izvrstni čebelarji na pomlad svoje tudi najboljše panje. Poglavitni namen pomladanjskega pitanja je močne čebelne panje si pri- koder navadno prizadevajo pozne spomladanske slane škodo, ravnati se je po tem vodilu. Če pa sejemo lucerno spomladi med ozimno žito, rediti f kor taki dajejo lepo roje in nanašajo največ sejati jo je prej ko mogoče, še meseca marcij če je mmm 1:23 zemlja osušena, moramo jo povleči ali pa povaljati, kar 3.) treba s pota spraviti vso drugo kar hasüi tudi ozimioi. Na vlažni zemlji pa še tega dela ni njegovo pozornost obračati kam treba. Kolikor pade vsajenega zrnja na žitno listje, to spere prihodnji dež na zemljo. drugam. utegnilo tem začni nogo za nogo vzdigovati, na tla postavljati in potem obče sejemo lueerno lah ob krompirjev poskusi s kladivom trkati po kopitu. Ko se to godi, sa- mora tist. ditvi stoji konju od srede meseca marciia do konec prila pred glavo, neprem ikneno poznejšnja setev prija lucerni, da Pa tudi gledati mu v oči in na ušesa, in ako le kaj malega za je v zemlji do- pa/i, da se hoče upreti, pa naj brž, predno je še brcnil volj vlage. Celo med proso in strniško ajdo jo z dobrim ali udaril, nad njim zavpije: hoj! uspehom sejemo. Lueerno lahko je pa pozneje sejati, pogledaj ga hudo ia ostro strese za oglavnik. da zatare že nepokojnost, sejemo tudi samo za se. Tedaj jo predno je konj storil še kaj napačnega. Kaznovati treba ker se mlada teže ubrani raznim že namen. vremenskim nezgodam, katerih je varuje sicer med njo zasejano žito. Če To je največa skrivnost Balasove umnosti. pa Konj stoji mirno in potrpežljivo, naj ga pa prijazno ž njegovim imenom ;,belček", „lisček", ^vranček^, Gledati je tudi na to, da jo sejemo ob suhem vre- kakor si koli bodi, pogovarja, gladi, boža nad očmi, menu in da j zemlja očiščena plevela tem oziru PO ^elu in sencih. Ce je treba, brani ga kdo muham. čakajo skrbni poljedelci dotlej, da najprej podorjejo spo- Glejte! to vsa skrivnost, s katero se dado tudi mladnji plevel in zatem šele sejejo lueerno med njo kot oajhujši konji večidel ukrotiti. Ali pri tem ravnanji mora npomladnji ali poletnji sadež ali pa samo za se. Razne v reci. Navodilo, kadar kokošim podsaiaš daj jim ti pred mesecem marcijem in ne juoija Jajca vzemi od ajpridnej po prvi polovici nesočih kokoši. Zapi Vzemi jajca noseči kokoši kmalu si s svinčnikom na jajce, kedaj je iz gnezda so stara jajca 5 naj bodo ka še zaduši 14 dni, niso za valjenje. drugače mlado ne e podsajaj jajec Podsaj čista dobi dovolj niso še leta st \ Gnezdo od kokoši, ki kokle bodi v kakem mirnem kraji ter dajaj kokli blizu gnezda, kje jedi pijače. Jed in pijača pa ne bodita preblizu gnezda zato J da se gnezda kokla jeai gredoč nekoliko ohladi Blizu kje natrosi peska. da se lahko v njem koplje. Devetnajsti dan premeni nasteljo v gnezdu s svežo, in sicer ob času, ko kokla popusti gnezdo zaradi jedi. Vprašanja in odgovori. Vpramnje 81. Imam 41etnega konja ki je toliko uporen da vse ka ne ravnam ž njim ? (S. Ž Odgovor: mislili, da se bode takim konjem rj zvedeni in izkušen lepa podkovati Kako v L.) naj e je konj popačen, uporen, hudoben, ni poboljšal s pretepanjem ! ge hujši bo. ajte brez sile po vodilih, ki jih je C. ogerski nadkonjik Bala raz ožil uže leta 1828. v posebni knjižici. To ravnanje brez vse sile, z lepo in z ostro besedo izkušnjah tako potrjeno priporočati. Skrivnost da pa po mnogih ga moramo vsem kovačem Balasovega ravnania je ta Konj se obrzda z brzdo in oglavnikom (Kappzaum); človek se ustopi konju pred glavo, gleda ga ostro v oči in ga z Igranjem po brzdi in oglavniku moti J m kovač biti stanoviten in potrpežljiv, ne da bi izgubil potrpežljivost, ako konj brž ne stoji mirno. Potrpežljivost in mrzla kri brez vse jeze ; bosta svoj namen dosegli. Pa tudi na držača je gledati, da prav ravna in se ne prenagli. Res je, da ima včasih kovač več ur ali tudi ni opraviti s takim konjem, predno ga more podkovati, ali kadar se je enkrat, dvakrat in trikrat tako ravnalo, izgubil bo konj večidel svojo trmo za vedno. Vprašanje 82, Ali je bolje, da dobivajo konji vedno Jajca, enako veliko množico krme, ali zjutraj in opoludne več nego zvečer? (T. K. v D.) Odgovor: Pravilno je konje krmiti po trikrat na den. Vselej jim je dati enako veliko množico ovsa, koruze, otrobov itd., česar jim uže dajete, a sena jim dajajte zjutraj in opoludne manj, zvečer pa več. Dajte na pr. od vsega sena, opoludne vselej po ga dobi konj čez dan, zjutraj in zvečer pa polovico. Vprašanje 83, Moja čez tri mesece kobila je imela lansko leto Nato je kobili poginilo. žrebe, ki je polovico vimena oteklo, in otoii ji je v njem ostal. Letos je kobila en mesec pred časom povrgla in obolela je še na drugi polovici vimena. Iz vimena kaplje neka belkasta tekočina. Kaj je temu vzrok in kako kobilo ozdraviti ? (J. G. v B.) Odgovor: Ker je kobili žrebe poginilo, zastajalo je v vimenu mleko, in od tod je prišla bolezen, ki jo ena in tista kakor pri kravi, ako je dekla čisto ne molze. Vimena pa niste do časa ozdravili, zato se je bolezen v novič in po celem vimenu letos zopet pokazala. Pod naslovom ;,Vnetje vimena, ovčič ali sajavec^ smo spisali o tej reči v 2. št. letošnjih katerega Vas opozarjamo. Novic u obširen članek, na lišai Vprašanje 84. Moji dve leti stari telici sta dobili okoli oči in po vratu. Kako jih je odpraviti? (J. v B.) Odgovor Pri išajih je prva reč snaga živali in hleva. Lišajasto živino pa umivajte z milnico (žajfnico) > in sicer vsak dan toliko časa, da se lišaji poizgube Ker nekje od Darmstadta ; v njenej družbi sem prebil mnogo 80 lišaji nalezl:ivi, zato tako bolno goved posebe denite. veselih ur. Vprašanje 85, Kje bi dobil dobro izdelan plug za Ko j zjutraj sem dobil dela Opazil sem, da ima močno preraščeno zemljo ? (B. K. v K.) Denert zelo riličen dimnik v svojej baraki. Ponudil Odgovor: Priporočamo Vam kupite plug z železno sem se, da m postavim nov dimnik. Gradiva bilo desko, kakeršne ponarejajo sedaj naši kovači po Cug- dovelj / majerjevem plugu. Ako na Gorenjskem kje ne dobite dveh dneh sem postavil dimnik, ki mu ni bilo sem mizarju močno ustregel. enakega v okolici. S tem kavača, ki Vam zna narediti tak plu or O) priskrbi Vam Prišla je nedelja. Zgodaj so se odpravljali v cerkev, in ga gotovo trgovec z železniuo A. Druškovič v Ljubljani, stara Hachovka je tudi mene podrezala. da ž (Dalje prihodnjič.) njimi molit. Koj sem bil gotov. Prinesla mi je staro Podučne ^^tvari. pesmarico, natisujeno v osemnajstem stoletju v Vratis-lavi. Ko sem jo s potoma pregledaval, zapazil sem, da 80 to pesui „čeških in moravskih bratov." I 8mo Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 162. v cerkev, leseno kaj pak. Ob delavnikih je tu šola, ob nedeljah hram božji. Ker je bil Hach načelnik tukajšnje šole, in je sploh imel veliko veljavo v naselbini, sedli smo v prvo Klop. Kmalu je prišel pastor. Najpieje so odpeli več pobožnih pesem, potem je bila pridiga. Nemška naselbina Hoclikirch. Lov na klokane. Naselbina Hochkirch je v grofiji portlandskej. Tako Po skoLČanej službi božjej so se ustopili naselniki pred cerkvijo v male gruče in začeli se pogovarjati o svojih zadevah Pastor je šel od gruče do gruče, in so jo nazvali Nemci tu živeči, izselniki s pruske Šlezke vsakemu je kaj povedal. Ko je prišel do nas, predstavil in Poznanjske. Ustanovljena je bila pred malo leti, in me je Hach Pastor se to po prizadevanju pastorja Schermanna, Hanoveranca. Ko je slišal, da sem je prišel začel z menoj pogovarjati naravnost z Amerike, in Poslali 80 ga v Avstralijo na misijon. Tu se je kmalu hočem nekaj dni tu ostati, pozdravil me je dosta uijudno prikupil vladi anglejškej, in ko je na to krajino tukajšnjo in povabil na obed. Zupni dvorec je stal dosta blizu na dražbi prodajala, kupil jo je sam, ker ga je še urad cerkve na vrtu. V veži nas je uže pričakovala pastorka, podpiral Koj se je tu stalno naselil. Od slej so jeli uljudna mlada gospa s kopo dece. Preden smo sedli za mizo, odmolil je pastor dolgo Nemci le sem vreti. Pastor jim je odprodajal po kosovih zemljo, manj imovitim jo je dal tudi na doživotno uži- molitev Potem so nam prinesli beefsteakov s krompirjem. vanje, za kar mu vsakega leta nekaj plačajo. Tudi pa čaji. Pastor je bil skušen mož, in dogodki ameriški pastor sam vladi še nekaj malega plačuje vsakega leta. so ga jako zanimali. Moral sem mu razložiti vso mehiško Na ta način je nastala tu nemška naselbina. vojsko, v katerej sem služil. Ko pa je prišla beseda na Stopil sem koj v prvo hišo, v katerej je stanoval vero in je pastor izvedel, da sem Katolik, bilo je koj nek ezan, ključaničar Sedel z obiteljo svojo za po najinem prijateljstvu. Od slej ni se več brigal zame. mizo pri jedi. Ko me je zagledal, dal je koj vse po- Pastor je tako rekoč neomenjen gospodar cele spraviti z mize, menda zato. da bi ga ne poprosil naselbine. Tu se drže načela, da v zvezo naselnikov ne ostankov. Rad ga bil nekaj vprašal, a ko sem spre- more sprejet biti nobeden, ki ni lutro videl, da imam opraviti s surovimi ljudmi, obrnil sem zaveže, da bode. Spoznavalcev druge ali se vsaj trpe. Pastor se in zaprl duri za seboj. Od njega sem stopal proti gleda, da naselniki natančno spolnujejo svoje dolžnosti. neznatnej hišici, prav za prav lesenej baraki, v katerej Nedelje istrogo posvečujejo. Godbe, plesa in petja kratko stanoval mizar Denert. Kakor drugi naselniki, tako in malo ne trpi, tudi na ženitovanj je je tudi on prejel ne. od pastorja kos zemlje na doživotni Hochkirchu sem se kmalu udomačil. Gledal pa užitek. Tudi tu so večerjali, im mizar me je koj povabil sem, da pred kot pred dobim primernega dela za ta naj prisedem. V pogovoru sem izvedel, da o tem času čas, dokler tu ostanem. Da bi se obrnil na pastorja za ni možno niti s konjem priti v Portland, zlasti ker so delo, na to nisem več mislil. S prvega sem pomagal vsi potje pod vodo. Mizar mi je svetoval, naj ostanem Hachovim in Denertovim pri gospodarstvu in rokodelstvu, v naselbini, dokler nastopi lepše vreme. Tudi mi je pozneje sem se oprijel dela na cesti, ki jo je guverne omenil, da me hoče priporočiti pastorju, ki me gotovo preskrbi s kakim delom. Bil sem mu jako hvaležen na vsem tem. Ker je bila mizarjeva hiša tako mala, da je v njej komaj njegova obitelj imela prostora, peljala me je žena svojim starišem, ki so imeli blizo mnogo prostranejše ment začel ta čas delati. Raslo je na prostoru, koder so cesto odmerili, mnogo gumovcev (evkaliptov) ki jih je ukazal guvernement posekati. Poprijel sem se tega dela Oglj( in ko sem bil povalil mnogo debel žgati, s katerim sem mogel storiti ka začel sem sem hotel Drugekrat sem hodil na lov. V teh krajih je mnogo pohištvo. Bila je to jako poštena hiša Hachova, tam kengurjev ali klokanov različne barve in velikosti Eni I i. i ► » i r r. r i i k f f F. L I »te i p i V w I r r. r fio komaj tako visoki, kakor naši zajci, eni so visoki šator v lesu in zakuril. Jasni nebes je bil razpet nad kakor naše koze in srne, in najvišji imajo po do menoj. Na okoli so cvele akacije, in njihovo veliko belo ^revljev, kedar se na zadnji nogi postavijo. Ti poslednji cvetje je napajalo vzduh z omamljivo vonjavo. Vrh 80 nevarni, kedar so gonjeni in ranjeni Williama, dobro uro oddaljenega, začel se jo v meglo Bil sem očividec nenavadnega lova. Nek mladenič zavijati. Kedaj pa kedaj je švignil blisk po njegovih je šel na lov s psom, ki je bil na klokane dobro izvež- kotlinah, in kedaj pa kedaj je votlo zagrmelo. Kmalu ban. Priskače jima nasproti velik klokan. Pes S3 spusti se je pojavilo pravo bujno življenje avstralijskega pra proti njemu, in ko ga dohiti, začne se trgati ž njim. En lesa. Trope veveric in oposumov ali podgan vrečaric so s to zverino, kajti brani se začele veseli svoj ples, in množine kadadujev in divjih sam pes ne opravi dosta tako obupno, da včasih psu, čreva potegne iz trebuha, konj so poletavale z veje na vejo, vriščale pa tako, da Opazivši mladenič kruto rovanje, in boječ se, da mu je vse šlo skozi ušesa. Razni nočni ptiči so se oglašali, kenguruj psa ne raztrga, hiti na konju pomagat, Ko in kedaj pa kedaj je zavijal vmes tudi divji pes (dingo). mladenič tje prileti , skoči kenguruj ročno vanj m se Oposumi so priskakali prav k mojemu šatoru, gotovo ga tako oklene, da ni mogel z roko seči v žep po nož. jim je zadišal hruh in suho meso. Na spanje ni bilo Potem leti ž njim naravnost proti globokej jami J ki je bila polna vode. Pred kot ne, bi ga bil vanjo otresl da ni bilo blizo psa. Ko je ta pazil v kakej nevarnosti mu je gospodar, pognal jse je za kengurujem in se s tako silo vanj zakadil, da je v strahu pustil mladeniča jo pobegnil. Meso kengurujevo je dosta okusno. Naselniki pa imajo dovelj govedine, toraj redko kedaj jedo to meso. misliti, komaj da sem malo zadremal, pa me je zbudilo novo vriščanje. Premetaval sem se sedaj na to sedaj na uno stran, in tako sem prebil vso drago noč. Za rana se odpravim naprej. Korakal sem jako počasi } ker sem moral breme nositi, in po vrhu je bilo treba iti vedno gori in doli. Popoludne sem pripotoval Mount-Araratu, in koj sem se mu spustil na vrhunec. Ko sem se oziral okrog sebe, zagledal sem na drugej Stara Hachovka se je vselaj na vso moč branila, preden strani celo vrsto razsežnih kopanin, ki so se vlekle kot v uam je dala ponev, da smo meso klokanovo razsekali verige druga za drugo. Prišel sem do zlatih rudnikov ID ocvrli. Avstralijskim domačinom pa gre posebno v portlandskih. Tu in tam so vihrale pisane zastave, kazno, slast. da tu stanujejo ljudje raznih narodnostij. lepej vrsti Zanimivo je, kako love kenguruja domačini. Kakor gtoje mali in veliki stani, po katerih je cel božji dan hitro ga spazijo mu ne dado fitopijo uiti izstopijo se v široko kolo, in tako živo in šumno. Večji in lepši stani so bogatih trgovcev Nekaterniki v kolu, oroženi s kiji, in bankirjev, mali io slabi pa raznih diggerjev, katere v prostor in klokana preganjajo z mesta na je bila nadeja po bogatem zaslužku z daljne domovine le sem pripeljala. Pred takimi stani igra raztrgana in katerokoli stran se zažene klokan, naleti na lovce, ki zanemarjena deca, in tudi znotraj je vse slabo : pod od mesto, ostali pa bistro pazijo, da jim ne uteče iz kola ga nazaj zavrnejo Kadar ga z tako gonjo utrudijo, stopijo gonjitelji nazaj v kolo, in sedaj začno ostali drug za drugim kamna, visi kotel v katerem žena diggerjeva kuha vhojene ilovice; na ognjišču, zloženem od neobdelanega ; po- metati bumerange v klokana m to orožje pa znajo pogreše > imajo za tako spretno metati z vso močjo. To stelja je taka, da jej ne gre to ime. Drugega narodja mestu, ali kako naj rečem, pa nepre- da nikdar ne ni v stanu. Po a. Kmalu se klokan čas dovelj mesa. po tleh, in divjaki g^^no jašejo policaji s karabini oroženi, in gledaj tako pobijajo z bumerang tudi ptiče. Ne brigajo se dosta za orožje na ogenj 5 ki je vse v redu kajti D, da njihovemu bistremu očesu ne uide jim je vlada ostro prepoveda prodajati a lovu sem prebil po cele dni lepše vreme to je in začel sem gledati, kedaj odrinem stopilo . Sešel noben nepokojnež. Stopimo v gostilnico, katerih na okupu stoji deset. Na velikej tabli nad vratmi čitamo dolg napis in ime lastnikovo. Pisana zmes pivcev z vseh krajev sveta sem SI mal šator z debele robe, kupil lopato, sekiro in g^^ zanesenih, pada nam v oči koj pri vhodu. Tam v piko, sem osušili in tako ugodnega do dne dobrega previden z orodjem čakal najzadnjem kotu sedi skupaj več Angležev s širokimi Voda se je odtekla in potje so se giamniki. Na dolgej mizi stoji pijača. Pogovarjajo se o Pred odhodom sem hotel prodati oglje, ali ker prinosu bogatih zlatih rudnikov, v katerih m delaj 80 bili vsi kovači založeni ž njim, podaril sem je svojemu ^nogi delavci po dnevu in po noči Po vsem stanu se gostitelju Denertu , angleških milj daleč ki me je zato spremil dvajset razlega vrišč petj in živo razgovarjanje diggerjev, v prednjej sobi pa igrajo godci ki jih osoda tu vkup nanesla Gola deca domačinov avstralijskih veselo po 163. zlatih rudnikih portlandskih. Prišel sem na ožje visokih gora Kalkuti. . Obložen s skakuje ob poskočnici, njihovi roditelji pa beračijo pri pivcih okoli miz. Življenje takega barakarskega mesta nas vrlo živo spominja naših semojev, in ima mnogo težkim rančem sem začel lezti proti vrhu se, da se kmalu povrnem z zlatom obložen bilo tako. Zlato ne Tolažil sem veselega na sebi ako so zlate jame vsaj srednje bogate Žal, da ni Dosti potov pa se prigodi, da zlato polj leži ob potu. Za večera sem postavil kope tu se potem pojavljajo nemiri in prepiri ukani zlato in keda ni kaj v usta cesti, takrat je še posebno hudo v takem nič me ni mikalo diggerskem mestu. Slednjič vsem tem nadlogam Delavnim ljudem sem bral na obra se bolezen pritisne, im smrt pobere mnogo žrtev. Kopaoine portlaodske so bile ta čas do malega samo bedo in pomaokanje, bili so raztrgani, polugoli in vsi zdelani od trdega dela. Kaj ho .^emo tu I Prišli smo z dežj pod kap. Tu ne kaže ostati X srečo sem dobil izpraznjene. V kuterokoli jamo sem zlezel, povsodi je ameriško ladijo s čajem v Avstralij bilo uže vse pregledano in pobrano. Več tisoč zlatokopov stavil sem se kapita je sicer še delalo v jamah po 20 do 50 črevljev glo- občan. Kapitan oamenieno Pre in boKih ali z neznatnim dobičkom. Sprevidel sem, da čisto sam se ne morem dela lotiti. Tistih časov ni več, vseh se selj( smo v Singaporu zkazal, da me z ko je v Avstraliji zlato Pristali ezgod v Hong-Kong spre sem ameriški na ladiio. in potem priplul brez na površini ležalo, je nevelik skalnat ostrov n. pr. v pri zalivu kantonskem. Leta 1842 Blackforestu, v Bendigu in drugej. Angležem ga odstopili Kita ki < J Potikal sem se z mesta na mesto, prehodil sem na severnem pobrežju usta esta razne kopanine, n. pr. Great-Westend , Amphietheater, German-Gullv, Blackshoe, ali Dovsodi sem zadeval ob godnim in varnim pristaniščem. Nismo se dol tu udili potem pa smo odpl proti Avstralij Ap mesca smo se zasid bedo, tožbe in nezü še v Lamploungh, žilo v globini 12 črevljev. Tudi tu je bilo uže na tisoče dovoljnost. Konečno sem šel pogledat er so bili nedavno osledili bogato v Adela (Dalje prihodnjič.) ljudij, tako da nisem mogel delu priti. Samo za po- skušnjo sem se spustil z nekim Hanoverancem v star, Naši dopisi. 30 črevljev globok jašok. V enem tednu sva dobila samo dva kosca zlata in nekaj drobtin. Drugega tedna pa je bolj se bed Iz loubrane po noči prišel lijak, ki je vse jaške žalil prav do vrha. Ta čas je šla govorica po Avstraliji, da so osledili ražuj tud Beda na Kranjskem. Kolikor v prošnjah za razdelitev se- menskega žita in sadežev, toliko očitnejše se kaže n e- zlato v vzhodnej Indij početka tej govorici nobeden dostnost sredstev, katera so na ni dosta rjel želnem ali kmalu se da začelo s tako gotovostjo dboru, akorav polaganje de in visoko so se tudi treznejši in skušenejši kreditu o tem govoriti, diggerji na limai v takih okolnostih vselej kosmato lažejo, tudi ta pot so prekoračil one meje, kat m Sila ujeli. Angleške novine, kakor znamo ravno velika pravočasno v zemlj ta že zda i stavi samo po deželnem in nujni] je leto blj pisa z veliko pohval o Kmalu so se pokazali tudi zlatih rudnikih indijskih taki ljudje, ki so baje Toliko, por, je ker seme mora no za pridelke. ravnost z Indije prišli delavcev iskat. To so bili najeti kakor je pa sedaj mogoče deliti semenskih pod žup čivid tako ezadostno da si nikov celo ne upa razdeliti mnogo gg poslanih jim daro Pri entje, Kaj pak, in kot očividci so pripovedali prava čudesa ob Indiji Da s same Kalkute so dan na dan dohajale nove vesti o bogatih najdiščih, in tako je kmalu vse od kraja govorilo zgolj ob indijskem Eldoradu. meroma skaže občina po sedanjih razmerah pa je mogoče doposlati 20 kvintalov ter dodati ji k večjem negotovo obljubo da se dopošlje še druzih semen ako doide zadostna dr 100 kvintalov krompirja za seme večjem r žavna podpora. Ravno tako n Indija, Indija!" to je bilo od slej gaslo avstralijskim občina dobila kolikor moč zlatokopom. nejša Ta novica je bila v Avstraliji ta čas tem povolj , čim brzeje je ginilo zlato v rudnikih viktorijskih pa so mo pokriva komaj nahaja se slučaj, da je izdatno podporo, katera 1/ /4 vse potrebe semenske in pri pa tem in čim bolje so vreli ljudje vkup sreče iskat ostane za kajžarje, ki imajo svojo hišico, mnogo otrok in poleg nekoliko lastnega polja v najemu, še par oral rali aposled brez dela postopati in živeti v največem njiv. Taki ljudje potrebovali po 100 kil krompirja, pomanjkanju. Kdor je le mo hitel v Melbourne da se pri prvej priliki vkrca in odpelje v blaženo Indijo vsega tega so Angleži napravili dobro kupčijo oO kil ovsa, 30 kil fižola, 50 kil ječmeua in 80 kil ajde, pa jim je mogoče dati k večjem 10 kil krompirja vsega Znižali so vožnino z Melbourna v Kalkuto več ljudi se spustilo čez morje. In 7 da tem ljudi v obljublj je plulo na tisoče deželo. Nobeden pa ni slutil takrat da so postali žrtva novinarske reklame in jalovih obe skupaj ! Nadejamo se sicer to pot, da nam še pred sklepom tega lista doide poročilo o privoljeni tako i z d a t n i podpori vladini, da bode enkrat konec polovičarskega dela, da bode prevzeti župnikom in županom mogoče silno teško breme razdelitve. Pa kader ta tov prevejenim agentom. S tako družbo sem se tudi jaz trenutek pride, prosimo tudi vse merodajne osebe v de- odpravil v Melbouroi pristanišča filip^^kega in OKtobra 1859 sem odplul s 28 dneh smo bili v Kalkuti No prevarjeni I Op samo kopanino dili so celo to. želi, da takoj posežejo vmes, da višino potrebe nepristransko naznanijo in pri razdelitvi strogo na to pazijo^ da se izmed revnih teško prizadetih ne prezre ali smo bili nihče, tako, da se smemo vsaj nadejati, potem ko smo zlati rudniki so se skapljali na eno storili vse, kar mogoče, da odvernemo bedo v katerej so vsaj za malo zlata dobivali da vrgl so to mrvico zlata spekulantj Potikal sem se par tednov po azijskej emlj Tr- pod- . ali prihodno zimo ) ako izostaae nova nesreča, Zarad po- manjkanja semena, zemlja sedaj ne sme ostati neobdelana in neobsejana, to nam mora sedaj pred vsem biti vodilo. One može, katerem se v roke poklada razdelitev čič z 251 glasovi, Tomšič 242, Dolenc Orosl. 937, podpor, pa opozarjamo da naj 86 obilnejše rajo ua Peterca Fr. 211 in Prosenec 202 glasovi. j m a n J posestnike delil naj toraj od spodaj gori Poveljništvo vojne ljubljanske prevzel je minulo večji posestniki so mnogi gotovo tudi zelo potrebni in soboto gosp. generalmajor vitez Šilhavsky, potem ko podpore njihove naj bodo po moči izdatne, ako pa že ^q je ravno tisti dan prejšnji poveljnik Fml. pl. Keil po primanjkava, kar je gotovo v vsih slučajih, naj si rajši že od vojaštva za vedno. Prosil je namreč za vmi- sami pomagajo posestniki s kreditom 1 ki ga se imajo, ali pa s tem, da še nekoliko počakajo Državni zbor prične danes zopet svoje delovanj z budgetno razpravo Kakor čuiemo, vdeležijo se slo venski poslanci tudi letos primeroma razprav pri dr rovljenje in s 8prejeto to prošnjo, odlikovan je bil s komturskim križem Leopoldovega reda; vojaška godba napravila mu je v petek večer zastaveničko. — Sijajnivspejudobr^ Vincencijeva družba v Ljubljani, pod vodstvom zasluženega svojega predsednika žavnem proračunu in želimo jim dobrega vspeha enako prošta dr. Antona J a r c a razposlala je ravnokar svoj glede nači in redbe govorov, kakor posebno tudi glede letni račun, s katerega posnemamo sledeče številke: saau katerega naj bi bogato obrodili govori na duše dohodkov in gmotni napredek slovenskega — Potrjeni deželni zakon oda zadnem edanj Marijanišče . 14.463 gld kr Deško zavetišče 331 67 ?? deželnega zbora kranjskega sklenjen načrt zakona o nakladi na vodovod ljubljanski, prejel je Najvišje potr- Od te strani toraj vodovod ne bode našel zaprek. jeiije Konf. sv. Nikol. 2 139 Konf. sv. Jakoba 1.272 Centralni svet 141 n n n 83 48 n 1? stroškov 14.435 gld. 31 kr 326 „ - „ 1.957 „ 1.226 „ 86 .. 31 42 37 Gerbič-ev koncert v redutoi dvorani ki bil 18.548 M 97 11 18.U37 41 J? minulo nedeljo bil je primerno dobro obiskan. Prostori v pritličji bili so do malega razprodani, na galeriji našlo bilo pa prostora še zdatno število poslušalcev. Iz med gostov ki so došli poslušat koncert, omenjamo : gospoda deželnega predsednika barona Wink z gospico hčerko baro Andrejano, deželnega glavarja 1 mestnega župana, predsednika kmetijske družbe in nastopu poklonile so mnogo druge odli^.ne gospode, gospodičine pevke gospodu beneficijantu lavorov venec kar je občinstvo sprejelo z glasnim odobravanjem. Po samezne točke sporeda vršile so se odlično in — Polom hranilnice v Siseku. V ogerski državni polovici so hranilnice, banke pa tudi uradi v mnogo manj zanesljivih rokah, kakor pa so redoma pri nas. Ne zdavnej kar jo je s Požuna popihal višji avtonomni uradnik z vso pomenljivo svoto gotovine, katera mu je bila izročena. Po nenavadni sreči prijeli so sleparja den je še zapustil meje deželne in pri pre njem šli so 9 tudi večinoma vso ponezvesteno svoto. Več hranilnic je že mahoma ustavilo plačevanje, ker se je nenadoma po- živahno kazalo mnogo več dolga, kakor imetj f tako prišla so bili pohvalj mešani m moški zbor s samo spevom Pucihar-jevim, samospev beneficijantov, igra na gosli Mo s e r-jeva, izgledno spremljevanje vo viteza tudi pred par leti hranilnica obsojeno je bilo zavolj goljufije izreklo oprostenje, pač pa je v Siseku na boben. Vodstvo sedaj ^odjo pa višje sodišče Friedricha obsodilo Janušovskegain pa samospev z glasovirjem spice Daneš eve. Tudi mešan čveterospev sprejet z zasluženo pohvalo Pra zadovolj pustilo je go-0 bil krog zavolj zadolžene kride, na 10 mesecev ojstrega zapora. brzojavlja dne Romarji avstrijski. Z Rima se 12. aprila. Danes zjutraj ob uri došli smo avstrijski /2 10 ure občinstvo dvorano po dveurnem prijetnem niuzikaličnem užitku Volitve v mestni odbor ljubljanski. Prip romarji v večno mesto. Težavno je bilo potovanje, pa vtis mesta rimskega bil je toliki, vse težave. Gospodje da so od Anime" in mestne občinske volitve pričele so se z nekaterimi očit nimi znamenji nezadovoljnosti ed volilci. nem sprejeli poludn< so romarje z izredno ljubeznjivostjo. se pozabile Campo Santi" Do- shodu prišlo katerega I izmed je sklical 1051 N meščanski narod odbor J vpisanih volilcev samo 12, ki na-mvno niso čutili v sebi poklica z vspebom temu razredu i bili so romarji pri maši v cerkvi sv. Petra, potem ogledavali so baziliko. Vreme je po kratkem jutranjem aežji izredno lepo. Zaklad našla sta v Žalini na Dolenjskem staviti kandidatov. Minulo nedelj pa nabitih troje listov kandidatov, katerim bi ljubljanskih ulic večinoma pristajalo ime narodnih kandidato bilo po vogalih kopanji gramoza narji ter si ga Našla zdelila sta pri lonec z 900 srebrnimi de- ekdo pon ekaj tega denarja g. Miillnerju, kustozu m Rudofioa; kolikor Videti bila lista n Narodova lista obrtnega temu prišlo pred oči društva in konservativ lista Slovenčeva Bati se bilo mešnjav in morebiti ožjih volitev, je letj lastnik ! so to denarji s 13. in 14. sto Teško je misliti, da bi bil denar tam spravil posten A deležba mala že kaž f T Knezoškof Solnograški dr. Eder umrl mi da se nihče osebno razsreval 9 ker na volišče prišlo je izmed bili vsi kandidatj 1051 volilcev samo a Slovenčevi namreč m volj so nuli teden po daljnji bolezni na jetrih v 73. letu svoje Pokoini bil je 14 let knezoškof in primat Nemški dobe cr o* V al e n t n in legatus natus'' apostoljske stola J zelo odločen ka 12§ tolik in nepristransk. Da tudi SloveDcem zatajil svoje pravičnosti in naklonjenosti, najjasneje imenovanje dr. Napotnika za nasproti ni pokazalo je knezoškofa Mari- pripravili zadrege. Že od minuleg januvarija pisarij govore proti poravnalnim dogovorim dunajskim, koliko borškega. Nadškotje Solnograški imajo toliko predp člankov objavili so že ^Nar. Listy", koliko volilnit shodov priredili so mladočehi ob velikonočnih praznikih že Nar Listv koliko volilnih da Jim po vsi pravici daje pridevek: „m Pred vsem se ne imenujejo, temveč papež u zistoriji Solnograškem neodvisno ujejo po kon zoper staročehe in zoper poravnavo, sedaj pa dn častje, dalj pa tudi nadškof sam od ministra za bogo-n. pr. ravno bližne aprila načelnik mladočeškega kluba Tilšer spustil novo petardo zoper staročehe Pisal mreč škofe imenuje deloma vedno , deloma alternati neodvisno od vlade. aprila dr. Rie rh i~ pismo, v kate mu sam > skupni staro- in mladočeški predlaga dobi osmih (Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska) dogovorov število za v ta pnih shod mož. razgovor, zarad dunajskih naj mladočebi poslal ko izmed teh mesecev obolelo je 549 blagajničnih udov 491 » vršil še pred 14. aprilom kakor staročehi in razgovor naj bi moških in 58 ženskih. Umrlo je 12 udov, mej temi 3 ženske. Izplačalo seje bolniščine 3721 gd dom Rieger prejel je to vabilo 11 dostavij m na 15 kr Om bolniških oskrbovalnih troškov 627 gld. 84 kr 62 gld. 7 kr., zdravniških troškov 1410 gld. 84 kr., naznanjene želje Tilšerjeve že zavolj tega ne more za zdravila 976 gld kopelji 32 gld. 95 kr 98 kr.. 1 23 pogrebščine 158 gld za niti tm. in je Tilšerju odgovoril takoj, je uvodoma po pravici, da tako pozno mu spol- terapevtične pripomočke 23 gld dn ker fizično sklicati ter jim potem dne 13 obeznino 18 gld. — toraj skupno 7031 gld. 6 kr. se odpelje s tovariši svojimi ni mogoče, člane svojega kluba v teku aprila naznaniti. pogovor V s a j dodatoem dunaj-ikem je vendar vse ono, kar Tilšer sedaj z Novičar iz domačih in tujih dežel veliko enfazo navaja zoper dogovore e prenehalo državno zboro vedel marca ogi ko takoj potem bilo že dne 27 zakaj se ni vsaj čas v obče to vprašanje Z Dunaja ponedeljek pričela so se dodatna pretresavati. Potem pa dr. Rieger prestopi v bistvo za posvetovanja o češko-nemšk poravnavi hteve Tilšerj ter mu z Po izjavi Plenerjevi je sicer gotovo, da bode nemška stranka pri teh dogovorih zahtevala z novega pomno-ženja sedežev za nemško veleposestvo, in da namerava odgova neprikrito odkritosrčnostj v resnici kot mož, ki ima zavest, da je svoje življenje vspešno posvetil blago mož svojega naroda ? kot ima v političnem življenji mnogo skušenj m sedaj staviti to kot , pa pogoj ravno prememb volilnega tako stranka tega ne bo privolil smo prepričani reda . da in ne more privoliti sploh češka ako mnogo zaslug in kot mož, ki sme Tilšerja in tovari njegove vprašati, od kod si jemljejo pravico se ne da zanjo enako tehtna protikoncesija. Ker eno je. pač pogoj vse te poravnave, da možj obeh strank glede dogovorov ostanejo mož besedž vsemu klubu očitati in pogubo češkega naroda kovati dr. Rieger njemu in da delujejo v nevarnost, v škodo dob vestjo sme priča sam in pa vsi staročeški tovariši njegovi sodbe vsega roda Mladočehom Ni pa dvomiti, da niti Plener ne drugi, neha biti mož Rieger: Pokažite mi, kaj ste storili za naš narod pa zakliče beseda, ako za poravnavo stavi nove pogoj sedaj kričali ste, da šolstvo uniči e. brez Nadejamo se toraj, da dodatne konference pretečejo zaprek in brez nepričakovanih dogodb. Danes vrši se pred sejo vpisavanje govornikov pričali ste se, kako z množenjem ljudskih raste razvoj in omika našega naroda , Kako narod in pre šol in srednjih kako smo za razpravo, jutri vpisavanje protigovornikov v novljeno akademijo znanosti sploš nadrobni razpravi, pojuteršnjem pa vpisavanje zagovor nikov nadrobne razprave. temu priborili češko vseučilišče in kako se je osnova našega šolstva, ne brez naših zaslug, venčala z usta- Kaj pa imate vi pokazati za saboj druzega, kakor Pričakovati pa je, da še vendar marsikatera razdor v narodu, katerega širite z vijačami, obreüo stvar kmal 1 pride v razpravo tudi med budgetno pravo: v to vrsto spada pred vsem državna podpo stradajoče na Kranjskem, nujna vanjem in sumničenjem raz- Katera dejanja, žrtve in katere zasluge dajej Vam za imenitnih gospodarskih vprašanj potem pa še dvoje nujnih pi pravico, nam nasproti staviti se kot Odgovor dr. Riege zgled domoljubj za Kranjsko, namreč se more Tilšerj je po vsem tako srečen J da osuševanje ljubljanskega močvirja in zgradba dolenjske cati, našli ste, kar ste iskali in tovarišem njegovim po pravici kil železn Rešitve teh prevažnih naša dežela, Češko prašanj po pravici pričakuj Srbska Zanimivo je i kaj vse Belega grada se poroča, da je do-Petrogradu Juri Simič imenovan za poslanika prve vrste na Dunaji, dosedanji dunajski sedanji poslanik v mladočeški poslanci samo v ta namen, da znajo iznajditi poslanik Pet staročeham v Petrograd. č pa za poslanika prve vrste Odgo lurednik Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki