Književna poročila.
221
Dodje t. zv. jesen,
T. j. stalo padati „žuto lišče" itd.
Te skoro pod svakom granom
Po jedan pesnik;
Stoji, i vidi
Gde „mre" priroda, i pogreb joj prati!
čeprav pri prvem branju zelo frapirajo. Gotovo pa take puščice precej pripomorejo, da se čimprej pokoplje oguljeni konvencijonalizem. Odzdaj se bo takole odkrivala ljubezen:
Moja je ljubav od ovoga sveta.
Da li sam ti peti, H' tek treči,
Mom osečaju to ne smeta ;
Niti meni nisi prva, što ču kriti?
A i ko zna šta još može biti!
Kdor se navdušuje za transpozicijo v umetnosti, naj čita „Muzičke vizije" od Sv. Stefanoviča, ki drugje v panteističnem zanosu šepeče izvoljenki, „kako nema slasti večih od slastih stvaranja" in ji hoče
U ime Večnog nevinost uzeti.
Temne perspektive v bodočnost nam odpira Pandurovič; kaj bo z rodom,
ki si nadeva tale kraljevski naziv
Mi,
po milosti božjoj, deca ovoga stoleča . . .
ko pa je izžet in izžit, podjarmljen pod žezlo alkohola, ko ti junaki uživajo z ženskami le
K'o žalostni oci nemoguče dece.
Nekaj protileka nudi končna „Rodoljubiva pesma", igrana ob krepkih strunah samozaupanja.                                                                               A. Debeljak.
N. M. Petrovskij, Bibliografičeskij spisok trudovb V. Kopitarja. Varšava 1912. Leks. 8°. 76 str.
Pred šestimi leti je izdal N. M. Petrovskij, profesor slavistike na kazanskem vseučilišču, obširno in temeljito monografijo o prvih letih Kopitarjevega znanstvenega delovanja. Od tedaj je objavil dva važna nova prispevka: v „Žurnalu Minist. narod-nago prosveščenija" (1911) razpravlja o Kopitarju in Dobrovskega „Institutiones linguac slavicae dialeeti veteris", v varšavskem „Russk. Filolog. Vestniku" pa je sestavil bibliografijo Kopitarjevih spisov. Od 1806—1844 jih ima zabeleženih — 192. Vsakemu spisu je dodal podrobne bibliografske podatke, kjer so bili prvič objavljeni, njih ponatise in pri anonimnih je pripisal dokaze, da so potekli izpod Kopitarjevega peresa. Hvale vredna temeljitost se zrcali iz tega dela. Pri „Patriotische Phantasien eines Slaven" (št. 14, str. 10) naj se še pristavi ponatis v „Kopitarjevi spomenici" str. 132—141. Pri tem članku bo treba citirati tudi znamenito študijo dr. Iv. Prijatelja: »Slovenščina pod Napoleonom" v prvem letniku „Vede", v kateri nam je odkril do zdaj neznane strani iz prvih let Kopitarjevega bivanja na Dunaju. Petrovskemu, ki pozna dobro vse slovenske vire, je.prišla ta študija seveda prepozno do rok. — Želeti bi bilo, da bi dodal temu bibliografskemu pregledu še popoln indeks časopisov, pri katerih je Kopitar sodeloval, in po možnosti tudi strokovno kazalo.                                                                                         J. Š.