GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. S-bo-ST-- 73. , 12. septem"brca, 1900 Le-bo Vin. Grozovitajesreča. Strašen viharopustosil obrežje Texasa. Galveston v razvalinah, tisoče ljudi mrtvih, 4000 hiš porušenih. Houston, T«x., 9. sppt. Zanosi ji vo poročilo iz Virginia Poiut pravi, da j" zapadnn indijski ciklon raz* djal polovico moftta Galvoston in več tisoč ljudi l)il<> usmrt^nih. Koliko ljudi j jo zgubilo življenje in kako vnlika j« mat^rijelna škoda, hh niti približno ceniti no more. Po splošnem mnenju ju ciklon zru-šil 41MXt hiš iu vhč tisoč ljudi je našlo smrt pod razvalinami. Od dalnč je videti mesto kakor kup razvalin. Vihar je divjal s hitrostjo 80 milj na uro, ter gnal veli-kauskn valove v mesto. Ciklon je razsajal od 5. urn po}>oludne do 10 ur« zvečer. Med zrušenimi poslopji •o baje tudi sirotnišnica in dve bolnišnici, kterih večina bivalcev je bila pokopana pod razvalinami. JSkoraj po vseh cestah je stala voda nad 1} čevlje visoko. Male ladije v pristanu je treščil vihar večinoma na kopno, ali pa jih odnesel v morje. Pri Pelikan Islandu je treščil vihar na obrežje velik britiški par-ink iu trije drugi veliki paruiki lež« na obrežju pri La Porte. Na vodi plava na stotiue raznovrstna mrhovine. Vodovod je poškodovan iu pomanjkanje pitne vode je neizogibno, ako je vodnjake zalila slana voda. Po noči vlada po mestu tema, ker so razdejane vse priprave za prido bivanje električne luči. Najkras-nej&e hiše ob iztočni strani so izginile raz površja zemlje in tudi na zapadni strani in ob obrežju ni vi deti druzega nego strašno razdejanje. Ljudje, kterim se je posrečilo rešiti življenje, prestali so grozovi to trpljenje. Vedno večji so postajali valovi, vedno hujše je razsajal vihar pri tem pa dež neprenehoma lil, kar je rešitev ubogih ljudi še bolj obtoževalo. Ker so vse brzojavne zveze raziljane ni bilo možno dobiti podrobnosti o grozovitem opustošeuju. Galveston mrtvaško polje. Tri tisoč mrtvih? N a cestah in v pristanu polu o mrhovinne. Hitra pomoč potrebna. Vojui oddelek poslal jestviue 1000 šotorov. in Austin, TVx., 10. Bept. V malo urah je bilo mesto (ialvestou, cvetoče primorsko mesto Texasa spre meujeno v razvaline in mrtvaško polje, kajti pri grozovitem razdeja nju je našlo smrt morda 3000 ljudi Minolo noč so dospela prva podrob tia poročila o grozovitem opusto šenju, ktero je prouzročil pogubo nosni ciklon. Splošua misel je, da zgubc ljudi nikdar ne bodo mogl popolno dognati, ker so valovi mnogo trupel odnesli v morje. Popisi o razdejanju so pretresljivi Na jednem prostoru so našli nad 200 trupel žensk iu otrok. Popiso vati bedo med ostalimi je skoraj nemogoče. Ljudem manjka pred vsem živeža iu obleke, pa tudi strehe nimajo, ker je le maloktera hiša ostala sposobna za stanovanje. Meščani v Galvestonu so osnovali podporni odbor, kteri se je obrnil do governerja s prošnjo, hrei Z uničevalno silo je razsajal vihar, kakoršnega ne pomnijo v zgodovini nesrečnega mesta. Razburjeni valovi so udrli v mesto in vedno višje in višje je naraščalo morje in kmalu je bil ves otok pod vodo. Mnogo prebivalcev je pribe-žalo na višje kraje otoka, kjer so se dren jali kakor ovce vso noč in večji del prihodnjega dne. Nobeno poslopje ni ostalo nepoškodovano. Žituice, skladišča in velika tovarna za izdelovanje lombaža so v razvalinah. Štiri mostove čez zaliv, kteri so vezali otok p kopno zemljo, odnesli razburkani valovi, da sedaj ni skoraj ni kake zveze z nesrečnim meet<>ni. Sotuija vojakov ibstoječa iz 100 uqož je stanovala v barakah na obrežju. Od 100 mož jih jo ostalo samo 18 pri življenju, drugi leže mrtvi pod razvalinami, ali pa so njihova trupla odnesli valovi. Toda ne samo Galveston, ampak tudi Houston in mnogo druži h me§t in vasi v notranjem držav«« je vihar grozovito opustošjl. Mnogo vasi je popolnoma izginilo raz površja zemlje. Oeoda prebivale* v sicer še ni znana, toda gotovo je tirjal vihar tudi po deželi mnogo človeških žrtev. Našli so že veliko število trupel iu bati se je, da jih bodo našli še mnogo več Vsi nasadi ob obrežju so uničeni in tudi v znotrajni deželi je škoda pri nasadih ogromna. Predsednik McKinley j«= dobil od meščanskega odbora v Galvestonu sledeči brzojav: ,,Naročeno nam je Vam naznaniti, da je mest« Galveston izpremeujeuo v razvaline iu muogo ljudi usinrtenih. Pomoči je nemudoma potreba, dru gače bode uničenih še več dragocenih Človeških življenj. Treba j jestvin, obleke iu denarja, da se odvrne še večja nadloga. Južna stran mesta je popolnoma uničena, mostovi razdjani in razbiti parniki leže ob obrežju. Rešilna dela so se pričela, toda vrše se le počasi. Velika nesreča v Galvestonu j prouzročila med trgovci z bombažem velik strah in na vseh trgih je cena takoj poskočila ko se% je izvedelo, da je po vaej okolici Ga Ive atona uničen veB pridelek Od leta 1890. bombaž ni imel tako visoke cene kakor sedaj. Bombaž od meseca oktobra so prodajali po 10 centov, kar je imelo v posledici, da je bila že jed na tvrdka primo-rana napovedati bankerot. $15,000,000. Pred jednim letom, namreč dne 8. avgusta 1899 je strašen tornado obiskal Porto Rico in zapadno indijske otoke, pri kterem je bilo po poročilih vojaških ohla-stij 2500 ljudi usmrtenih in 100,-000 postalo brez strehe. Razmere so še siabejše. Pomanjkanje pitne vode. Bati se je kuge. Austin, Tex., 11. sept. Podrobnosti o nesreči v Galvestonu kažejo giozovito sliko smrti in razdejanja. Nepopisno je trpljenje prebivalcev nesrečnega mesta, ktero je tako grozovito zadela neisprosna osoda. i>u povprečni cenitvi trpi 10,000 ljudi veliko pomanjkanje vsega k življenju potrebnega, posebno pitne vode. Iz vsacega poročila iz Galvestona je razvidno, da je tamošnji položaj še strašnejši in grozovitejši, nego so ga opisovali. V trgovskih krogih pravijo, da Galveston kot pristaniško mesto, ne bode igralo nikake vloge več v zgodovini naše dežele. Veliki trgovci bo rešili le golo življenje, vse njihovo imetje je uuičil vihar v kratkem času. Brezdvomno je, da bogataši ne bodo upali v Galvestonu ustanoviti nova podjetja. Zelo težavno je vprašanje kako odstraniti človeška trupla, ktera l< že po cvetah mesta in ob obrežju, tem bolj ker se jih je že lotUa gniloba in se je bati kuge. Ker je vihar uničil tudi vse pogrebniške zavode, ni mogoče dobiti potrebnih krst, razun tega pa je tudi zemlja v takem stanu, da je Bkoraj nemogoče kopati jame. Zato so pričeli odstranjevati trupla na grozovit način. Kakor drva nakladajo trupla na plitve čolne, vozijo na morje iu tam pomečejo v vodo. Tako odstranjevanje trupel je reB kruto, ali ueizogibna potreba, ako se hočejo izogniti strašni nevarnosti kuge, ktera preti vsem živim. Kako velika je beda po farmah v notrajnem dežele, o tem še ni bilo možno dobiti nikakih poročil, gotovo je pa da bode tudi tam potrebna nujna pomoč. Bombaževa polja, na kterih je še pred ma'o dnevi delalo na stotine pridnih zamorskih rok in kjer so se razlegale pesmi črncev, so popolnoma opu-Btošena. na borzi IndianapoliB, Ind., 9. sept. Seja narodnega odbora United Mino Workers se je še le danes pozno zvečer zaključila. Vse zadeve, ktero zadevajo okraj trdega premoga bo bo izročili Mitchellu, predsedniku unije in mu dali vso oblast ravnati bodisi glede obravnav kakor tudi štrajka. Kakor hitro bo bode prepričal, da bo vse obravnave zaman, raa pravico iste končati in napovedati štrajk. Navdušeno zborovanje. Scranton, Pa.. 9. sept. Danes popoludne se je vršilo veliko zborovanje premogarjev iz Lackawanna in Wyoming okrajev pod vodstvom premogarske unije. Velik prostor na Washburn St. je bil prenapolnjen z ljudmi. Ne samo premogarji, ampak tudi trgovci in v-rugi meščani so se udeležili shoda. Med premogarji je vladah« veliko navdušenje, ktero se je pokazalo posebno pri govorih Več govornikov je pojasnjevjilo položaj, pri tej priliki Be je pokazala srditost prot i podjetnikom. Preči ta I i so odlok narodnega odbora v Indianapolis, na kar so štrajk odložili, da morda dosežejo zjedinjenje. Sedaj ni dvoa.n več, da se bode v slučaju štrajkas velika večina tukajšnjih premogarjev istega udeležila. Odlok blizu. Ta vihar, kteri je tirjal tako veliko število človeških žrtev in prouzročil tako grozno škodo, ni prvi nadloga za Galveston. Meseca oktobra 1860 je bilo vt č ljudi usmrtenih in prouzročena škoda je znašala «5,000,000. Meseca junija 1871 je divjal tam vihar, kteri je istotako napravil veliko škodo in ustavil vse ladijeplovstvo. Dne 17. sept. 1875 je zopet vihar obiskal mesto, pri kterem je 30 ljudi žrtvovalo življenje, morje proplavilo je vse mesto in valovi odnesli so v morje mestno bolnišnico. Pač je sedanja nesreča najstrašnejša, ktera se je pripetila kdaj v naših deželah, akoravno je Zjed. države zadela že marsikaka nadloga. Kose je namreč dne 16. maja 1874 prodrl jez pri Northhamptonu, Mass, je utonilo 144 ljudi; ko se je dne 26. julija 1874 utrgal oblak v Pittsburgu je bilo 220 ljudi usmrtenih ; pri viharju dne 20. avgusta 1886 v Galvestonu 38 oseb; pri pnrušeuju jeza v Johnstonu, Pa., 3000 ljudi; pri viharju od 20. do 30. avg. 1893 ob atlautiškem obrež- zamude izdati potiv na prebivalce | ju od Floride do Canade skoraj Texasa, itaj nabirajo denar, jestvi- 2000. Dne 27. maja 1896 je bilo ne iu obleko za nesrečue ljudi in j pri tornadu v St. Louiau usmrtenih pošljejo odboru, kar je governer 500 ljudi in nad 1500poškodovauih. tudi storil. ; Prouzročena škoda je znašala takrat Razburjenost vlada bombaža. Povišanje cene radi viharja v Texasu. Dne 10. septombra je vladala na borzi bombaža splošna razburjenost, ktera se je tudi med neinteresovano na galeriji se nahajajoče ljudstvo zanesla. Zaradi strašnega viharja ki je razsajal na jugu ter uničil ve likanske zaloge surove bombaže-vine in ker bombaž že itak primauj kuje, polastil seje borzijanov strah kakoršnega že od leta 1890. ne pom uijo. Ob jednem času so vsi kri čali in vsakdo je hotel kupiti, cene hitro rastejo, že do daneB 11. sept se je zavoj bombaža za $7.50 po dražil. V par urah kupili in prodali bo tisoče zavojev bombaža; razburjenost se je še le polegla, ko so borzo zaključili. Zaradi nepričakovanega poviša uja cene sta dne 10. t. m. dva Člana borze vstavila izplačanje, kajti onem treuotku, ko je razburjenost dosegla vrhunec, ostavili so ju od jemalci. Bombaž je veljal 10. sept 10 centov funt, naj\ išja cena od leta 1890. Štrajk odložili. Mitchell ima vso oblast. Premogarski štrajk bodo n o v e d a 1 i baje v 48 urah. Wilkosbarre, Pa., 11. sept. Položaj v okraju trdega premoga se je le malo spremenil. Podjetniki so izračunali, da bode komaj osem odstotkov premogarjev ubogalo poziv na štrajk. Uradniki unije pa pravijo, da ni uzroka zakaj bi premogarji svo|e nazore predrugačili, ampak nasprotno velika večina ljudi je pripravljena na štrajk. Nek člau premogarske unije iz Iudianapolisa je danes sem dospel, da bode vodil štrajk. Obj«duem je priuesel vast, da bode štrajk v 48 urah napovedan. Vkljub vsem zagotovilom od strani podjetnikov, da ae ne vrši nikako pogajanje, še ni izginilo upanje, da bode prišlo še do kakega sporazumljenja. Gathmannov orjaški top. Mehanikar LouisGathmann, kteri že 35 let biva v Zj^d. državah in že dalj ča9a stanuje v Washingtonu je izumel nov topničarski sistem, kterega opisuje sam sledečimi besedami : ,,Petdeset milijonov dolarjev bode zadostovalo zgraditi mornarico, ktera bode uničila vsako drugo mornarico sveta.'4 Podlaga njegovega topuičaretva obstoji v orjaškem topu, kterega bo vlili pod vodstvom izumitelja po naročilu vlade pri Bethlehem Steel Co. in v pričo zveznih častnikov poskusili. Top je 44 čevljev dolg in tehta 59 ton. Isti lahko vzdrži pritisk 18.000 funtov na štirjaški palec. Glavna Btvar, vsled česar se ta top razloči od druzih, ni v njegovi velikosti, ampak, da se strelni bombaž zamore v velikih množinaii rabiti brez nevarnosti. Gathamanu trdi, da ui noben oklep tako debel, da bi ga ne prodrla kroglja novega topa, ako ga zadene. Sedaj delajo priprave, da bodo na Sandy Hook poskušali učinek orjaškega topa. Samomor nočnega čuvaja. G. HeiuB, 40 let star, kteri je bil nočni čuvaj v tovarni za izdelovanje hišnega orodja tvrdke F. Mohr & Co. v New Yorku si je segel po življenju. Heins je bil še le tri tedne v službi in bil baje velik pijanec, zato bo mu pretili z odslov-Ijenjem in ohljubfl je se poboljšati. Navadno je sedel HeinB na stolu pri vhodu tovarne, da je bil lahko videti skozi okno. Nek policij ga je videl še pred polunočjo tam sedeti. Ko je drug«) jutro prišel na delo delovodja, našel je vrata zaprta. Skozi okno je videl Heinsa ležati v luži krvi. Poklical je policaja, kteri je skozi sosednjo hišo dospel v tovarno in odprl vrata. Poleg čuvaja je ležal revolver, s kterim Be je ustrelil v desno s»-nce. Po mnenju zdravnikov se je mož usmrtil že več ur popreje, kar se vjoma s izjavami nekterih aoaedov, kteri bo baje ob 2. uri po noči slišali strel. Kontrolna ura je kazala, da jo je čuvaj dvakrat zamudil, in zato sklepajo, da je Heins pol rati! čas b pijančevanjem in si potem iz bojazni pred odslovi jen jem segel po življenju. Predno je to izyrši|, je zapisal na listič, da je njegov samomor za vse najboljše. Mož za-pnšča obilo družino. Morilec ušel. Zamorec Viljem Bullock, proti kteremu se je zaradi umora policijskega načelnika James Welcha iz New Banka, N. J., že trikrat vršila porotna obravnava je te dni ušel iz ječe v Freeholdu, N. J. Bullock je bil zaprt v celici pritličja, kjer ga je videl paznik naposled ob ari zvečer, ko je zaprl celice. Drugo jutro ko mu je prinesel zajutrk, je bila celica prazna, tudi je vzel za moreč seboj vso obleko. Vse kaže nato, da je zamorec moral imeti pomoč cd zunaj. Čudno je le, da nobena straža ni videla niti zamorca, niti njegovih pomagačev, ko so ostavili dvorišče jetnišnice. Šerif se je takoj napotil za njim, toda do sedaj ga še ni zasačil. Za prijetje zločinca je razpisano 8500 nagrade Da bi bil kdo Bullockovih sovjet-nikov vedel za nameravan beg ni verojetno, ker bi bili brezdvomno ž njim vred ušli. V državi New Jersey obstoji starodavna nepreklicana postava, da ako uide kak k smrti obsojeni morilec iz ječe, mora šerif biti z smrtjo kaznovan namesto njega. Pred kakimi dvajsetimi leti je iz iste ječe ušel morilec Donnelly. Sole velikega New Yorka. Dne 10. sept. bo v velikem New Yorku zopet odprli javne šole in pričeli s poukom, kterega se bode udeležilo Bkoraj pol milijona otrok. Skrbeli so letos za več prostora in bode v New Yorku in Bronx ostalo le malo otrok brez pouka. V Queens in Richmondn je prostor za vse otroke, v Brooklynn pa se položaj ni nič zboljšal. Tam bodo 20 000 otrok primorani poučevati samo pol dneva, mod tem ko v Manhattan in Bronx število ne bode presegalo 3000. V raznih dolin meBta so zgradili nove šole in stare deloma povečali. V par mesecih bodo dodelani dve veliki šoli, kjer bode prostora za 3000 - trok. V Manhattan in Bronx seje prvi dan v 175 šolah oglasilo 255 000 otrok, ktere bode poučevalo 6100 učiteljev. V prihodnji S'jji šolskega sveta bodo imenovali 210 novih nčiteljev. V velikem New Yorku cenijo število šolskih otrok na 445 000 proti 425.882 proti minoiem letu. Povišanje cene mesa. Chicago', .S. sept. Včeraj zvečer so se v Grand Pacific Hotelu sešli zastopniki velicih chicaških klavnic k tajni seji, ktere zaključek nečejo objaviti Vendar je domnevanje, da so bode povišala cena mesa, povsem utemeljeno, kajti še vedno kadar bo se posestniki velicih klavnic posvetovali, zvišala Be je cena mesa za 1 ali 2 centa funt. ni čaranje, pa£ sa mo dobre volje je potreba pri POšiljanju denarjev v staro domovino in gotovo eksplodiralo, fCV°™A?]K SaK^1'."oTS^chX I lil° p° Vpepelilo New York. hiš. Zaloga olja Standard Oil Co. gori. Chattanooga, Tenn., 10. sept Velika zaloga olja ,,Standard Oil Co." je v plamenu. Več kotlov je goreče olje se je raz* Tornado prouzročil veliko škodo. New Orleans, 8. sept. Veliki vihar, kterega so napovedali iz Kul>e in Antil, je danes pridrvil aem in prouzročil veliko škodo. Ista bi bila še večja, da niso vsled svarila vremenskega urada mnogo ladij začasno spravili v varnost. Tukajšnji Metairne most je tornado popolnoma razdjal, raztrgal telefonske iu telegrafične žice in poškodoval mnogoštevilno poslopij. Dva moža sta se hotela b čolnom prepeljati čez reko, toda vihar je preknenil čoln iu oba sta vtonila. Na Grand iBlandu in druzih otokih v zalivu je vihar grozovito razsajal. Odkrival je hiše, ruval drevesa in metal ladije na obrežje. Vsa škoda se bode zamogla še le v nekaj dnevih pregledati. Miami, Fla., 8. sept. S stavbin-skim lesom naloženo ladijo „Cul-doou" iz St. Johna, N. B., je blizu Caryfort Light, 40 milj od tod treščil vihar na skalo. Ladija je v viharju zgubila krmilo in veliki jadrnik ter postala igrača valov. Tovor bodo rešili, ladija pa je porušena. Pet milj dalje proti jugu tiči na skali neka norveška ladija tadi a stay binskim lesom naložena. Priporočilo. Rojakom dospeysira v New Yoik toplo priporočam" ,Wahrenberger hotel1 130 Greenwich Street. Dobra, tečna jed in čedno stanovanje je po nizkej ceni. Potujoči Slovenci se tam shajajo. Ako bi bila po noči ali ob nedeljah naša pisarna zaprta, naj le lepo tja gredo. Ta hotel je par hiš od naše pisarne. Kaj bi rekel Columb, ako l>i dandanes tako dolgi in viharni vožnji stopil na ameriško zemljo ? Njegove bese« le bi se glasile povsem drugače kakor leta 1492. Takrat je proglasil novo ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon »y Order. Pii spremembi kraja naročnikov rrosiino, da sh nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi )vnika. Dopisom iti pošiljatvaro naredite naslovom: „Glas Naroda'', 109 Greenwich St. New York City. Telefon 3705 Cortland. Svetovna politika — morenje ljudstva. Iz Indije prihajajo grozna poročila o osodi nesrečuih podjarmi je-nih Indijcev, med kterimi je pričela razsajati kolera v največjem obsegu, da pomori št« ono kar je kuga in lakotaostavila. Žalostni položaj v Indiji, nekdaj najbogateji deželi sveta, nam najjasneje kaže, kam vodi kapitalistična kolonijalna politika nesrečne podjarmi jene narode in dežele. Vsa ona beda in nesreča, ktero sti pro-uzročili Španija in Portugal po svojih nekdanjih kolonijah, vsa ona oesreča pojavlja se sedaj v Indiji, kajti kamorkoli doseže mo-loh kapitalizma, tam ostavlja tudi svoje »ledove, — nesreče, bedo, tugo in smrt. . . . Današnja osoda nesrenih Ind jq v očigled svojih bramar-barskih in huuBkih govorov pred VBem svetom zelo osmešil. Za njega bode to veliko hujše, kakor da bi Be njegovi ubogi vojaki ne vrnili več iz Kitaja. Zlodejstva na dnevnem redu. Washington, 8. sept. Goodnow, amerikanski konzul v Shanghaju, poroča danes državnemu oddelku, da so dne 31. julija v Fuugtsu in Tuku poklali Bledeče misijonarske družine: C. W. Priča, njegovo ženo in hčer; D. H. Clapa in ženo; E. R. Altwatera in dvoje otrok ; Geo. L. Williamsa; T. W. Davisa; go-spodičini Roweno Bird in Mary L. Patridge. V Chefu nastanjeni konzul Fowler je dne 5. sept. odposlal brzojav državnemu oddelku, kteremu poroča. da je večkrat prosil guvernerja naj pošlje sela v Paoting Fu, da poizve, ako so tamošnji misijonarji še pri življenju. S prva Be governor ni oziral na konzulovo prošnjo, sedaj je pa odgovoril, da v Paoting Fu ni nobenega tujezemca več, iz česar se da sklepati, da so vse misijonarje pomorili. Posamezna sti o tem klanju se najbrže ne bodo preje izvedele dokler ne bodo vsi boxerji uničeni ali pregnani. Kitajci želijo mir. Li Hung Chang imenovan, pooblaščencem. Washington, 10. Bept. Li Hung Ciiang imenovan je pooblaščencem pri evropejskih vladah gledč miru posredovati in razpravljati. Pred- LI HUNG CHANG. čudno je, daje kitajska vlada baš Li Hung Changn poverila neomejeno pooblaščenje glede posredovanja pri vseh inostranih vladah, kar Be zamore razlagati le z dejstvom, da kitajBka vlada Li Hung Changu, kot najzmožnejšemu kitajskemu diplomatu kljub raznemu sumničenju evropejskih vlasti, vendar popolnoma zaupa. Iz imenovanega predloga je nadalje tudi razvidno, da je Li Hung Chang prevzel vodstvo vlade, ktero je do sedaj cesarica imela v svojih rokah. Poveljnik ameriške posadke v Pekingu, admiral Chalfee poroča, da bi bilo glede prepotrebuega miru na Kitajskem jako umestno, ako se odstranijo inozemski vojaki iz kitajske prcBtolice, kar je ameriška vlada zajedno z rusko že itak skoraj sklenila. Glede predloga, diplomatična zastopstva Evrope in Amerike iz Pekinga v Shanghai premestiti, se razne vlade ne Btriujajo, ker je zveza med imenovanimi mesti o zimskem času skoro nemogoča. Iz naših novi kolonij Puntarski Filipine i. Washington, 7. sept. Danes vojnemu oddelku doposlaui časopisi iz Manile dopisujejo podrobnosti obupne vstaje v jetuišnici v Bili-bidu, kjer je zaprtih več Filipincev. Štiri ljudje so bili usmrteni in petnajst hudo ranjenih. Zelo bo bile preseneteue straže, ko bo vjetniki nakrat skušali pobegniti. Bilo je dne 16. julija po-poludne. Oskrbnik in straže jetniš-nice so opravljali svoje službene dolžnosti, ko se je nek star v dosmrtno ječo obsojeni Filipinec priplazil do domačega paznika in nakrat pričel divje tuliti. Drugi vjetniki so storili jednako in ob jednem planili na paznike. Nadzornik iz domačinov obstoječega moštva paznikov je vjetuikom zapovedal mir, toda zavratno so ga pobili na tla in hiteli proti izhodom, da bi premagali straže. Poveljnik jetnišnice in del moštva, so pričeli streljati na upornike. Prj prvem strelu so se zvrnili trije možje krvaveči na tla, toda voditelji upora, akoravno ranjeni, so nadalje hujskali druge k napadu na straže. Štirikrat bo ustrelile straže predno bo bili vsi hujskači postreljeni. Med tem časom so se obrnili vstaši proti drugemu izhodu in bi se bili tudi oprostili, da ni nekaj v zaporu nahajočih amerikanskih vojakov pomagalo stražam. Koneč-no seje posrečilo upornike premagati in odgnati v celice. 19 upornih vjetuikov je bilo usmrtenih. Amerikanec vodje Filipincev. Manila, 9. sept. David Fagin, begun 24. pešpolka se je postavil na čelo oddelka Filipincev, b kte-rim Be premika po deželi in razširja qtrah kjer se prikaže. Kakor Be čn-je namerava Tecson, vodja vsta-šev, kteri je vjel večje število vsta-šev, iste oprostiti. Prvo uradovanje filipinske komisije je bilo razmotrivanje predi« ga dovoliti 81,000,000 za gradenj« deželnih cest in moBtov. Generala Pio del Pilar bo na potu v pokrajine iz nepozuanih uzrokov zaprli. Minoli teden se je vršilo več bojev, pri kterih je bilo usmrtenih 25 Filipincev in dva Amerikanca, med slednjimi kapitan Bentley. Manilo in okolico je obiskal strašen vihar in prouzroči 1 veliko škodo. Vojna med Boerci in Anglijo. Boerci še niso premagani. Pretoria, 3. sept. Kakor se sem poroča, seje general De Wet v bližini Jobannesburga zjedmil s Therouom. Sedaj je tam skupno 1500 Boercev in sicer na visokem hribu južno od mesta. Angleži bo odposlali močan vojni oddelek, da Boerce obkoli in vjame. Slednji nimajo topuičarstva. Devet častnikov od Imperial Yeomanry seje pri Nooitgedachtu, kjer so njihovi tovariši padii v roke Boercem, skrilo v luknje pod svojimi Šotori in ušlo, koso se Boerci odstranili. Vjetuike je pozneje boerski poveljnik Viljoen odpustil s eledečim nagovorom.: „Proeti j ste. Pošljem z vami malo atraž.., da vara pokaže pot. I)ržit< skupaj in ne plenite farmerskih hiš. Vem, da govorim z vojaki kraljice, zato vam tudi zaupam. Upam da kadar prihodnjič pridemo skupaj, bodete dobri prijatelji". Angleži zasedli mesto Lydenburg. L o n d o n, 8. Bept. Lord Roberts je poslal vojnemu ministrstvu bIh-deči brzojav : »Belfast (Transvaal) 7. sept. Jan Hamiltonu posrečilo se je desno krilo Boercev s svojim vojaštvom obiti, kar je gln-de Bullerjevega nadaljnega prodi-rauja zelo važno. Generala Duii-donald in Brock lehurst zasedla sta mesto Lydenburg. Boerci so se razkropili ter s«> umikajo v sever-nej in iztočnej smeri, svoje vojne zaloge in topove odposlali so veči noma v KriigerspoBt. (Kiiigerspost je malo mestece, 20 milj sevorno od Lydenburga ) Kart, kteri se vojskuje na jugo-zapadu mi poroča, da bo Angleži med usmrtenimi Boerci našli tudi truplo boerBkega poveljnika Tbero-ua, ki je v minolem mesecu pri Honingsspruit ustavil angleški vlak v kterem je bil tudi ameriški konzul Stowe. Ob tej priliki je vjel 40 angleških huzarj* v. Boerci se še bojujejo. Johannesburg, 10. sept. V mino-lej noči razdejali so Boerci južno ob Clip River se nahajajoči železniški most ter napadli neposredno po razdejanju došli vlak. Vse v vlaku se nahajojoče Angleže ao razorožili ter jih spustili. Po vseh pokrajinah razkropljeni Boerci neprestano nadlegujejo general Hartovo armado. Boerci dobijo po vseh hišah kamorkoli pridejo hrano in smodnik, tudi imajo mnogo orožja po gozdih shranjenega, kterega Angleži nikoli ne-bodo dobili. Angleški jetniki, ktere so Boerci oslohodili pripovedujejo, da boerske žene svojeročno napol-nujejo vrečice za Bmodnik in krogije Boercem, v kterokoli hišo pridejo. Predsednika Kriiger in Steiyjn stanujeta sedaj v mestecu Pilgrims Rest. Cape Town, 10. sept. General Buller redno napreduje, v zadnjih dnevih napadel je Boerce pri denburgu. Osvojitev L^ydenburga smatra se kot zadnje dejanje vojske. V obče se sodi, da se bodo Boerci po končani vojski umaknili na ozemlje nemške istočne Atrike. V Pretoriji so našli več važnih listin, ktere baje dokazujejo, da je nizozemska železniška družba Boerce za časa vojske gmotno podpirala, kajti njene delavnice so v istini spremenjene v pravcate arzeuale. Dopisi. Gowanda, N. Y., 8. septembra. Iz našega kraja je le malokdaj čitati kak dopis v predalih ,,Glas Naroda", zato naj mi gg. bralci ne zamerijo, ako danes napišem kratki dopis. Tukajšnja tovarna za usnje vedno dobro d^Ia, toda tovarno za klnj bo zaprli že 10. avgusta in še sedaj ne delajo v nj^j ; pravijo, da so to tovarno zaprli zaradi hude vročine, ker niso zamogli strditi klej ; delati bodo zopet oričeli drugi teden, v tej tovarni dela precej Slovencev. Dalje imam naznaniti, da se je tukaj poročil naš rojak Ant. Strah z gospico Heleno Matičič; ženin je star 2(J let, nevesta pa 20. Po poroki, ktera se je seveda vršila v cerkvi, smo im«di ženitvovanje iu se prav dobro zabavali. K sklepu izrekam srčni pozdrav rojakom po širnej Ameriki. John Pire. Weier City. Kans., 4 sept. Gospod uradnik, dovolit»* mi nekoliko prostora v predalih nam delavcem priljubljenega lista, poročati imam naših delavskih razmerah. Tukaj pri nas grt- s(*daj z delom hvala Bogu prav dobro in vsak priden delavec je z dnlom lahko zadovoljen in s«- delo tudi povsodi dobi ; ako bi kakega rojaka, kteri j^ vajan delati v premo-gokopu, veselilo H*>m priti, mu povem, da delo lahko dobi. Sfdaj po končanem štrajku smo dobili tudi 5 centov v^č od tone in sicer ta mesec, sedaj dobimo po 05 centov za t >no mešanega premoga, in tudi drugi zaslužki ho boljši in krajši delavni f-an in gicer povsodi delamo pj osem ur. Tukaj smo vsi delavci pri Uniji in s<- te delavske organizacije trdno oklenili. Kar se tiče zaslužka pa v<- vsak premogar, da je različen kakoršen je prostor. Tukajšnji kraj je l^p, vbo ravnina kakor morje, dosti lepega polja in travnikov, od nikogar še nisem čul, da bi se mu ne dopadlo, posebno sedaj ko sleherni dan dola. ,Gdrmanic", i/ l.ivcrpoula. ,1-iirst IJisniarck", i/ llamliurga. .Grai W'aldersee", i/ Antwerpeii O d p I j uI i so: . Ma.tsdam" . H. >;-pt. v Rotterdam tCampania", S. sept. v Liverpool. ,l.ahn", 11. sept. v Hremen. , Western lan«! l% 12. sept. v Antwerpen. .Teutonic", 12. sept. v l.iverjNjol. ,St. 1-ouis". 12. sept. v Southampton. O d p 1 j U 1 i bodo; ,Anguste Victoria". 13. sept. v Hamburg. ,I.a liretayne", 13. sepl. v Havre. ,Trave", 15. sept. v Bremen. ,\Verra", 15. sept v Genovo. ,Patricia", 15. sept. v Hamburg. .Ktruria", 15. sept. v Liverpool. .Spartan Prince", 15. sept. v Genovo. .Amsterdam", 15. sept. v Rotterdam. .Kaiserin Maria Theresia", iS. septembra v Bremen. ,Servia", iS. sepl. v Liverpool. .Kensington", 19. sept. v Antwerpen. .Germanic", 19. sept. v Liverjnjol. Parniiki listki so dobili po izvirnih cenah pri FR. SAKSER dr. CO. 109 Greenwich St., New York. Jugoslovanska Katoliška Jednota. Ill lil Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: John Habjajv, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pezdibc, 1024 South 13th St., Omaha, Neh.; I. tajnik: Jožkf Agnič, Box 266, Ely, Minnesota; II. ,, Štefan Banovec, Box 1033 Ely, Minnesota; Blagajnik: Ivam GovžJB, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minnesota; John Globokar, Box 371, Ely, Minnesota; George Stepan, Box 1135, Soudan, Minnesota. Pristopili k društvu sv. Cirila in Metoda štev. IS, Johnstown, Pa.: Ivan Bombač star 22 let; Lovrenc Jernejčič star 45 let; Anton Brožič star 29 let; Matija Urbas star 24 let. Društvo šteje46 udov Izločena od društva sv. Cirila iu Metoda štev. 1, Ely, Minn.: Peter Mihelič iu Stauko Vesel. Društvo šteje 251 udov. Jos. A g n i t c h, 1. tajnik. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na 1. tajnika: Joe Agnif, Box 266, Ely, Minnesota, po svojem zaBtopuiku in nobenem drugem Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Bo* 105, Ely, Minuesota, in po Bvojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Klondyke, Alaska, 12. avg (Konec.) White Horse Rapids je najnevarnejši del vsega potovanja po Vukonu. Voda dere z nepopisno hitrostjo med mnogimi pod vodo skritimi skalami, ktere se nahajajo 6 milj daleč po reki. Tu se je pri* petilo že Aeštevilno nesreč in mnogo zlatoiskalcev je tu zagtavilo, ne da bi videli tolt oboževane zlate poljane. Na bregovih White Horse Rapids nastanili so se takozvani pilotje ali krmarji, kteri prevažajo ladije zla-toiskalcHV čez imenovana uevar ua me«ta. Ti ljudje jako dobro služijo, kajti oni računajo za prevoz čolna po velikosti od 815—35 za 6 milj dolgo pot. Ker vožnja traja k večjem 15 do 20 minut, je toraj zaslužek pilotov izboren. Tudi mi smo poverili naš čoln dvem pilotom. Štirje tovariši bo se izkrcali ter šli peš dalje po bregu, a jaz in Se jedrni tovariš ostala sva v čolnu ter sva tudi srečno prišla skozi White Horae Rapids. Ko smo so s tovariši zopet združili, prepovedovali bo nama, da so bili radi naju v strahu videvši kako nas je veliki val zakril njihovim očem, kar se je zgodilo na najne varnejšem kraju. Ko se onstran Rapids izkrcamo, smo se takoj preobtekli, kajti bili smo do kože premočeni isto v čolnu je bilo polno vode, ktero smo takoj vuu izmotali. Na tem bregovju smo si privoščili 4urui počitek, a rauo v jutro prihodnjega dne smo prijetno dalje potovali do Lake La-barge, kjer je bila voda spočetka jako plitva in smo večkrat v blatu obtičali. Po večuruem naporu smo vendar prišli v globoko plovuo vodo, kjer nas je zopet nevihta cvi-rala, vendar je prihajal veter od juga in nas jako hitro gnal dalje; držali smo so vedno obrežja, da se v slučaju nesreče ložje rešimo. Potovali smo dalje po deroči reki 30 Miles River, kjer je tudi vse poluo skalovja. Iz te reke prišli smo v reko Yukon, po kterej smo imeli jako mirno iu prijetno vožnjo in smo se srečno ob 3. uri zjutraj v DaVvson City izkrcali. Tu ava b prijateljem v par dneh prodala naš provijaut ter Be podala v štirinajst milj oddaljeni Creek, kjer se zlato koplje Tu sva takoj dobila delo, kjer imava za lOurno delo $7 50 plače. Delo je mučno in naporno kakor po vseh rudnikih. Slovenci delamo vedno tudi ob nedeljah, in ker so Slovenci dobri delavci, jih vsakdo rad v službo vzame. Veudar ne morem svojim rojakom svetovati, da semkaj pridejo, kajti dežela se nikomur ne dopade iu vsakdo jo ostavi kakor hitro vč da ima kaj dobička. V po letju imamo 4 mesece neprestat.o dan, a po zimi 4 mesece trojajočo noč. Dasiravuo smo še sredi poletja, veudar so se že pojavili znaki bližajoče se zime, kajti večkrat je ž« sila mrzlo. K sklepu svojega dopisa iskreno pozdravljam vse rojake v Zjediuje Dih državah, tebe pa dragi „Glas Naroda" želim prihodnje leto sam obiskati ker nas več Klondykarjev prihodnje leto potuje v staro do-moviuo. Želeč Vam obilo naročnikov in plačnikov prejmite srčn pozdrave. Jakob Fuchs, Anton Henigsmau, Grand Forks, Bonanza Post, N. W. T. Tovarna v plamenu. V petnadstropnem tovarniškem poslopju št.458—460na iztočni 14-4. St. v New Yorku je dne S. sept. nastal požar i:i prouzročil 1100.000 škode, akoravno so bili gasilci hitro na pogorišču. V poslopju je bilo več obrtuijskih podjetij. Mislijo, da je kdo nalašč za žgal, kar sklepajo iz okolnosti, da je minoli teden v Bkladišču iBtega poslopja nastal ogenj, kterega bo hitro pogasili. Pri poslednjem požaru so se načelnik iu vodja gasilcev vprvič posluževali megaphonov. Hoteli zadržati Bryanovo potovanje Wheeling, W. Va., 7. sept. De-mokratje v West Virginiji bo razkačeni radi ravnanja, kterega je prestal Viljem J. Bryan od uradnikov Oh io River železnice. Uradniki so hoteli baje na vso moč ovirati Bryauovo potovanje po državi. Henry A. Rogers, predsednik železnice, in glavni delničar Standard Oil truata je za to ravnanje posebno odg« tvoren. Demokratični vodje volilne borbe so prosili želez nične uradnike Bryauov zasobni voz pridjati rednemu vlaku Ohio železnice in sicer iz Parkersburga do Wheelinga, kar so pa odklouili. Bryan je moral tedaj kakor dragi navadni ljudje kupiti vožni listek in se z istimi Bkupaj peljati v jednem vozu. Potem so zahtevali za udeležence shoda izletniške cene. Tega sicer niso naravnost odklonili, atavili pa take pogoje, da jih ni hotel noben človek sprejeti. Iz tega uzroka so ustavili Bryauovo potovanje po državi iu samo v tukaj-šuem mestu priredili shod, kteri je bil izvanredno dobro obiskan. Ta vspeb je politikarje tako ojačil, da bode pred zaključen jem volilne borbe Bryan le še potoval po državi. Označili so jih sleparjem. Lima, O., 9. sept. Vse poulične železnice tukajšnjega mesta so m o rale danes ustaviti promet, ker so sprevodniki šli na štrajk. Družba je v vozovih prilepila naznanila, na kterih so bili potniki uaprošeui paziti na to, da sprevodniki njihovo vozniuo tudi registrirajo. Štraj-karj i trdijo, da jih je vsled omenjenih naznanil družba označila Bleparjem in zahtevajo, da odstavi superin-tendenta kolarnice, ker je to osvo-jevoljno uredil. Motorovodji sim-patizirajo g sprevodniki. Evropejske in druge vesti. Pariz, 9. sept. Vso žandarmerij s'co brigado v St. Pole de Leon v departementu Finisterno bo zaprli, ker je prodajala oves in drugo krmo, ktera je bila lastnica vlade. ■. " Kmalu bi se bila pripetila velika nesreča. Due 7. sept. popoludne sta na tiru Kings County nadpouličue že leznice trčila skupaj dva vlaka. Med Fulton in Tillary Sts. je iz ogibališče, kterega se poslužujejo vlaki, da dospejo iz glavnega tira na oaega proti mostu. Motor z dve ma vozovoma je privozil na tir proti mostu. Izogibal išče je bilo odprto, da bi zamogel ta vlak vo žiti na glavni tir, tudi svarilno znamenje je bilo vidno. Naenkrat je pridrvil vlak od nasprotne straui iu lokomotiva slednjega je s straš no silo trčila v prvo omeujeui vlak Lokomotivo je vrglo iz tira, da je obvisela ob železni ograji; ako bi bila padla doli na cesto kjer je vedno mnogo ljudi, nastala bi bila lahko velikanska nesreča. Vsled hudega sunka je potnike obeh vlakov vrglo raz sedežev iu le velik čudež je, da ni bil nihče poškodovan. Motorvodja kakor tudi stroje vodja doticnih vlakov skušata sedaj zvrniti krivdo eden na druzega. Grozen čin ljubosumnega. Ljubosumnost, ktera je že toliko nesreče prouzročila na svetu, je bila te dni zopet uzrok groznega čina v Brooklynu. 63letui John Rieder je umoril svojo soprogo Jero in po tem grozovitem činu nastavil morilno orožje tudi proti sebi m si pognal dve krogli v glavo. Ta žaioigra je prouzročila veliko razburjenost v gosto naseljeni so sedčiui iu v malo minutah Be je zbrala pred hišo velika množica ljudi. Stari Rieder je bil pijanec in zaradi svojega togotuega značaja pri sosedih nič kaj priljubljen. Trpinčil je svojo ženo z neopravičeno in smešno ljubosumnostjo iu vsakdo v okolici je vedel, da njun zakon ni bil srečen. Na strani ta-cega moža je zadela gospo Rieder uezadlužena os >da, ktera je bila tem hujša, ker je morala z delom svojih rok preživeti družino, kar jej je bilo le s tem omogcčeuo, da jej je njeni 24letni sin Charles plačeval hrano. Rieder že par let ni imel stalnega dela, in aki jo med tem časom tu pa tam kaj zaslužil, pognal je po grlu. Zopet linčali zamorca. Montgomery, Ala., 10. sept. Minoli tedeu napadel je zamorec Zeb Floyd v Wetumpka Couutyju hčer necega farmarja, ktere obupni klici so privabili pomoč še o pravem času. Zamorec je sknšal bežati, vendar bo ga na pomoč prihiteli možki "jptli in odvedli v zapor. O tem dogodku so se sicer meščani muogo posvetovali, vendar linčanja menda niso sklenili. Včeraj okolu polu noči do vedi a sta dva moža dru-zega jetnika v zapor ter zahtevala, da ju stražar pusti v ječo. Čim je stražar odprl vrata, naskočili so iz za bližnjega zidovja skriti možje jet-nišnico, zvezali stražarja terodvedli imenovanega zamorca na prosto. Drugo jutro našli 8o ljudje zamorca na drevesu izvan mesta obešenega, a na njem je bil prilepljen listek sledeče vsebine: ,,V svarilo vsem zamorcem, kteri bi v prihodnosti zakrivili zločin sličen onemu tega zamorca." Nihče razun linčarjev ne ve, kdo je usmrtil Zeb Floyda. —- Drobnosti. Kako v Evropi o Ameriki godijo? Te dni smo dobili v roke slovenski liBt in ta ima med „razuimi vestmi" poročilo o groznem tornadu, kteri je prizadel New York in okolico, dirjal od Kanade do Floride in napravil 100 milijonov dolarjev škode; v New Yorku je pa strela ubila i47 ljudi. Hvala Bogu. da o tem tukaj nič ne vemo. Evropejci pa o Ameriki vse le velikan Bko ali pa prav nič ne vidijo. Ta velikanska senzacija pa ni čitati le slovenskem listu, temveč tudi po listih raznih narodov. Opustošenj otoki. Kingston, Jamica, 7. sept. Strašen viharje miuolo noč opuatošil otok Jamaica. Vse reke bo izstopile iz bregov in de;eča voda je razdjala mnogo naBadov. Več milj dolge železničue nasipe je odplavila voda Tudi na druzih otokih zapadne Indije je vihar hudo razsajal. Iz iztočnega obrežja Floride ee je včeraj popoludue poročalo, da je tropični vihar napravil v Floridi veliko škodo. V Key West je dospel pamik „Comal" iz New Yorka z 48 urami zamude. Parnik je prestal strašen vihar. Moštvo parnika je videlo ob obrežja Floride štiri razbite ladije. Ob obrežju mehikanskega zaliva je vihar tako divjal, da je bilo mnogo ladij poškodovanih. Znamenja viharja so videti od Key Weata do Cap Hatterasa. Tudi v uotrajni Floridi in ob obrežju Ge-orgije je prouzročil vihar veliko škodo. Vremenski preroki pravijo, da v tem času leta radi razsajajo viharji, in ako udarijo skupaj z ouimi iz juga, bati se je naj hujšega. Posestniki ladij so v velikem strahu zaradi varnosti svojega plavajočega imetja. * Požar. 20. avg. ravno ob 12. uri opoldne je začelo goreti v Mostah pod Ljubljano in to v neposredni bližini žrebčarue. Ogenj, ki se je hitro razširil, je vpepelil hišo Martina Snoja in neko drugo hišo, hlev Franca Židana in še neko poslopje. Ogenj je bil jako velik in nevarnost uprav strahovita za celo vas, ker leži tik pogorišča skladišče žrebčarue, nopolnjeno s slamo in senom. Kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, da niso vojaki žrebčarne in sanitetni vojaki prihiteli na pomoč. Ti vojaki, pod vodstvom gosp. poročnika Colariča, bo se pogumno, s požrtvovalnostjo in b samozataje-vanjem lotili gašenja in delali neutrudno, da bo ogenj lokalizirali. Vsa čaat takim vrlim možem. Preprečili bo veliko nesrečo in gre njim vsem zlasti pa g. poročniku Colari-ču, g. stražmojstru žrebčarske postaje Cmuku in naredniku sanit. oddelka Jugovicu, najiskranejša zahvala. Tuti ljubljanski in vevški gasilci so prihiteli na lice požara in itrepko sodelovali ^ri gašenju. Za varn« st je skrbela ljubljanska policija, kije bila pod vodstven gosp. Podgorška hitro na lici požara komor je prišel tudi okrajni glavar, gospod vladni svetnik marki Goz/i i. Značilno je, da se domačim, ki so sicer grozovito pobožni, niso prav nič podvizali, da bi pri rešilnih delih pomagati. Vse kaže, da je hudobna roka ogenj nalašč zanetila. * * * Potres je bil v Skocijanu na Dolenjskem 18. avg. zjutraj ob 4. uri 55 min. Prvi sunek je bil precej močan od vBhoda proti zapadu in je trajal skoraj 3 sekunde, drugi sunek je bil bolj slab. Škode ni napravil nobene. * * * Dva tovorna vlaka sta IS. avg zvečer na ljubljanskem kolodvoru skupaj trčila in je bilo baje osem vagonov p »škodovanih. * * * Iz Hkooijana na Dolen jskem se piše „Slov. Narodu". Pri nas je nesreča Čez nesrečo; pred kratkim je toča pobila in uničila up našega kmeta. V torek 7. avg. popoludne pa je v Goriški vasi, naše župuije, nastal ogenj in vpepelil štirim gospodarjem vsa poslopja izvzemši jedne hiše iu jednega kozolca. Ljudje so imeli vse polno natlačeno krme, Blame, žita, pa zgorelo jim je vse, tudi obleka. Zažgali so igrajoči se otroci 1 Da se ogenj ni po vsej vasi razširil, k temu pomagali so ljudje iz sosednjih vasi in pa Rudolf Kunstelj iz Škocijana b svojo ročno brizgaluo. Kaplan Bojane iu načelnik odbora za brizgaluo pa stajo morala pred razburjenimi ljudmi popihati, sicer bi Be jima ne godilo dobro 1 Tri dni pozneje, v petek večer, pa je naBtal zopet ogenj v Škocijanu. H. A stolliju pogorel je hlev in klet ter troje goveje živine. Pri tem požaru nastal je prepir, ker je ueki mož rekel, če bi imeli brizgaluo, bi se ogenj takoj udušil. * * Dva samomora. 21. avg. zjutraj se je ua Cojzovi cesti v Ljubljani ustrelil topuičarski nadporočuik S. L. Bilje dalje časa umoboleu in vsled tega začasno upokojeu. Svoj čas je bil tudi že v blaznici v Sten-jevcu pri Zagrebu in ua Studencu pri Ljubljani.—Opoludne se je v neki ljubljanski gostilni uBtrelil Makso Rabe, vrtnar po poklicu. Rabe je doma iz Hallea v Nemčiji in je že precej postaran. Sodi se, daje pri oknu zlezel v gostiluo, ker ga ni nihče vid-sl notri priti. Ustrelil se je v srce in bil takoj mrtev Našli so pri njemu revolver, 1 gold 46 kr. denarja in pismo na cesarja Uboj. 21. avg. zjutraj so našli 58 let starega Jerneja Sakovšeka, delavca v tovarni za barve na Fužinah pri Ljubljani mrtvega ob cesti na Fužine. Imel je več ran na glavi. Sumi se, da ga je ubil njegov siu Ivan Zakovšek, 30 let star, ki je sedaj korporal pri 17. pešpolku v Ljubljaui. Isti živi z očetom v prepiru in je bil due 20. in 22 avgusta doma. 22 avgusta ponoči sta ga pri sv. Petra vojašnici pričakovala dva orožnika iu prijela. Izročen je bil vojaški oblasti. Are-tovanec neki taji, da bi bil on očeta ubil. » » * Stotnik aretovan. 22. avg. je policijski kancelist g. Ivan Toplikar aretoval v,.Zvezdi" v Ljubljani stotnika Jurija Leskovarja od 30 lovskega bataljona, kteri je zasledovan v policijskem listu zaradi poue-verjenja in pobega od vojakov. Stotn ik Jurij Leskovar je rojen 1. 1861, v Zagrebu in je bil sedaj baje že dalje časa v Ljubljani. * * * Velik požar. Iz Mokronoga se piše: Dne 19. avg. je bil tu velik požar, kije uničil dve gospodarski slopji ter provzročil izdatno škodo. Ogujegascem se je bilo zahvaliti, da so ogenj lokalizirali, predi o se je bil še bolj razširil. Kako je ogenj nastal, ne ve uihče kaj povedati. * * * Trojčki. Dne 18. avg. je na Savi pri Jesenicah v Olifčičevi hiši povila zakonska žena Reza Alijau-čič trojčke. Dve uri po porodu je mati umrla. Otročički dva fantička in jedna deklica, so vsi zdravi, lepi in močni. Oče jim je tovarniški delavec Janez Aljančič. Žena je pred 3 leti povila fantička, pred !4 meseci pa dvojčke, ki živita, in slednjič trojčke. Pobijanje oken v Celja. Celjsko barabstvo je letos zelo klaverno. Kako lepo bi bilo, ako bi Slovenci priredili kako slavnost. Kako bi se dalo razgrajati in koliko bi se dalo pouzmati, povrh pa bi se dobila še nagrada. Ker se je Sokolska slavnoBt prepovedala, Be morajo celjske barabe zadovoljiti b tem, da ponoči pobijajo Slovencem okna. Policija ne zasači nobenega, čemur pa Be menda nihče nasvetu ne čuti • * * Skok s stolpa. Iz Jičina poročajo, da jo zlezel neznau, lepo oblečen gospod na Btolp. Spodaj je pustil klobuk in palico. Na stolpu je splezal skozi okno in Be splazil po strelovodui žici prav na vrh stolpa. Tam je imel nemški govor, kterega pa ni razumel nihče, dasi je bilo pod stolpom vse poluo ljudi. Ko mu je velela cerkovnikova žena, naj gre doli, se je gospod zavrtel ua peti in skočil b 40 m. visokega stolpa. Obležal je mrtev. Baje se piše Johan Radesch. Odkod je, ni znano. * * * Največji manevri, ki so se spoh kdaj vršili v Evropi, bodo letošnji avstroogrBki cesarski manevri v Galiciji. L. 1893. so bili pri Giinsu manevri, kterih seje vdeležilo 130-000 mož naše armade b 300 topovi. Letos pa bode okoli 180.000 mož s 390 topovi. V inozemstvu bo bili največji manevri leta 1897.pri Frau-kobrodu ob Meji, a ti manevri niBC> bili niti tako veliki kakor avstro-ogrski manevri leta 1893. pri Giiu-bu. Avstrijska država presega Nemčijo in druge evropske države vsaj v velikosti vojaških manevrov in seveda v dotičnih stroških. knez Ferdinaud je dobil pismo, v kterem mu ministrstvo dokazuje neumestnost vožnje na lokomotivi. Zares, kuriozen je ta kuez 1 * • * Velika povodenjna Ogerskem. Iz Zagreba poročajo, da bb je podrl 300 metrov dolgi železniški most med postajo Bulkan iu Lupuj v istem hipu, ko je dospel do njega osebni vlak. Stroj je padul v reko Zsil, drugi vozovi pa so obstali in niso popadali v v do. Pri Szurduku pa je voda porušila 700 metrov daleč cesto iu dva mosta. Podkopanih je več železniških mostov iu nasipov. Promet je ustavljen za par t "d no v. 300 rudarjev je brez deia. Škode je nad 1 milijon gld., in razen tega je ustavljen promet in je oškodovana obrt ter trgoviua. * * * Popravek. V dopisu iz Federala, Pa., Be nam je urinila pomoto namreč, da je društvo bv. Jožefa štev. 21 pri Jugjslov. Kat. Jeduoti, kar I a ui temvečje pri K. č?. K. Jeduoti. Razlog. Mina: „Toda Ema, kako zamoreš bolnega Filipa poroditi?" — Ema: „Tel»i ne prikrivani tajnosti, v«jš rada bi bila za celo življenje vdova." Kratka kritika. A. (ki je svojemu prijatelju predstavil svojo nevesto): Toraj kaj rečeš ti k mo-jej zaroki?" — B.: „Nič druzega uego, da je človek v ljubezni sb p." Listnica uredništva. R o j a k o m odpošljemo sedaj za $20.42 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20centov za poštnino ker mora hiti denarna pošiljatev registrirana. Prošnja. Več Slovencev v Claridge, Pa , je nas naprosilo, da bi v lislu javno prosili za blagovoljne darove za ponesrečenega rojaka Josip Kovača, kteremu je v premogokopu dne 30. julija t. 1. zlomilo nogo iu so mu jo v bolnišnici odrezali. Siromak je bil komaj pol leta v tej deželi in še v kraju kjer je hii štrajk in ni mogel delati; star jm 35 let in doma iz Brezja, občina Raka, a sedaj ga v delo nihče ne sprejme in bi šel rad domu, toda uovcev nima. Zelo težavno nam |e vedno rojake nadlegovati in oniehčavati njih sicer dobra srca, a ne moremo si kaj da jih zopet nadlegujemo. Dr*gi rojaki, ftaj ne prosimo dolarjev, pač pa po kak nikelj naj darujejo oni, kterim je sreča mil^j^a ; naj se v krajih odloči kak rojak in pobira saj po nikelju, saj dvajset nikeljev naredi dolar, in kako se pobira v kaki veseli druščini, zborovanju, ali na plačilni dan, nikelj gotovo nobenega ne tira v nesrečo ali ne-voljo, siromaku bode pa le poma-gano. Darovi naj se blagovolijo poslati uredništvu „Glas Naroda" in imena darovalcev priobčimo v listu. Rojaki uepozabite nesrečnega rojaka. FR. SAKSER. Naznanilo. Poročni dar carja kraljici Dragi. Srbska kraljica Draga ali Dragina je dobila prekrasen poročni dar ruskega carja, ki je bil Aleksandru poročna priča. Car je poslal namreč nakit iz briljantov in smaragdov, ki je vreden pol miljoua frankov. Kraljica se je zahvalila carju brzojavno. * * * Knez bolgarski na lokomotivi. Kuez Ferdiuaud se je vozil nedavno na lokomotivi od Solnograda skozi bavarsko deželo do Manakova. Strojevodji iu kurjaču je dal 30_ 50 mark. Bavarsko železniško ministrstvo pa je dalo strojevodji in kurjaču najstrožji ukor ter jima ukazalo, tisto marke vrniti. A tudi Ude društva sv. Cirila in M e t o d a na E I y, M i n n., kteri bivajo izvan tega kraja opozorujem, da naj mi vsakdo piše iu pošlje svoj naslov, da mu potem naznanim gledč društvenih razmer in koliko dolguje društvu ali ima kaj k dobremu. Dopisi naj se pošljejo tajniku: John Bukovec, Bcx 102 Ely, Minu. PAUL SCHNELLER. Notary Public v Calumetu, - - Mich., naznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje y pravnih poslih v stari domovini. Pisarna: 521 Pine Street. Svoji k svojim! Podpisani bo priporočam bratom Sloveucem iu Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj ssLloonn., v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Crested Butte, Colo. TIKE! ZA FAROBROD ALI ŽELEZNICO je najbolje kupili pri FRANK SA-KSERJU, 109 Greenwich Sir., New York. Na kolodvor le pride iskat, spremi na parnik ; preskrbi CENO in SNAŽNO BIVALIŠČE. Vse prednosti so dobiti pri njem. Zato naj se vsak Slovenec in Slovenka na njega obrne. Brzojavite kedaj in na kteri kolodvor pridete v New York, ali ga pa pokličite na telefon 3795 Cortlandt in pote« slavensko govorite. Tj-i sisols:- Zginoli gozdi. Kom je bilo ime možu, koji ae je Živel • {poljedelstvom. Ko je prihra nil dovolj denarja, podal se je v mesto, da tu kupi sužnja. Trgovec pokaže mu mnogo sužnjev, toda uiti jeden mu ni ugajal ,,Misliš, da ti bodem vse pred stavil," odvrne mu jezno trgovec. Bilo je baš poludne, ob kojem Času sužnji navadno počivajo. ,,Kakor hočeš, saj grem lahko drugam, '* reče Kora istim glasom. ,,Ne, ne, tega ni treba storiti." Težke verige so zarožljale in Kora ogledal je skrbno vse sužnje. „Ogledai si tega natančno, vidiš tu je moč," pravi trgovec ter dovede krepkega sužnja v prvo vrsto. ,,Kaj? ali niso to mogočna prša? Potolči nanje in videl bodeš, da ue lažem, a glej njegove roke, žile so napete kakor strune na goslih. Otvori usta!" Trgovec dene prst v sužnjeve usta, ter ga obrne proti svetlem. — „Glej ti njegovo zobovje!" Ob tej priliki potolče z malim nožem po krasnem robovom zobovju. ,,Vidiš dragi Kora, zobovje kakor iz jekla, in žrebelj zamore ž njim pregriz-niti." Kora premišlja nekaj časa ter skrbno otipije sužnjeve močue roke, da se prepriča, govori li trgovec istino. Konečno se vendar odloči, ukaz* sužnja od vezati, plača dogovorjeno svoto ter ga odvede domov. V par dnevih zboli suženj. Ker je živel zopet v miru, obudile so se mu srečne želje bivati v krasnih gozdih njegovih pradedov in kjer je tudi on ugledal luč sveta. Kora je vse to dobro vedel ; bilo je ugodno znamenje. Vsede se kraj sužnja, kteri je na slami ležal in ni hotel zaužiti prinešenih mu jedil, ter mu reče: „ Vrnil se bodeš v tvoje gozde, da da, zopet jih bodeš videl; te zagotovim, veruj meni. Ti si Se mlad — ako bodeš pet let marljivo ia točno obdeloval moje njive — toda jaz sem te kupil za gotove novce, ali to je vsejedno — zagotavljam te, da bodeš zopet sloboden. V petih letih." Iu suženj je delal, prenaporno delal. Z nepopisnim veseljem gle-dai je Kora, kadar je pred Bvojo hišo sedel, kako delujejo kite in žile pod temnorujavo kožo njegovega sužnja. Nič na svetu mu ni bolj ugajalo kakor pred hišo sedeti iu gledati marljivega sužnja, dozdevalo se mu je, da je človek najlepše bitje — in njegove oči so se pasle na človeškem bitju. . . . Pet let — računal je suženj — pet deževnih iu pet suhih letnih časov, baš toliko, kolikor ima on prstov na rokah. Desetkrat bode se spremenil tek eolnca. Vsaki večer j« gledal kako zahaja Bolnce na zapadli, vsaki večer vsekal je v ka-menito ograjo dvorišča po jedno črto, da je zamogel proračuuiti dneve, tedne in mesece svojega rob-stva. Ko je solnce prvič premenilo Bvojo pot, odračunil je od svojih desetih prstov palec desne roke, po preteku druzihšest mesecev —toda kako so bili dolgi — odštel je i kazalec. Ljubil je ta dva prsta bolje nego vse ostale, koji morajo še tako dolgo čakati, da nanje vrsta pride. To računstvo bilo je sužnjevo bogastvo, njegova najslajša tolažba, njegovo duševno imetje, koje mu nihče ni mogel odvzeti; kakor bo pominjevali dnevi in meseci, taka so raBtli njegovi računi. Vsako leto zdelo se mu je sliCno stoletju. Toda kljub temu bo be vsaki dan ob večerni zarji oživljale nade nesrečnega sužnja. Kadar je štel mesece, koje mu je še v aužnji-štvu prebiti, zdeli bo se mu nepo pisno dolgi, med tem, ko so se mu zdeli že prošli meseci sila kratki toda v duhu bil je vedno bližje divnih gozdov, mile mu domovine. Vse je bilo daleč od njega, a vendar je vsaki večer gledal zahajajoče solnce, vsaki večer oživili bo se mu želje, a vedol ni, da nikdar ne doseže svojega cilja.. .. Konečno po dolgem nepregledLO dolgem času prošlo je pet let — k&ko kratki sti besedici ,,pet let" — pride suženj v stanovanje Kore ter zaprosi slobodo. Veseljem je čakal trenotka, da se vrne v domovino. ,.Ti «i izvrsten delavec, dobro si obdeloval moje polje," reče Kora. ,,Povej mi, kje je tvoja domovina — ua za padu? Videl sem te pogostokrat gledati proti solnčnemu zahoda." Suženj potrdi vprašanje, doma je na zapadu. ,,Daleč je tvoj« rodna zemlja," nadaljuje Kora, „a ti nimaš de narja." Suženj Be prestraši. Kora govori istini. ,,Hočeš še tri leta pri meni de lati — ne, dve leti zadostuje, po tem dobiš tudi za potovanje po trebni denar." Srčne bolesti prevladajo sužnja, toda ne preostaja mu drugo, nego ostati. Zopet je delal marljivo, prenaporno, toda sedaj ni štel več dneve in mesece, temveč sanjal je o svojej domovini. Kora je večkrat Blišal kako sred spanja izgovarja neumljive besede. Konečno zopet zboli. Kora ne vsede k njegovemu ležišču, podučuje in tolaži svojega sužnja : „ Vidiš jaz sem seže postaral. Tudi jaz sem za časa svoje mladosti hrepenel po divnih gozdih zapada ; ali na žalost, meni ni bilo mogoče pri služiti toliko denarja, da bi se podal na pot. Kora ne bode videl nikdar več onih krasnih gozdov, samo moja duša hitela bode po mojej smrti v divjino zapada. Ti si še mlad, ti lahko krepko delaš — toda delaš krepkeje nego sem jaz mojej mladosti? Vse to moraš preudariti, in slušaj moj svdt. Pazi da zopet ozdraviš." In ozdravel je suženj, šel zopet na delo, a delo bilo je mučno, _ večkrat je zaspal pod kako banano. Za to je večkrat čutil bič na svojih plečih, jokal je milo, solze bo ga oblile, a Kora ni mogel videti solz in prenehal je tepsti. Zopet sti prošli dve leti. Kora oslr.bodi svojega sužnja, kteri odpotuje proti zapadu. Toda za par meBecev vrne se suženj ža lostnim srcem in upadlim licem, ne da je našel gozde zapada. ,,Vidiš," veli mji Kora. „Toda o meni naj se čuje le dobro; podaj se še enkrat na pot ter išči na iz toku, mogoče bo tvoji gozdi na oni strani." Suženj odpotuje, našel je gozde svoje domovine. Toda spozna ti jih ni zamogel. Potrt se je vrnil k svojemu bivšemu gospodar ju ter poroča, da je sicer tu in tam našel drevesa, toda njegovi niso bili ti gozdi. Kora se nasmehne ter iskreno govori z sužnjem: „V mojej hiši imel bodeš vedno dovolj hrane, ti ne bodeš brez domovine, iu ko jaz odidem k mojim dedom iu pradedom, skrbel bode moj Bin za tvoje blagostanje." Kora 8e je postaral; ali imel je sužnja v najlepši moževi dobi. Dajal mu je dovoljno hrane in obleke, •la ni več zbolel, le redko padal je »>ič po sužujevih plečih, a to samo radi tega, da je vedel spoštovati svojega gospodarja. Isto mu je dal iovolj prostosti in počitka, vsaki osmi dan bil je popolnoma prost in «mel je celi dan na bližnjem griču sedeti ter gledati proti zapadu. Korino polje je bilo rodovitno; kupil je gozde, spremenil jih v polje, njegov suženj imel je vedno doBti opravila. Denarja je bilo dovolj in nekega dne kupi mlado sužujo ter jo dovede v svojo hišo. Prošla so leta. VKorini hiši bilo je šest krepkih Bužnjevih sinov. Kakor njihov oče, bili so i oni marljivi delavci. ,,Samo pri delu mine čas," učil jih je oče, „a kadar miue čas, odšli bodemo v vefn • gozde." Vsaki osmi dan ob soluč-nem zahodu vodil je svoje sinove na grič ter razlagal hrepenenje in sladke nade. Kora je osivel in vedno bolehal. Isto njegov sin ni bil krepek. Toda ni jima se bilo treba nikakor bati, kajti vsakdo iz med njihovih sužnjev zamore z jednim samim udarcem vsacega sovražuika ubiti. Bili *o krasui ljudje, njihovi vitki udje so krasno b krepkimi mišicami spojeni, poleg tega imajo ostro zobovje, da tigrovo zobovje---- Izborni sua .ji I Bratom Slovencem priporočam svoj lepo urejen aaloou GermanSAnstrian Headqnarters Točim izvrstna vina iu raznovrstne druge pijače in imam na razpolago fine smodke in postrežem s izbornimi jedili. Za obilen obisk se priporoča Daniel Radatovich Pikes Peak Ave.. Florence Colo. Slovenske knjige. Ker imam sedaj zopet popolno zalogo knjig raznih založnikov in bo zaziiamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna uaro-ročila. Cenik pošljem poštnine prosto. Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah. MATH. POGORELC, 5102 Butler Street, __Pittsburg. Pa. Otvorjenje! Podpisana se priporočava Slovencem v Crockettu, Cal., in okolici kakor tudi vsem sem došlim Slo-veucem, da obiščejo naš HOT in GOSTILNO, ktero sva otvorila 14. julija. Vedno bodeva obisko valce postregla s tečno, okusno jedjo m snažnimi prostori za prenočišče; pri nas si lahko rojaki uajmo stanovanje in hrano v najem na mesec ali teden, ali dan. Vedno bodeva točila sveže pivo, fina cali-forniška vina, dober whiskey in druge likere, ter prodajala dobre smodke. Ako pride kdo na Crockett, Cal. naj vpraša za WALONA HOUSE vsakdo mu to lahko pov6, ker ni daleč od železnične postaje, namreč le kake 4 minute. Slovenci, obiščite nas pogosto. S poštovanjem: John Petrič in Anton Smrekar, lastnika. john golob 203 Bridge Street, v Jolietu, III., IZDELUJEM KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrBte in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............$18 do 40; cena 3 glasnim........$25 do 80; cena 4 glasnim .... od $55 do 8100; cena 5 glasnim.... od SŠU do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: Nova spričevala. Spoštovani pri jr. tel j! — lJri je! sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Box 113, Walkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelji — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Kes me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za $100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav uobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobrtj orgije, obrnite se na moža, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža moramo ceniti. Leadville, Colo., A. Križman. Spoštovani g. John Golob! — Vaše harmonike seni dohil in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane. Bienville, La , Jakob Škrbic. Dragi prijatelj John Golob! — l'rejel seni tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-dovljen ž njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested Butte, Colo., M. Sodja. Josip Losar V East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalie • VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. <* GOTOVE denarje najceneje kupiš pri K. SAKSERJ L 109 Greenwich St., New York. Francoska parobrodna družba Compapie Generala Traisatlantip. Direktna črta do HAVRE - PARIS SVIC0 - 1NNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parmki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Bretagne La Lorraine La Gascogne L'Aquitaine La Touraine La Lorraine La Bretagne L'Aquitaine La Touraine Prvi razred v Havre $55 in višje. Drugi razred v Havre $42.50 in višje. Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. 13. sept. 1900. 20. »> 1900. 27. 1» 1900. 4. okt. 1900. 11. JI 1900. 18. ji 1900. 25. fy 1900. 1. nov. 1900. 8. »» 1900. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street Prodaja In pošilja na vse dele svete denarne nakaznice, nenuce, in dolžna pisma. Iiposlnje in iiterjnje sapnščine in dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik G-. I^T-^UST FOTTTnTT sedaj nastanjeni zdravnik na So. East Cor. loth & Walnut Str., in N. \V. Central & ParkSt., Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti j pri tamošnjeni ljudstvu. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v \meriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem ; ima 25letno zdravniško skušnjo. . ravl ^težje m najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in U^a-Um znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil ]e glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na gospoda. DE. G. IVANA POHEKA. t™ -S £raJnin? ?Pehoni Bolezni na prsih, v grlu, pljučah, glavni in nosni katar, krvne ,n kožne bolezm, revmat.zem, slabo prebavljanje, l>olezni v mehurju, živčne bolezni kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izrasčanje itd ■ Ak,° 56 kd° ZdravU breZ VSPeha in vide1' da mu niktlo več ne more pomagati, p,X'fe(ati se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Doktorja IVANA POI1LK.A. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, Posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok -VSI ONI-- Katen nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen in on doposlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je l.olezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. K ATE REM £V ROKF ^ ^ °Zdravljeni dr' G' L POIIEKA : VSAKEMU Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prveca razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočati. Thos. p. White, sodnik sodišča v Kansas City. Kas S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najl»IjSega zdravnika v Kansas City. Martin Stewart, občinski blagajnik v Kansas City, Mo., USA • W g' dr' r*°h,ek,: ~ Z ,VaŠim ^»Yljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče.kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se Vam let«, zahvaljujem. c, G. Foster, sodnik v Tope ka, Kas? Spoštovani g. d. Pohek: — Zahvaljujem se Vam za svoje popotno ozdravljenje, Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. Lipovac, Rulville, Miss. ™ „ kovani zdravnik: Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem 'popolnem ozdravil. Zelo se Vam zahynijujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in črevih in sem mislil, da ni več pemoči za mojo l>olezen. Vaš udani Jos. Zganič, Hastings, Pa. Spoštovani dr Pohek: — Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, ysled kterega sem trpel celih 20 let. jAKJOB Kellek, Helena, Mont Prap g" ?ohek: T" na"jam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvabm za Vase vspešno zdravljenje. Steve Marak, Cameron, Texas. ... . DraP zdravnik: — S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro Vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje. c^ot. • . ., Ben Henderson, Kansas City. Spoštovani gosp. zdravnik: — Mnogo hyale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni. Thom. Jurkovič, Iron Mountain, Michl NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: * Vina na prodaj. IZVRSTNE SMODKE! Dobra črna vina po 40 do 55 ct,. galona s posodo vr^r. Dobra bela vina po 55 ."j ct galoua 9 posodo vred. Mauj nego deset galon ni nare-Citi, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj po j^j blagovolijo poslati novci ali Morev Order. S spoštovanjem : Nik. Radovich, 702 VermontSt.,San Francisco.Cal. Vržinke z slamo, S2<) tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) .f20 tisoč komadov. Seed Cigars S14 tisoč komadov. Dohiti so pri meni tudi fine emod-kn od $14 do 840 tisoč. Zu miiog<-št"viIne naročim se aljudno priporoča: F. A. DUSHEK, Office: 1323 2nd Ave., Ne\v York. HJUJ STAR LIME (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") New Yorka v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen vozi naravnost iz prevaža potmke z slovecimi poštnimi parniki: „VATERLAND-', na dva vijaka. (se gradi).......12000 ton. ,-S£EELAND", na dva vijaka, I2ouo ton ,,KENSINGTON4', na dva vijaka, S6(>y ion. ,SCUTHWAEE", na dva vijaka, ,,PEIESLAND",..... ..WESTEENLAND", . . . „N00EDLAND'\ . S(h,>7 ton 71 !I> ti>n. 5730 ton. 5713 i«n. Pri conah za medkrovje so v pošte t- vse potrebščine, dobra hrana najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in i.ajpr.jntiwjSih za potnike iz all v Avstrijo: na Kranjsko, Staj-rsko, Koroško, Prirn«,rjo, Hrvatsko, Dalmacijo in druge d»-le Avstrija. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki veako srodo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fuitou St. — Iz PHILADELPHIA vsako drugo sretl-: od pomola oh vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih IinUov h« jo obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway, NEW Y0EE — 43 La Sa'le St OKU!Ann onir,,. SAN FRANCISCO. - Third & pfae Št . ST. LOUlS^ ali na Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulcgne-Sui-Mer. P0TSJDA2T, parnik i. dvojnim vijakom, STATENDAM, parnik 12300 ton. dvojnim vijnkon . 10500 ton. EOTTESLAJt, imnik I'a r u i k i 7 dvojnim vljafcom, MAASDAM, SPAAENDAM WE2KENDA.it. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. j** Radi ceue glej na pus-h^ ..I.jn v !j- nih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v Trstu, št 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse uunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. I'a r ji i k 1 od p I j u jej o: Iz ROTTERDAM A vsak čotrto k m iz NEW YORKA vsako s o h o t o oh 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK 86 La Salle St., CHICAGO. 111. Zastopnik te družbe je tudi Fh\ SAKSER, 109 Greenwich St., New York. im. Stoclkii Bremen Bahnhofgasse stv 29 Bremen. G. IVAN POHEK, Poat Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. U.S. j edina slovanska tvrdka, ktera potnike iz IP^ Bremena v Ameriko samo Z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah od premirje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij jim P'š«te, da „aj „e »an,o nTnaa ofroejo; pr uSK' f"*' Oglasila iu »praSauja odgovarjajo B., v vb,h jedkih takoj, toCuo m vaatoo. KAREŠ in STOCKI bremen, bahnhofgasse' 29. "____•. -š.. . -.aH