Oznaka poročila: ARRS-RPROG-ZP-2015/49 ЕјЈДОШјЈ ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (za obdobje 1. 1. 2009 - 31. 12. 2014) A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROGRAMU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem programu Šifra programa P5-0051 Naslov programa Množični mediji, javna sfera in družbene spremembe Mass media, the public sphere and social changes Vodja programa 3661 Slavko Splichal Obseg raziskovalnih ur (vključno s povečanjem financiranja v letu 2014) 26556 Cenovni razred Trajanje programa 01.2009 - 12.2014 Izvajalci raziskovalnega programa (javne raziskovalne organizacije - JRO in/ali RO s koncesijo) 582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.06 Politične vede Družbenoekonomski cilj 10 Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega . obveščanja Raziskovalno področje po šifrantu FOS 5 Družbene vede 5.08 Mediji in komunikacije B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROGRAMA 2.Povzetek raziskovalnega programa1 SLO Raziskovalni program Množični mediji, javna sfera in družbeni razvoj je usmerjen v proučevanje spreminjanja narave komunikacijske dejavnosti v sodobni evropski in posebej v slovenski družbi, njene družbene, politične, ekonomske, kulturne predpostavke in implikacije. Gre za edini raziskovalni program na področju "tiska in komunikacijskih ved" (S 265 v CERIF) v Sloveniji. Raziskovalni program je bil v obdobju 2009-2014 usmerjen v teoretsko in empirično proučevanje procesov transformacije javne sfere, kulture komuniciranja na spletu in v tradicionalnih medijih, sodobnih rekonceptualizacij občinstev in odnosa med občinstvom in javnostjo ter v razvijanje modela deliberativnega diskurza v javni sferi. Glavne razlike med različnimi oblikami javne sfere so v ravni splošne dostopnosti javne sfere za družbene skupine, v stopnji (ne)enakopravnosti med njenimi akterji in v naravi oblikovanja javnega mnenja. Rezultat historične analize formacij javne sfere je tipologija, ki je bila predstavljena v knjigi Slavka Splichala Transnationaiization of the public sphere and the fate of the public (2011). V proučevanju transformacije javne sfere smo osrednjo pozornost namenili transformaciji (slovenskih) medijev in novinarstva. Raziskovanje sodobnih trendov internetnega novinarstva razkriva, da pri spremembah v slovenskih časopisih ne gre za revolucionarne prelome, temveč za postopne odzive na napetosti znotraj obstoječih struktur v novinarstvu in medijih, boje za legitimnost med »starimi« in »novimi« metodami novinarskega dela ter vztrajne poskuse ohranjanja novinarske avtoritete v javnem življenju. Internetizacija in vizualizacija komuniciranja sta imela osrednje mesto tudi v proučevanju 'digitalnih občinstev', v katerem smo identificirali temeljne dejavnike digitalne izključenosti: kulturni kapital, medijsko potrošnjo in razred. Ugotovili smo, da nedostop do interneta ni toliko indikator ekonomskega kapitala, kot pa kulturnih distinkcij, ki so v največji meri povezane s participacijo v visoki kulturi, posebnimi kulturnimi kompetencami in tudi specifično medijsko potrošnjo neuporabnikov digitalnih tehnologij. V snovanju analitičnega modela deliberativnega diskurza v javni sferi smo izhajali iz analize dosedanjih teoretskih in empiričnih proučevanj deliberacije v odločevalskih institucijah in manjših skupinah. Instrumentu Discourse Quality Index (2003) smo z dodatnimi dimenzijami povečali veljavnost. Analizirali smo parlamentarne razprave o Družinskem zakoniku (2008-2011). Rezultati analize so pokazali relativno nizko stopnjo deliberativnosti parlamentarnih razprav. Kot posebej podcenjevalni do sogovornikov so se izkazali nasprotniki Družinskega zakonika, pa tudi moški govorci. Zagovorniki Zakonika so se pogosteje sklicevali na skupno dobro, abstraktne principe in znanost, nasprotniki na vero. Rezultati kažejo tudi, da so državni predstavniki uporabljali kompleksnejšo argumentacijo v primerjavi s predstavniki političnih strank in civilnodružbenih organizacij. ANG Research programme Mass media, public sphere and social development is aimed at studying the changing nature of communication in the contemporary European and, specifically, the Slovenian society, and its social, political, economic, cultural presuppositions and implications. This is the only research programme in the area of "Press and communication sciences" (S 265 in CERIF) in Slovenia. In the five-year period 2009-2014, the programme was focused on the processes of transformation of the public sphere, communication culture in online and traditional media, contemporary reconceptualizations of audiences and the relationship between the audience and the public, and the development of the deliberative discourse model in the public sphere. The dominant differences between various form(ation)s of the public sphere refer to the level of its general accessibility for social groups, the degree of (in)equality of its actors, and the nature of the formation of public opinion. The result of the analysis of historical formations of the public sphere is the typology developed in the book Transnationalization of the public sphere and the fate of the public by Slavko Splichal (2011). Central to the study of the transformation of the public sphere was the transformation of (Slovenian) media and journalism. Exploring contemporary trends of online journalism reveals that changes in Slovenian newspapers are not revolutionary break ups, but gradual responses to the tensions within the existing structures in journalism and the media, legitimacy struggles between "old" and "new" methods of journalism, and persistent attempts to preserve journalistic authority in public life. The issues of internetization and visualization of communication were also essential in the study of "digital audiences", in which we identified the major factors of digital exclusion: cultural capital, media consumption, and class. We found that exclusion from access to the Internet is not so much an indicator of economic capital, but rather of cultural distinctions that are mostly associated with participation in high culture, specific cultural competencies and specific media consumption of nonusers of digital technologies. Our attempts to increase validity of the analytical model of deliberative discourse in the public sphere was based on the analysis of earlier theoretical and empirical studies of deliberation in decision-making institutions and small groups, particularly the Discourse Quality Index (2003). We analyzed the parliamentary debates on family law (2008-2011). Results of the analysis pointed to relatively low degree of deliberativity of parliamentary debates. The opponents of the Family Code, as well as male speakers turned out to be particularly pejorative interlocutors. Proponents of the Code frequently referred to common good, abstract principles and science, while the opponents more often appealed to religion. The results also show that state officials used more complex arguments compared with the representatives of political parties and civil society organizations. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem programu, (vključno s predloženim dopolnjenim programom dela v primeru povečanja financiranja raziskovalnega programa v letu 2014)2 SLO Raziskovalni program Množični mediji, javna sfera in družbeni razvoj je usmerjen v proučevanje spreminjanja narave komunikacijske dejavnosti v sodobni evropski in posebej tudi v slovenski družbi, njene družbene, politične, ekonomske, kulturne predpostavke in implikacije. Gre za edini raziskovalni program na področju "komuniciranja in tiska" (S 265 v CERIF) v Sloveniji. Proučevanje družbenega komuniciranja nasploh ter posebej celovita obravnava komuniciranja v procesih oblikovanja, dozorevanja ali razkrajanja nancionalne in transnacionalne javne sfere, raziskovanje množičnih medijev, novinarstva ter alternativnih oblik in strategij javnega (re)prezentirannja postajajo temeljnega pomena za razumevanje sodobnih kompleksnih informacijskih družb in torej družbenega razvoja. Raziskovanje komuniciranja kot bistveni temelj demokratizacije komuniciranja ima za Slovenijo specifičen pomen iz zgodovinskih in razvojnih razlogov, saj so (r)evolucionarne spremembe ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja v veliki meri nastale kot posledica komunikacijske dejavnosti prostovoljnih asociacij in gibanj civilne družbe, vprašanja nadaljnjega razvoja množičnih medijev v okviru evropskih institucij pa pomembno zadevajo bodoči razvoj Slovenije. Sistematično raziskovanje teh procesov lahko prispeva tudi k oblikovanju politik za utrjevanje nacionalne identitete in med- ter nadnacionalnega povezovanja nasploh in posebej v Evropi. Raziskovalni program je bil v obodobju 2009-2014 usmerjen v teoretsko in empirično proučevanje procesov transformacije javne sfere, kulture komuniciranja na spletu in v tradicionalnih medijih, sodobnih rekonceptualizacij občinstev in odnosa med občinstvom in javnostjo ter v razvijanje modela deliberativnega diskurza v javni sferi. Raziskovalni program izhaja iz predpostavke, da je za raziskovanje javne sfere bistvenega pomena, da ni konceptualizirana kot statična kategorija ali ponazoritvena metafora, kot se večinoma pojavlja v sodobnih razpravah, temveč kot sporni socialni prostor s svojo lastno dinamiko, povezano s specifičnim družbenozgodovinskim kontekstom, ki se izraža v različnih zgodovinskih manifestacijah. Če dinamičnost javne sfere mislimo resno, to zahteva umestitev zgodovinskosti v pojem javne sfere, saj bi se sicer »javna sfera« preoblikovala iz normativnega (kontrafaktičnega) ideala v utopični ideal, ki bi iz nje napravil zgolj mit. Zgodovinska avtentičnost razkriva različne oblike materializacije javnosti (javnega), kar dokazuje, da je javnost obstajala in se razvijala skozi različne oblike ali formacije. Glavne razlike med različnimi oblikami javne sfere so v ravni splošne dostopnosti javne sfere za družbene skupine, v obseg (ne)enakopravnost med njenimi akterji in v naravi oblikovanja javnega mnenja. Rezultat historične analize formacij javne sfere je naslednja tipologija, ki je bila predstavljena v knjigi Slavka Splichala Transnationaiization of the public sphere and the fate of the public, ki je leta 2011 izšla pri ameriški založbi Hampton Press: Vrsta javne sfere Določujoče načelo njene trdnosti Komunikacijska infrsatruktura Dostop "Velikost" javnosti Kripto javna skupinska identiteta (kategorizacija) podtalni in alternativni mediji omejen nacionalna (socialna kategorija) Proto javna skupinska tekmovalnost (nacionalni) javni mediji šibko nadzorovan nacionalna (javnost) Psevdo javna maksimiranje konzumpcije internacionalizirani mediji, ki posredujejo vsebine globalnih dogodkov preostalemu svetu pasiven mednarodna (občinstva) Orto javna komunikativna racionalnost interaktivni transnacionalni mediji neomejen kozmopolitska (javnost) Orto javna sfera, ki je najbliže normativnemu idealu, ustreza "elitističnemu" pojmovanju virtualne sfere racionalnega razpravljanja med izobraženimi ali vsaj zainteresiranimi ljudi, s tem ko spodbuja oblikovanje resničnih javnosti kot prevladujočih subjektov oz. akterjev. Druge vrste javne sfere vključujejo različne kulturno pogojene in zgodovinsko določene omejitve, kot so na primer enosmerno množično komuniciranje (v medijatizirani javni sferi) ali celo nadzorovalno publiciteto (reprezentativna javnost). V proučevanju transformacije javne sfere smo osrednjo pozornost namenili transformaciji (slovenskih) medijev in novinarstva. Zastavili smo vprašanje o »koncu novinarstva« ne (le) kot odmev na klasične sintagme s »koncem« ob koncu prejšnjega tisočletja, ampak predvsem zaradi praktičnih sprememb v medijih in novinarstvu ter v njihovem (globalnem) družbenem okolju na začetku tretjega tisočletja. Vprašanje zadeva določenost novinarstva z zgodovinskim procesom poznega kapitalizma, v katerem tudi novinarstvo kot specifična medijsko-komunikacijska in kulturna praksa postaja podrejeno splošni ekonomski racionalnosti kapitalizma in »tržnim silam«, po drugi strani pa ga razjeda razvoj novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij in z njim povezana zahteva po rasti produktivnosti. Na procese transformacije sodobnega novinarstva pomembno vpliva zlasti internetizacija novinarstva in v njenem okviru predvsem »interaktivizacija«. Interaktivnost spletnih mest v polju novinarskega diskurza in političnega komuniciranja je pomembno vprašanje zlasti z vidika razumevanja odnosa med novimi mediji in digitalnimi občinstvi. Raziskava opozarja na ključne ovire za realizacijo spletnih potencialov, ki bi se v primeru interaktivnosti lahko izrazila skozi večjo vključenost občinstev v spletno produkcijo. V novinarstvu se omejitve nanašajo na obstoječo potrebo po nadziranju diseminacije informacij in medijskih vsebin, ki ostaja v odločanju urednikov ter novinarjev; v političnem komuniciranju pa so omejitve interaktivnosti rezultat togih institucionalnih struktur, ki se težko prilagajajo novim zahtevam spletnih interakcij. Razumevanja interaktivnosti so tako v sferi političnega komuniciranja kot novinarstva mnogokrat protislovna in tehnično zamejena, kar prinaša pomembne nastavke tudi za nadaljnje raziskovanje tehnološko posredovanega komuniciranja. Proučevanje krize novinarstva ter kompleksnih družbenih dinamik med kontinuitetami in transformacijami v sodobnem slovenskem novinarstvu je bilo osredinjeno na raziskovalno vprašanje, kako se sodobni trendi internetnega novinarstva artikulirajo v slovenskih časopisnih hišah. S prepletom kvalitativnih metod opazovanja z udeležbo v novinarskih uredništvih, poglobljenimi intervjuji z novinarji in uredniki ter analizo strateških dokumentov časopisnih hiš smo proučevali historizacije internetnega novinarstva, družbene organizacije internetnih novinarskih oddelkov, logike novinarske produkcije za internet in samorazumevanja internetnih novinarjev. Ugotovitve kažejo, da pri spremembah v slovenskih časopisih ne gre za revolucionarne prelome, temveč za postopne odzive na napetosti znotraj obstoječih struktur v novinarstvu in medijih, boje za legitimnost med »starimi« in »novimi« metodami novinarskega dela in vztrajne poskuse ohranjanja novinarske avtoritete v javnem življenju. V tem kontekstu prepoznani vzpon fleksibilnega novinarstva, detradicionalizacija novinarskega uredništva, slabljenje tradicionalnih norm in vrednot novinarstva ter pavperizacija novinarjev v socialnem, političnem in kulturnem smislu nakazujejo, da se trendi internetnega novinarstva artikulirajo znotraj zgodovinsko pogojenega konflikta med javnimi (tj. novinarskimi) cilji in zasebnimi (tj. lastniškimi) interesi, kar prinaša, kot kažejo študije, pogosto problematične implikacije za udejanjanje normativnih funkcij novinarjev in značaj povezovanja državljanov z družbenim življenjem. Ugotovitve so uporabne za poglobljeno razumevanje posledic širše krize novinarstva kot družbene institucije, posla, kulturne prakse in skupnosti za družbeno komuniciranje v sodobnem digitalnem okolju. Internetizacija in vizualizacija komuniciranja sta imela osrednje mesto tudi v proučevanju 'digitalnih občinstev', v katerem je bil poudarek na kulturnem kontekstu sodobnih komunikacijskih in medijskih praks, razumevanju interneta tudi kot kulturnega fenomena ter na prepletanju spleta z obstoječo popularno kulturo in medijsko krajino. Digitalna izključenost je heterogen pojav, ki je povezan z različnimi zaviralnimi dejavniki, vsekakor pa ni ulovljiv skozi bipolarni diskurz digitalne ločnice. Naša empirična raziskava kaže, da je o digitalni razslojenosti potrebno govoriti v množini. V njej smo identificirali temeljne dejavnike digitalne izključenosti: kulturni kapital, medijska potrošnja in razred. Ugotovili smo, da nedostop do interneta ni toliko indikator ekonomskega kapitala, kot pa kulturnih distinkcij, ki so v največji meri povezane s participacijo v visoki kulturi, posebnimi kulturnimi kompetencami in tudi specifično medijsko potrošnjo neuporabnikov digitalnih tehnologij. Medijska ter tehnološka ne-izbira je torej skladno s teorijo kulturnega kapitala pomembno povezana s sodelovanjem v kulturnih praksah in z medijskim okusom. Razvijanje modela deliberativnega diskurza v javni sferi je izhajalo iz analize dosedanjih teoretskih in empiričnih proučevanj deliberacije v odločevalskih institucijah in v manjših skupinah. Instrumentu Discourse Quality Index (2003) smo z dodatnimi dimenzijami povečali veljavnost. Z njim smo analizirali parlamentarne diskurze (za primer smo izbrali tematiko sprejemanja Družinskega zakonika iz obdobja 2008-2011; analizirali smo vzorec 525 nemoderatorskih izjav z zahtevami iz Državnega zbora RS, Državnega sveta RS ter Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora RS). Rezultati analize so pokazali relativno nizko stopnjo deliberativnosti parlamentarnih razprav, zlasti v smislu spoštljivosti udeležencev razprave. Kot posebej slabšalni do sogovornikov so se izkazali nasprotniki Družinskega zakonika, pa tudi moški govorci. Zagovorniki Zakonika so se pogosteje sklicevali na skupno dobro, abstraktne principe in znanost, nasprotniki na vero. Rezultati kažejo tudi, da so državni predstavniki uporabljali kompleksnejšo argumentacijo v primerjavi s predstavniki političnih strank in civilnodružbenih organizacij. Skupina si je posebej prizadevala za povezovanje z raziskovalnimi skupinami drugod v EU na področju skupnega snovanja raziskav, organizacije posvetovanj in priprave znanstvenih objav. Raziskovalci so aktivno sodelovali na številnih mednarodnih znanstvenih sestankih, pri oblikovanju predlogov in izvedbi evropskih raziskovalnih akcij ISCH COST Action IS0906 Transforming Audiences, Transforming Societies (2010 - 2014) ter ISCH COST Action IS1308 Populist Political Communication in Europe: Comprehending the Challenge of Mediated Political Populism for Democratic Politics (2014 - 2018). Kot kaže bibliografija članov programske skupine, je bil velik del raziskovalnih izsledkov objavljen v uglednih mednarodnih publikacijah. 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem programu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 SLO Delo programske skupine je potekalo skladno s postavljenim programom in je bilo usmerjeno v proučevanje globalizacijskih procesov in novih medijskih praks, ki nastajajo z integracijo starih in novih medijev, ter njihovih posledic za javno sfero in družbeni razvoj. Na teoretskem področju je bilo delo programske skupine usmerjeno v razvijanje modela deliberativnega diskurza v javni sferi. Model diskurzivne demokracije smo preizkušali v smeri transnacionalizacije javnosti in javne sfere in proučevali mesto slovenske javnosti v evropski javni sferi oz. njeno vključenost v procese vertikalne in horizontalne evropeizacije. V EU se kaže potreba po skupnih, za vse državljane sprejemljivih normah, kar je domena evropskega moralnega in pravnega diskurza ter na njih vezanih političnih diskurzov članov Evropskega parlamenta, komisije in sveta, hkrati pa se kažejo razlike med nacionalnimi javnostmi držav članic na ravni nacionalnih etično-političnih in pragmatičnih diskurzov. Razvoj in implementacija novih komunikacijskih tehnologij/medijev utrjuje obstoječa razmerja med družbenimi akterji v javni sferi in jih le delno spreminja. V okviru civilne družbe digitalni mediji sicer odpirajo nove prostore samoorganiziranja segmentov civilne družbe v »problemske javnosti«, vendar ti procesi niso (ali so le delno) skladni z normativno zamislijo »deliberativnega diskurza« in »elektronske demokracije«. Analiza spletnih občinstev v Sloveniji razkriva, kako sta način in intenziteta vključenosti v spletno komuniciranje posledica razlik v poklicni in razredni pripadnosti ter njune povezanosti s kulturnim kapitalom. Digitalni svet v tem oziru ni prostor razrednih emancipacij ali družbene (vertikalne) mobilnosti kot tudi ni vzrok družbenih neenakosti, prej nasprotno - je podaljšek obstoječih družbenih razlik. V raziskovanju transformacije sodobnega novinarstva smo opravili analizo interaktivnosti na ravni produkcije spletnih mest: v primeru dnevnih časopisov na spletu smo tako analizirali razumevanje vloge interaktivnosti med samimi uredniki, v primeru spletnih strani političnih institucij pa med konkretnimi producenti spletnih mest in marketiniškimi strategi. Med protislovji, ki se porajajo z digitalizacijo javne sfere, je za Slovenijo, kot kažejo zadnja politična dogajanja, med polarizirajočimi načini komuniciranja v javni sferi posebno pomemben vzpon sovražnega govora v političnem in pragmatičnem diskurzu, ki ostaja nesankcioniran tako na moralni kot na pravni ravni, kar opozarja na izrazito kontrafaktičnost ideje deliberativnega diskurza v javni sferi. Z empirično raziskavo smo zato razkrili, kako opredeljujejo in razumejo sovražni govor ter ga razlikujejo od napadalnega govora slovenski novinarji kot ključni, konstitutivni akter v javni sferi. Rezultati kažejo, da imajo novinarji skrajno negativno stališče do sovražnega govora ter ga prevladujoče povezujejo s sovražnostjo in nasilnostjo, čeprav jih več kot tretjina ne zna opredeliti sovražnega govora. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega programa oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine v letu 20144 SLO_ Ni bilo odstopanj od predvidenega programa dela, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega programa. Programsko skupino sta zapustili mladi raziskovalki Maja Turnšek Hančič in Jožica Zajc po zaključku njunega usposabljanja. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati programske skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 30762333 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Transnacionalizacija javne sfere in usoda javnosti ANG Transnationalization of the public sphere and the fate of the public Opis SLO Pri ameriški založbi Hampton Press v New Yorku je konec oktobra 2011 izšla knjiga slovenskega komunikologa in profesorja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Slavka Splichala. Naslov Transnationalization of the Public Sphere and the Fate of the Public (Transnacionalizacija javne sfere in usoda javnega) lahko razumemo kot nadaljevanje in razvijanje osnovnega premisleka osrednjih komunikoloških, socioloških, pa tudi političnih toposov. Knjiga prinaša tako zgodovinski kontekst konceptov javnega, javnega, privatnega, civilne družbe, mesta medijev v kontekstu rojstva nacionalnih demokratičnih držav kot navezavo na najbolj aktualne razprave s tega področja in poskuša odgovoriti na izzive današnjega časa, kot je, denimo, vprašanje nadzora in cenzure v globaliziranem svetu. ANG Splichal's book argues that the attempts at erasing "the public" from the map of publicness inevitably lead to blunting the intellectual power of critical theory; thus, much of the work presented in this book is aimed at "rehabilitating" the notion of "the public" in critical theory, as well as its French and German (alongside with British-American) godfathers. Splichal sets out to restore the almost forgotten figure of the public and the neglected idea of publicness to the core of debates on the future of the public sphere. The result is an exhilarating intellectual journey that combines a masterful history of these ideas in motion, as responses to the emergence of democratic nation states, with a trenchant discussion of the challenges they now face in a world system where issues around cosmopolitanism, regional integration, and global governance are moving to centre stage. Objavljeno v Hampton; 2011; XIII, 255 str.; Slavko A'': 1;A': 1; Avtorji /Authors: Splichal Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 32401757 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Od individualnih delavcev do integriranega uredništva ANG From one-man band to integrated newsroom Opis SLO Članek predstavlja zgodovinsko študijo razvoja spletnonovinarskih uredništev v kontekstu slovenskega medijskega okolja. Avtor se osredotoča na dve vodilni slovenski časopisni hiši Delo in Dnevnik ter proučuje prostorsko organizacijo, uredniško odločanje in novinarske rutine s pomočjo treh kvalitativnih metod: opazovanja, intervjujev in analize dokumentov. Študija nakazuje, da se je spletno novinarstvo v analiziranih časopisnih hišah razvijalo skozi tri faze: (1) individualni člani uredništva delajo kot večveščinski delavci in predvsem le tehnično prenašajo časopisne vsebine na splet (od sredine 1990. let do zgodnjih 2000. let); (2) organizacijsko in prostorsko ločeni spletni oddelki, kjer standardizacijo novinarskih rutin določa predvsem princip hitrosti (od sredine 2000. let do poznih 2000. let); (3) integrirana uredništva z različnimi modeli odločanja, prostorske organizacije in odnosov med tiskimi redakcijami in spletnimi oddelki (od poznih 2000. let naprej). ANG The study provides a historical inquiry into online journalism newsroom arrangements in the context of the Slovenian media environment. The author concentrates on two leading Slovenian newspapers, Delo and Dnevnik, and explores spatial organisation, editorial decision-making and news-making routines by adopting three qualitative methods: observation, interviews and document analysis. The study shows that online journalism at respective newspapers developed through three phases: (1) from one-man bands where individual online staffers performed as multifunctional all-rounders having the technical tasks of shovelling print content online (mid- 1990s to early 2000s); (2) through organisationally and spatially separate online departments where standardisation of news-making routines was mainly defined by the principle of speed (mid-2000s to late 2000s); and (3) to newsroom integration with distinct models of decisionmaking, spatial organisation and print-online relations (late 2000s onwards). Objavljeno v Routledge;Taylor & Francis; Journalism studies; 2014; Vol. 16, no. 2; str. 175-190; Impact Factor: 0.709;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.94; A': 1; WoS: EU; Avtorji / Authors: Vobič Igor Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 32334173 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Proučevanje psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na deliberacijo ANG Exploring psychological factors influencing deliberation V sodobnih družbah je vse večja potreba po usklajevanju in legitimizaciji različnih perspektiv. Namesto dialoškega iskanja konsenza še vedno prevladuje polarizirajoče komuniciranje. Legitimnost formalnih političnih institucij in konvencionalnih oblik politične participacije upada; vse pogosteje izražena potreba ljudi po vplivu na družbena dogajanja kaže na Opis SLO manko pristopov aktivnejšega vključevanja državljanov v razprave o kompleksnih družbenih problemih. Vse več je akademskih in praktičnih pozivov k pomembnejši vlogi deliberacije, tako znotraj vladnih teles in drugih javnih institucij kot tudi v obliki neposrednega angažmaja državljanov v (organiziranih) neposrednih srečanjih. Bistvenega premika (še) ni, v veliki meri zaradi slabega razumevanja subjektivnih in intersubjektivnih (psiholoških) vidikov deliberacije - proučitev teh vidikov je namen tega članka. V članku zagovarjam uporabo doslej neraziskanega vpliva stilov navezanosti na deliberativno kakovost ter na pripravljenost spremeniti in uskladiti svoja stališča z drugimi v deliberativnem procesu. ANG In contemporary societies there is a growing need to coordinate and legitimize different perspectives. Instead of a dialogical search for consensus polarizing communication still prevails. The legitimacy of formal political institutions and conventional forms of political participation is in decline; increasingly publicly expressed people's need for a greater influence on social developments reveals a deficit in approaches how to include them more actively in discussions on complex social problems. There has been a growing number of theoretical and empirical appeals to advance deliberation within governmental bodies and public institutions, as well as in a form of direct citizen involvement in (organized) face-to-face meetings. Yet, no radical shift has been made (so far), largely due to poor understanding of subjective and intersubjective (psychological) aspects of deliberation - the exploration of these aspects is the aim of this article. The case is being made for using till now unstudied influence of attachment style on the quality of deliberation and on the readiness to transform and coordinate attitudes with others in a deliberative process. Objavljeno v Znanost.org society.; Interdisciplinary description of complex systems; 2013; Vol. 11, no. 4; str. 415-426; Avtorji / Authors: Kuhar Metka Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 33098333 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Spremenjeni obrazi Slovenije ANG Changing faces of Slovenia Opis SLO Študija nakazuje, da so se politični, ekonomski in družbeni obrazi Slovenije bistveno spremenili v polovici desetletja krize. Medtem ko je zmožnost državljanov, da vplivajo na pomembne politične odločitve, okrnjena tako na nacionalni kot nadnacionalni ravni, nestabilnost postaja endemična, družbena solidarnost pa izginja. S kvantitativno in kvalitativno analizo vsebine študija proučuje, kakšno je bilo medijsko sporočanje o razvijajoči se krizi v obdobju 2008-2013 glede na dinamiko med strukturo in delovanjem, kot tudi skozi na ključne slovenske in mednarodne značilnosti in obrise krize. Študija kaže, da so slovenski novičarji in mediji komaj služili kot povezovalna sila in skupni forum za vključujočo in odprto razpravo. Rezultati analize kvantitativne vsebine namreč kažejo, da je novinarstvo poročalo o "vzrokih" krize tako, da jo je prikazovalo kot nekaj povsem naključnega, medtem ko so novinarji le redko pokazali na možnost njene sistemske narave. Podobno so bile "rešitve" pretežno predstavljene znotraj prevladujočih paradigem ali skozi neoliberalno prizmo, ki so jo prevzemali predvsem nosilci politične in ekonomske moči. Kvalitativna analiza vsebine, ki proučuje, kako so slovenski mediji posredovali odločilne prelome in ključne trenutke razvijajoče se krize, razkriva, da so se novinarji pretežno usmerjali na dogodke, poenostavljene primerjave in naturalizacijo uveljavljene delitve moči na nacionalnih kot tudi na mednarodnih ravneh. The study indicates that political, economic and social faces of Slovenia have changed substantially during the half-decade of the crisis. While the ability of citizens to influence important political decisions has been curtailed on both the national and transnational level, instability has ANG become endemic and social solidarity has been eroded. By using quantitative and qualitative content analysis the study analyses how the unfolding crisis has been communicated in the media in the 2008-2013 period with respect to the dynamics between structure and agency as well as regarding the key (inter)national features and contours of the crisis. The study indicates Slovenian news media hardly served as an integrative force and a common forum for an inclusive and open debate. Namely, results of the quantitative content analysis indicate that journalism communicated the "causes" for the crisis by portraying it as something purely accidental, while rarely pointing at the possibility of its systemic nature. Similarly, "solutions" have been predominantly portrayed within the prevailing paradigms or through the neoliberal prism favoured by holders of political and economic power. Qualitative content analysis of how Slovenian news media communicated the decisive breaks and formative moments of the unfolding crisis shows they mostly relied on event orientation, simplistic juxtapositions and naturalisation of the established power divisions on national as well as international levels. Objavljeno v Evropski inštitut za komuniciranje in kulturo; Javnost; 2014; Vol. 21, no. 4; str. 77-97, 101; Impact Factor: 0.220;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.94; WoS: EU; Avtorji / Authors: Vobič Igor, Slaček Brlek Aleksander Sašo, Mance Boris, Amon Prodnik Jernej Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 28979805 Vir: COBISS.SI Naslov SLO 'Novi' mediji, 'stare' teorije ANG 'New' media, 'old' theories Opis SLO Publiciteta je znatno prispevala k demokratični družbeni ureditvi, predvsem z legitimizacijo medijev kot konstitutivnih dejavnikov javnosti in javnega mnenja. Kljub ogromnim tehnološkim in družbenim spremembam v obdobju globalizacije še vedno ostaja veljavnih veliko »starih« predpostavk o javnosti, pa tudi veliko starih protislovij nerešenih. Bolj kot nove interpretacije javne sfere so potrebna prizadevanja za publiciteto v njeni prvotni »tridimenzionalni zasnovi« kot osebne pravice do komuniciranja v javnosti, javnega nadzora vladanja (vladovanja) in mediacije med državo in civilno družbo. ANG Publicity contributed significantly to the democratic social order; it legitimized the media as constitutive of the public and public opinion. Despite the enormous technological and social changes in the era of globalization, there are still many "old" assumptions about the public sphere which remain in force, but also many "old" contradictions unresolved. More than new interpretations of public sphere, efforts are needed for publicity as a personal right to communicate in public, surveillance of the public over government (governance), and mediation between the state and civil society. Objavljeno v Sage Publications; European journal of communication; 2009; Vol. 24, no. 4; str. 391-405; Impact Factor: 0.700;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.963; A'': 1;A': 1; WoS: EU; Avtorji / Authors: Splichal Slavko Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati programske skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 32647773 Vir: COBISS.SI 1 Naslov SLO ANG Mediji v Evropi: nova vprašanja za raziskovanje in politike Media in Europe: New Questions for Research and Policy Opis SLO ANG Forward Look za medijske študije Evropske znanstvene Fundacije (ESF), ki je bil izveden v letih 2012-2014, je namenjen opredelitvi skupne evropske raziskovalne agende, ki bi začela obravnavati nove raziskovalne in politični izzive v zvezi z mediji in komunikacij, in sicer v sodelovanju s znanstvenimi agencijami, praktiki in drugimi zainteresiranimi deležniki. V tem procesu so se izoblikovala štiri ključna in kritična področja. V obdobju, v katerem kriza gospodarstva, blaginje, politične participacije in javno-zasebnega sodelovanja povečujejo raven negotovosti in socialnega nemira, ki jih v času sedanje generacije Evropa ni poznala, je vloga medijev v omogočanju, omejevanju in preoblikovanju narave politične angažiranosti in državljanstva odločilnega pomena. Poleg tega lahko nove komunikacijske tehnologije namesto demokratizacije in izenačevanja državljanov dejansko povzročajo poglabljanje in zmanjševanje digitalnega razkoraka. Razlike v dostopu do tehnologij in njihovi uporabi ne le odsevajo obstoječe družbene neenakosti, ampak so lahko tudi element njihovega reproduciranja. Digitalni mediji in komunikacijske tehnologije so tudi najavili kot novo domeno in platformo za ustvarjalnost, ki omogoča posameznikom, da bi proizvajalcem in uporabnikom vsebin in aplikacij, kot še nikoli doslej. Vendar pa obstaja še veliko razumeti spremembe v ustvarjanje vsebin in ustvarjalnih industrij, in kako bodo vplivali na kulturno produkcijo, lastniških režimov, poslovnih modelov, distribucijskih sistemov in prakse ljudi, ne omenjam gospodarske posledice vseh teh. Mediji so poleg naenkrat viri, okolje in vozilo za gradnjo, razširjanje in izražanje individualnih in kolektivnih identitet. Nove medijske oblike ponujajo nove možnosti, pogoje in omejitve za oblikovanje identitete in združenja, ki lahko spreminjajo samo naravo socialne interakcije in odnos med fizičnim in virtualnim. Nujno je treba spodbujati raziskave sprememb, ki se dogajajo, in njihovega vpliva na individualne ali kolektivne identitete in /ali spodbujanje novih oblik delovanja. The ESF Forward Look on Media Studies, conducted between 2012 and 2014, aimed to define, in discussion with science policy organisations, practitioners and other stakeholders, a common European research agenda that would begin to address the new research and policy challenges relating to media and communications. Four leading and critical areas of inquiry emerged in the Forward Look process. In a period in which coincident crises of economy, welfare, political participation, and private-public provision are all creating levels of uncertainty and social disquiet unknown in a generation in Europe, the role of the media in enabling, thwarting and transforming the nature of political engagement and citizenship is of critical concern. Furthermore, rather than acting as a democratising and levelling force, the diffusion of communication technologies may actually be causing what is broadly known as the digital divide to deepen rather than disappear; differences in access to and use of technologies do not only reflect existing social inequalities, in fact, they may also be an element in their reproduction. Digital media and communications technology have also been heralded as a new domain of and platform for creativity, allowing individuals to be producers and users of content and applications as never before. However, there remains much to understand about changes in content creation and the creative industries, and how they will influence cultural production, ownership regimes, business models, distribution systems and consumption practices, not to mention the economic implications of all these. Media are furthermore at once a resource, an environment and a vehicle for the construction, dissemination and expression of individual and collective identities. New media forms offer new possibilities, conditions and constraints for identity formation and association which are potentially changing the very nature of social interaction and the relationship between the physical and the virtual. It is urgent to develop research that investigates and understands the changes taking place and how they are affecting individual or collective identities and/ or promoting new forms of agency. Šifra D.06 Zaključno poročilo o tujem/mednarodnem projektu Objavljeno v European Science Foundation; 2014; 55 str.; Avtorji / Authors: Alvares Claudia, Splichal Slavko Tipologija 2.13 Elaborat, predštudija, študija 2. COBISS ID 31584093 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Mrk javnosti ANG The public in eclipse Opis SLO Vabljeno plenarno predavanje na konferenci European Communication Research and Education Association, Istanbul, oktober 2012 ANG Key-note address at the conference of the European Communication Research and Education Association, Istanbul, October 2012 Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2012; Avtorji / Authors: Splichal Slavko Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa 3. COBISS ID 267892992 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ilija Tomanić Trivundža je vodil poletno doktorsko šolo European Communication Research and Education Association, 2010-2012, v Ljubljani ANG Ilija Tomanić Trivundža was the local director of the ECREA European Media and Communication Doctoral Summer School in Ljubljana, 2010-2012 Opis SLO Poletno šolo sponsorira 22 evropskih univerz. Njen cilj je zagotoviti podporno mednarodno okolje, kjer lahko doktorski študenti predstavijo svoje tekoče delo, prejmejo povratne informacije o njihovih doktorskih projektih od mednarodnih strokovnjakov in se srečajo s študenti in profesorji iz drugih držav ter tako ustvarijo dragocene stike za prihodnost. V letu 2011 je Evropska doktorska poletna šola za medije in komuniciranje prejela nagrado za odličnost Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja. Več članov programske skupine je sodelovalo pri izvedbi poletne šole. ANG The ECREA European Media and Communication Doctoral Summer School which started in 1992 is now a joint project of 22 European universities and the European Communication Research and Education Association (ECREA). Between 20 and 50 students in the mid-stage of their PhD projects have participated each year in the summer school in Grenoble, Madrid, Lund, London, Tampere/Helsinki, Tartu, Bremen, and Ljubljana (2010-2012). The main emphasis of this summer school is on providing structural and individuated PhD-support for young European scholars, through a variety of working forms, including feedback seminars, workshops, and lectures. In 2011, the Summer School has received a reward for excellence from Centre of the Republic of Slovenia for Mobility and European Educational and Training Programmes (CMEPIUS). Several members of our research team participated as lecturers in the Summer School. Šifra F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Objavljeno v Faculty of Social Sciences, Založba FDV; 2013; 393 str.; Avtorji / Authors: Tomanić Trivundža Ilija, Carpentier Nico, Nieminen Hannu, Pruulmann- Vengerfeldt Pille, Kilborn Richard, Sundin Ebba, Olsson Tobias Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 4. COBISS ID 31071581 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Strokovna podlaga za priporočila za varno uporabo avdiovizualnih medijskih vsebin ANG Expertise for Recommendations Regarding Safe Use of Audiovisual Media Contents Opis SLO Strokovna podlaga ponuja znanstveno utemeljena vsebinska izhodišča za razumevanje določil o zaščiti otrok in mladoletnikov pred škodljivimi programskimi vsebinami, kot jih opredeljuje Zakon o medijih (2006). Določa merila za opredelitev potencialne škodljivosti programskih vsebin ter stopnje in načine zaščite, smernice za njihovo predvajanje ter predloge njihovega označevanja. ANG The expertise offers scientifically based conceptual starting points for understanding provisions of protecting children and juveniles from harmful programme contents, as defined by the Mass Media Law (2006). It defines the criteria of determining the potential harm of programme contents as well as the levels and ways of protection, the guidelines for broadcasting these contents and proposals of their labelling. Šifra F.30 Strokovna ocena stanja Objavljeno v Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede; 2011; 26 f.; Avtorji / Authors: Erjavec Karmen, Poler Kovačič Melita Tipologija 2.13 Elaborat, predštudija, študija 5. COBISS ID 40119808 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Slavko Splichal je glavni urednik revije Evropskega inštituta za komuniciranje in kulturo Javnost-The Public, ki je indexirana v Social Sciences Citation Index (SSCI) ANG Slavko Splichal is editor in chief of the interntional journal Javnost/The Public indexed in the Social Sciences Citation Index (SSCI) Opis SLO Javnost/The Public. Splichal, Slavko (glavni urednik 1994- ). Ljubljana: Evropski inštitut za komuniciranje in kulturo, 1994-. ISSN 1318-3222. [COBISS.SI-ID 40119808] kategorija: 2F (Z1) ANG Javnost/The Public. Splichal, Slavko (editor in chief, 1994-2012). Ljubljana: European institute for communication and culture, 1994-. ISSN 1318-3222. [COBISS.SI-ID 40119808] Šifra C.04 Uredništvo mednarodne revije Objavljeno v http://www.javnost-thepublic.org/ Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo 8.Drugi pomembni rezultati programske skupine7 9.Pomen raziskovalnih rezultatov programske skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Raziskovalni program Množični mediji, javna sfera in družbene spremembe obravnava normativno-teoretična in empirična vprašanja odnosov med mediji, javno sfero in demokratičnim razvojem. Normativni pojem javne sfere - z načelom javnosti kot pojmovnim jedrom - je bistvenega pomena v (a) konceptualizaciji vloge medijev v družbenem in političnem življenju v sodobnih demokracijah in (b) zagotavljanju bogatejše teoretske in empirične podlage za razprave o političnih in kulturnih posledicah procesov digitalizacije, medijatizacije, globalizacije in komercializacije v medijih in družbi nasploh. Sodobni problemi (predstavniške) demokracije in prizadevanja demokratične teorije za preseganje »demokratičnega primanjkljaja« so s temi procesi najtesneje povezani. Tako kot smo poudarili v prijavni vlogi za nadaljevanje programa, je program usmerjen na vprašanja, ki jih kot ključna opredeljujejo pomembni evropski dokumenti. Nedavno objavljeno poročilo programa Forward Look Evropske znanstvene fundacije Mediji v Evropi: nova vprašanja za raziskave in politiko ( 2014) ugotavlja, da »pomemben vidik raziskovanja medijev, ki se povezuje s spoznanji o participaciji, zadeva vprašanje, kako se javna sfera spreminja z uporabo novih medijev, in sicer platform socialnih medijev, med politiki, državljani in alternativnimi novičarskimi agencijami«. Tudi Delovni program Obzorja 2020 za obdobje 2014-2015 v razdelku »Evropa v spreminjajočem se svetu: vključujoče, inovativne in refleksivne družbe« poudarja nujnost raziskav, ki »prispevajo k razpravam o političnih pobudah, usmerjenih v krepitev javne sfere za omogočanje bolj odprte in rigorozne razprave o evropskih temah v nacionalnih medijih«. Prav v teh okvirih je bil zasnovan tudi raziskovalni program, ki smo ga izvajali v obdobju 2009-2014. Pri tem so bila v ospredju naslednje raziskovalne teme: 1. Transformacija in evropeizacija (slovenske) javne sfere; 2. Kulturno-zgodovinski vidiki formiranja razredov in množičnega komuniciranja; 3. Množični mediji in novinarska profesionalna identiteta v spreminjajočem se medijskem okolju Evropske unije; 4. Kultura intimnega komuniciranja v spletni javni sferi. ANG_ This research programme addresses normative-theoretical and empirical issues of the relationship between the media, public sphere and democratic development. The normative concept of the public sphere - with the principle of publicness representing the very heart of the concept - is central in (a) conceptualising the role of the media in social and political life of contemporary democracies, and (b) providing a richer basis in theory and empirical evidence for debates over political and cultural implications of the processes of digitisation, mediatisation, globalisation, and commercialisation in media and society at large. Contemporary problems of (representative) democracy and attempts of democratic theory to overcome the 'democratic deficit' are closely related to those processes. As we pointed out in the application for the continuation of the programme, the programme focuses on issues that are defined as the key issues in several European documents. The recently published ESF Forward Look Report Media in Europe: New Questions for Research and Policy (2014) suggests that "an important avenue for research in the field, which ties in with our considerations on participation, concerns how the public sphere is being altered through the use of new media, namely social media platforms, by politicians, citizens and alternative news services". Similarly, the Work Programme 2014 - 2015 of Horizon 2020 - in section "Europe in a changing world: inclusive, innovative and reflective societies" - postulates that "research is expected to ... contribute to debates on policy initiatives aimed at strengthening the public sphere to allow for more open and more rigorous debate on European topics within national media." It is in these contexts that our research programme has been designed. Its execution in the 2009-2014 period put in the forefront the following research topics: 1. Transformation and Europeanization of the (Slovenian) public sphere; 2. Cultural and historical aspects of the formation of classes and mass communication; 3. The mass media and journalists' professional identity in a changing media environment of the European Union; 4. The culture of intimate communication in the online public sphere. 9.2.Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Raziskovanje sprememb v javni sferi, učinkov in ovir komuniciranja v (slovenskem) političnem prostoru in sprememb, ki jih na to področje prinašajo novi mediji, je ključno za razumevanje širših družbenih okoliščin in političnega konteksta, v katerem delujejo sodobne demokratične institucije. Raziskovanje prinaša nova spoznanja, ki so pomembna tako za razvoj stroke in vključevanje v mednarodno delitev dela na področju raziskovanja in izobraževanje kadrov na univerzi kot tudi za oblikovanje politik in prakso ter s tem za kulturni in politični razvoj Slovenije. Proučevanje družbenega komuniciranja nasploh ter posebej celovita obravnava komuniciranja v procesih oblikovanja, dozorevanja ali razkrajanja javne sfere, raziskovanje množičnih medijev, novinarstva ter alternativnih strategij javnega (re)prezentiranja postaja temeljnega pomena ne le za razumevanje, ampak tudi obstoj sodobnih kompleksnih medijskih in celo medijatiziranih družb in družbeni razvoj. Eden temeljnih problemov zagotavljanja ali ohranjanja celostnega avtonomnega razvoja posameznikov in družbe kot celote je v omejevanju posegov, ki svobodno komunikativno prakso ljudi podrejajo nadzoru politično-oblastnih in kapitalskih institucij. Vprašanja nadaljnjega razvoja in regulacije množičnih medijev v okviru evropskih institucij pa pomembno zadevajo bodoči razvoj Slovenije. V Sloveniji se je razširila in razvila raba novih medijev, tako na področju posredovanja vsebin tradicionalnih medijev prek svetovnega spleta kot tudi množični uporabi socialnih medijev, še posebej med mlajšo generacijo (npr. blogi, twitter in socialna omrežja kot so Facebook, Second Life). Slovenske profitne, neprofitne in nevladne organizacije uporabljajo nove medije za doseganje svojih ciljnih javnosti. V zadnjem desetletju se je pojavilo precej specializiranih agencij, ki kot svojo storitev drugim organizacijam ponujajo profesionalno načrtovanje in razvoj različnih uporab novih medijev. Zato je še posebej pomembno, da sledimo implementaciji novih tehnologij v komunikacijske in politične procese v Sloveniji skozi čas, jih tako teoretsko kot tudi empirično pojasnjujemo ter s tem prispevamo k razumevanju rabe novih medijev in sprememb v javni sferi v Sloveniji. Novim medijem se od njihovega nastanka dalje pripisuje mnoge emancipatorne potenciale, ki naj bi omogočali opolnomočenje državljanov, hkrati pa je očitno, da so ti mediji lahko tudi zlorabljeni. To se specifično kaže v razkrivanju različnih strategij, ki jih uporabljajo pisci komentarjev s sovražnim govorom; ti izsledki so posebej uporabni za medijska podjetja pri snovanju načinov omejevanja sovražnega govora. Razvoj novih medijev vpliva tudi na novinarsko profesijo, kar je tudi predmet proučevanja v programski skupini. Rezultati raziskovanja bodo pomembno prispevali k razvoju medijskih in novinarskih študij, k razumevanju občinstev in novinarskih praks ter bodo tudi neposredno uporabljeni v procesu izobraževanja novinarjev in komunikologov. ANG Exploring changes in the public sphere, communication effects and barriers in the (Slovenian) political space, and the changes in this area brought about by new media is crucial for understanding the broader social and political context in which modern democratic institutions operate. Our research provides an updated view intended to feed into future research in the area and participation in the international division of labour in the European research area and university education as well as to inform policy and practice and develop (political) culture in Slovenia. Research into communication processes in the formation and evolution (or decline) of the public sphere, accounting for the development of mass media, journalism and alternative strategies of public (re)presentation, is of crucial importance to understand complex contemporary media(ted) societies and social changes in general. Preventing all attempts to subordinate free communication activities of the people to political and economic institutions is crucial to maintaining a holistic and autonomous development of individuals and society as a whole. Issues of further development and regulation of the mass media in the context of European institutions are important for Slovenia's future. In Slovenia the use of new media is widespread in various domains, especially in transmitting the content of traditional mass media via World Wide Web as well as in the extensive use of social networks media, in particular by younger generation (e.g. blogs, twitter, social network media such as Facebook, Second Life). Slovenian profit, non-profit and nongovernmental organisations use new media to communicate with their publics. In the last decade many specialised agencies emerged that offer services of planning and developing various types of 'new media'. It is therefore especially important to follow the implementation of new technologies in communication and political processes in Slovenia over time to explain them both terms of theory and empirical significance and thereby contribute to the understanding of the use of new media and changes in the public sphere in Slovenia. New media are often believed to have an important emancipatory potential that would enable the empowerment of citizens, but obviously this potential could also be abused. This is specifically reflected in various strategies used in hate speech comments in news web sites; these findings may be particularly useful for the media companies to formulate ways of restricting hate speech. The development of new media also influences the journalistic profession, which is one of the objects of study in the research programme. Our research findings will significantly contribute to the development of media and journalism studies, to the understanding of audiences and journalistic practices; they will be also implemented in journalism and communication education. 10.Zaključena mentorstva članov programske skupine pri vzgoji kadrov v obdobju 1.1.2009-31.12.201411 10.1. Diplome12 vrsta usposabljanja število diplom bolonjski program -1. stopnja 254 bolonjski program - II. stopnja 17 univerzitetni (stari) program 25 10.2. Magisterij znanosti in doktorat znanosti^3 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. MR 0 Petra Prešeren ® o □ 0 Zoran Mijatović ® o □ 0 Mateja Delakorda ® o □ 0 Neda Došenović ® o □ 0 Vanja Brkić ® o □ 0 Nejc Gole ® o □ 0 Mateja Boldin ® o □ 0 Breda Perčič ® o □ 29384 Igor Vobič o ® 0 0 Breda Forjanič ® o □ 0 Katja Temni k ® o □ 0 Katarina Štular ® o □ 0 Jasna Jernejšek ® o □ 0 Nika Kramžar ® o □ 31863 Beata Akerman o ® □ 33094 Jožica Zajc o ® 0 33093 Pika Založnik o ® 0 0 Zala Vidali ® o □ 0 Maja Hanc ® o □ 0 Eva Belčič ® o □ 31973 Jernej Prodnik o ® 0 0 Helena Popović o ® □ 28594 Maja Gombač o ® □ 27570 Maja Turnšek Hančič o ® 0 29056 Aleksander Sašo Slaček 1 o ® 0 27578 Andreja Vezovnik o ® 0 0 Eva Sever ® o □ 0 Irena Perpar 0 O □ 0 Tisa Vrečko 0 O □ 0 Polonca Vagaja Hribar 0 o □ 0 Jurij Jež 0 O □ 0 Špela Prislan 0 o □ 0 Shpend Sadiku 0 o □ 0 Tanja Kerševan Smokvin o 0 □ 0 Liljana Vovk 0 o □ 0 Anja Polajnar 0 o □ Legenda: Mag. - Znanstveni magisterij Dr. - Doktorat znanosti MR - mladi raziskovalec ll.Pretok mladih raziskovalcev - zaposlitev po zaključenem usposabljanju14 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. Zaposlitev 27570 Maja Turnšek Hančič o 0 D - Javni zavod v 29056 Aleksander Sašo Slaček Br o 0 A - raziskovalni zavodi v 29384 Igor Vobič o 0 A - raziskovalni zavodi v 33094 Jožica Zajc o 0 C - Gospodarstvo v 27578 Andreja Vezovnik o 0 A - raziskovalni zavodi v 31973 Jernej Prodnik o 0 A - raziskovalni zavodi v 33093 Pika Založnik o 0 F - Drugo v Legenda zaposlitev: A - visokošolski in javni raziskovalni zavodi B - gospodarstvo C - javna uprava D - družbene dejavnosti E - tujina F - drugo 12.Vključenost raziskovalcev iz podjetij in gostovanje raziskovalcev, podoktorandov ter študentov iz tujine, daljše od enega meseca, v obdobju 1.1.2009-31.12.2014 Šifra raziskovalca Ime in priimek Sodelovanje v programski skupini Število mesecev 0 Nicholas W. Jankowski B - uveljavljeni raziskovalec v 3 0 Ed McLuskie B - uveljavljeni raziskovalec v 2 0 Bill Kovarik B - uveljavljeni raziskovalec v 4 0 Andrew Hoskins B - uveljavljeni raziskovalec v 4 0 John Downey B - uveljavljeni raziskovalec v 4 0 Nada Zgrabljić Rotar B - uveljavljeni raziskovalec v 2 0 Daya Thussu B - uveljavljeni raziskovalec v 2 0 Paul Bowman B - uveljavljeni raziskovalec v 2 0 Robert Ivie B - uveljavljeni raziskovalec v 1 0 Brigitte Hipfl B - uveljavljeni raziskovalec v 1 0 Stevo Živković C - študent - doktorand v 24 0 Milica Vučković C - študent - doktorand v 24 35112 Marjeta Novak A - raziskovalec/strokovnjak v 12 0 Dawood Salman Mutar C - študent - doktorand v 24 Legenda sodelovanja v programski skupini: A - raziskovalec/strokovnjak iz podjetja B - uveljavljeni raziskovalec iz tujine C - študent - doktorand iz tujine D - podoktorand iz tujine 13.Vključevanje v raziskovalne programe Evropske unije in v druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe ter drugo mednarodno sodelovanje v obdobju 1.1.2009-31.12.201415 SLO_ 1. Political Communication Cultures in Western Europe - A Comparative Study. European Collaborative Research Project in the Social Sciences (ECRP II, 2008-11). ERAS-CT-2003-980409. Koordinator Slavko Splichal. 2. Media Studies: new media and new literacies. ESF Forward Look, 2012-2013. Vodja: Slavko Splichal. 3.Projekt Razvijanje kurikuluma v komunikacijskih znanostih (ERASMUS): Communication Sciences - Curriculum Development. Project number: 142544-LLP-1-2008-1-ES-ERASMUS-ECDSP (2008-10). Sub-programme or KA: Erasmus Multilateral Projects. Curriculum Development: Program for a Complete Cycle of Study Project website: www.cdcseurope.org. Koordinatorica Breda Luthar. 4. ISCH COST Action IS0906 Transforming Audiences, Transforming Societies (2010 -2014) (Slavko Splichal, Melita Poler Kovačič, Igor Vobič, Boris Mance) 5. ISCH COST Action IS1308 Populist Political Communication in Europe: Comprehending the Challenge of Mediated Political Populism for Democratic Politics (2014 -2018) (Slavko Splichal, Jernej Prodnik Amon, Igor Vobič, Boris Mance) 6. Poletna doktorska šola European Communication Research and Education Association v Ljubljani, 2010-12. Koordinator Ilija Tomanić Trivundža._ 14.Vključenost v projekte za uporabnike, ki so v obdobju trajanja raziskovalnega programa (1.1.2009-31.12.2014) potekali izven financiranja ARRS16 SLO 1. Strokovna podlaga za zaščito otrok in mladoletnikov pred potencialno škodljivimi programskimi vsebinami. Nosilka Karmen Erjavec. APEK (Ljubljana 2010). http://www.akos-rs.si/files/Elektronski_mediji/Medijska_ucilnica/Raziskave_in_analize/Strokovna-podlaga-za-zascito-otrok-in-mladoletnikov-pred-potencialno-skodljivimi-programskimi- vsebinami.pdf 2. Evalvacija »Rednega letnega javnega projektnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2011; JPR-MV-2011«. Vodja Karmen Erjavec. http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/Obvestila/Kultura/Evalvacija_JPR_MV _2011.pdf 15.Ocena tehnološke zrelosti rezultatov raziskovalnega programa in možnosti za njihovo implementacijo v praksi (točka ni namenjena raziskovalnim programom s področij humanističnih ved)17 SLO_ / 16.Ocenite, ali bi doseženi rezultati v okviru programa lahko vodili do ustanovitve spin-off podjetja, kolikšen finančni vložek bi zahteval ta korak ter kakšno infrastrukturo in opremo bi potrebovali možnost ustanovitve spin-off podjetja DA NE potrebni finančni vložek EUR ocena potrebne infrastrukture in opreme18 17.Izjemni dosežek v letu 201419 17.1. Izjemni znanstveni dosežek 17.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek ESF Forward Look Media in Europe: New Questions for Research and Policy (2014) Co-Chairs: Slavko Splichal (University of Ljubljana, Slovenia) and Peter Golding (Northumbria University, UK) Forward Look za medijske študije Evropske znanstvene Fundacije (ESF), ki je bil izveden v letih 2012-2014, je namenjen opredelitvi skupne evropske raziskovalne agende, ki bi začela obravnavati nove raziskovalne in politični izzive v zvezi z mediji in komunikacij, in sicer v sodelovanju s znanstvenimi agencijami, praktiki in drugimi zainteresiranimi deležniki. V tem procesu so se izoblikovala štiri ključna in kritična področja. V obdobju, v katerem kriza gospodarstva, blaginje, politične participacije in javno-zasebnega sodelovanja povečujejo raven negotovosti in socialnega nemira, ki jih v času sedanje generacije Evropa ni poznala, je vloga medijev v omogočanju, omejevanju in preoblikovanju narave politične angažiranosti in državljanstva odločilnega pomena. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni; • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS; • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v papirnati obliki; • so z vsebino poročila seznanjeni in se strinjajo vsi izvajalci raziskovalnega programa. Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba matične RO (JRO in/ali RO s koncesijo): in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Slavko Splichal ŽIG Kraj in datum: Ljubljana |12.3.2015 Oznaka poročila: ARRS-RPROG-ZP-2015/49 1 Napišite povzetek raziskovalnega programa v slovenskem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki - približno pol strani, velikost pisave 11) in angleškem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki - približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, v katerem predstavite raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega programa in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. V primeru odobrenega povečanja obsega financiranja raziskovalnega programa v letu 2014 mora poročilo o realizaciji programa dela zajemati predložen program dela ob prijavi in predložen dopolnjen program dela v letu 2014. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa dela raziskovalnega programa, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega programa oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine v zadnjem letu izvajanja raziskovalnega programa, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, navedite: "Ni bilo sprememb.". Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru izvajanja raziskovalnega programa. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja programa vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru izvajanja raziskovalnega programa. Družbeno-ekonomski dosežek iz obdobja izvajanja programa vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat programa ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega programa iz obdobja izvajanja programa v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki (približno 1/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://www.sicris.si/ za posamezen program, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki (približno 2/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki (približno 2/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 11 Upoštevajo se le tiste diplome, magisteriji znanosti in doktorati znanosti (zaključene/i v obdobju 1.1.2009-31.12.2014), pri katerih so kot mentorji sodelovali člani programske skupine. Nazaj 12 Vpišite število opravljenih diplom v času izvajanja raziskovalnega programa glede na vrsto usposabljanja. Nazaj 13 Vpišite šifro raziskovalca in/ali ime in priimek osebe, ki je v času izvajanja raziskovalnega programa pridobila naziv magister znanosti in/ali doktor znanosti ter označite doseženo izobrazbo. V primeru, da se je oseba usposabljala po programu Mladi raziskovalci, označite "MR". Nazaj 14 Za mlade raziskovalce, ki ste jih navedli v tabeli 11.2. točke (usposabljanje so uspešno zaključili v obdobju od 1.1.2009 do 31.12.2014), izberite oz. označite, kje so se zaposlili po zaključenem usposabljanju. Nazaj 15 Navedite naslove projektov in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 16 Navedite naslove projektov, ki ne sodijo v okvir financiranja ARRS (npr: industrijski projekti, projekti za druge naročnike, državno upravo, občine idr.) in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 17 Opišite možnosti za uporabo rezultatov v praksi. Opišite izdelke oziroma tehnologijo in potencialne trge oziroma tržne niše, v katere sodijo. Ocenite dodano vrednost izdelkov, katerih osnova je znanje, razvito v okviru programa oziroma dodano vrednost na zaposlenega, če jo je mogoče oceniti (npr. v primerih, ko je rezultat izboljšava obstoječih tehnologij oziroma izdelkov). Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 18 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (približno 1/6 strani, velikost pisave 11) Nazaj 19 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega programa v letu 2014 (največ 1000 znakov, vključno s presledki, velikost pisave 11). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROG-ZP/2015 v1.00b C5-C0-A7-0A-8D-E1-C9-3C-CE-FC-11-8F-6E-85-7C-78-84-A8-DE-0B Priloga 1 DRUŽBENE VEDE Področje: 5.08 Mediji in komunikacije Dosežek 1: Media in Europe: New Questions for Research and Policy, Vir: COBISS ID 32647773 Media in Europe: New Questions for Research and Policy, March 2014 Scientific Committee Co-Chairs: Prof. Peter Golding, Northumbria University, UK Prof. Slavko Splichal, University of Ljubljana, Slovenia Members: Dr. Claudia Älvares, Lusofona University, Portugal Prof. Gustavo Cardoso, Instituto Superior das Ciencias do Trabalho e da Empresa, Portugal Prof. Peter Dahlgren, Lund University, Sweden Prof. Ola Erstad, University of Oslo, Norway Prof. Johan Fornas, Södertörn University, Sweden Dr. Nicholas Jankowski, KNAW, Netherlands Prof. Hannu Niemenen, University of Helsinki, Finland Prof. Colin Sparks, Hong Kong Baptist University, Hong Kong Dr. Charis Xinaris, European University - Cyprus, Cyprus Media and Communication in Europe: Critical Questions for Research and Policy State-of-the-art review: Social trends, policy trends; Scientific challenges Explication of four themes • Political engagement in an age of mediatisation • Digital divides and their relation to class, gender, generation, ethnicity and region • Content creation and creative industries • Identity-formation: From Facebook networks to institutional forms of cultural heritage. Vision for a forward-looking research agenda • 12 key research questions • Recommendations (to researchers, funders, policy-makers) • Research approaches • Infrastructure