306    
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 188, Blagovolite razjasniti, iz kake tva-rine bi bilo dobro narediti kad za kisanje kislega zelja ali repe, ker mi vsaka lesena kad v moji vlažni kleti uže čez par let strohni. Morda bi ugajala zidana kad od cementa, a ne vem, kako postopati. Prosim pouka? (J. N. v N. g. pri Ljubljani.)
Odgovor: Gotovo bi ugajala tudi s cementom zidana kad, ki je lahko okrogla ali pa tudi štirivoglata. Tako kad Vam naredi vsak zidar ki je zna zidati, s cementom. Sicer pa ohranite tudi leseno kad mnogo let dobro, ako ravnate tako le: Pobeljite jo z apnom povsod od zunaj,  in   sicer   ko  je  še suha.   Tako pobeljeno in
potem zopet posušeno kad postavite v klet, a ne na tla, ampak na stojalo tako, da more zrak pod kadjo pre-pihavati. Če pa hočete še bolj varno postopati, naredite najprvo na stojalo oder, ki naj ima kakih 10 % visok okvir. V ta okvir naspite do vrha drobno stolčenega kovaškega oglja in vanj postavite potem kad. Če med letom apno od kadi odpade, pobelite jo vnovič. Kadar pa kad izpraznite, umijte jo prav dobro zunaj in znotraj s čisto vodo ter jo potem posušite v senčnem kraji popolnoma. P;edno zopet vdenete zelje, pripravite jo vsako leto vnovič tako, t. j. pobelite jo z apnom.
Vprašanje 189. Posejal sem preteklo pomlad V4 mernika solnčnih rož za poskus, in sicer med živinsko peso na gnojna, ilovita tla. Rože so izvrstno obrodile, tako da bodem dobil od enega stebla 2 do 3 litre semena. Drugo leto jih mislim več sejati, samo ne vem, kako je ž njimi ravnati, kadar dozore. Je li kak stroj, s katerim se seme izpraja , kje se dobi, in kako ceno ima to seme? (J. M. v R. na Hrvatskem.)
Odgovor: Za izpravljanje semena solnčnih rož nam ni znan noben stroj. Na Ruskem, koder edino solnčne rože bolj obilo goje, zrele rože ali mlatijo ali pa jih eno ob drugo drgnejo. Kam prodati seme solnčnih rož in katero ceno ima to seme, nam pa prav nič ni znano. Morda ve kedo izmed naših čitateljev?
Vprašanje 190. Koji kraji na Kranjskem rode najboljšo vrsto zelja in krompirja, kedaj je čas kupiti tega blaga, katera mu je srednja cena in katero je mesto najizhodnejše za prevoz preko Trsta? (J. F. Š. v M. L. na kvarnerskih otokih.)
Odgovor: Glavni okraji za pridelovanje zelja in krompirja so ljublj tnski, škofjeloški ter kranjski. Čas zelje kupiti je konci tega meseca ali o pričetku meseca oktobra. Ravno tako je tudi s krompirjem. Letošnja cena nam ni še znana, ker je še prezgodaj, to je pa gotovo, da bode zelje prav ceno. Glavno mesto za izvoz zelja preko Trsta je Ljubljana.
Vprašanje 191. Ker sem zamudil labradorsko rž pri kmetijski družbi, prosim, naznanite mi, kje drugje je lahko dobim? (G. J. v G.)
Odgovor: Labradorsko rž doboste pri C. Rambou-seku, semenar8ki postaji v Zborowu pri Forbesu na Češkem.
Vprašanje 192. Kako bi bilo mlado, dveletno telico, ki je sicer krepka, a ne predebela, pripraviti, da bi se pojala? (G. J. v G.)
Odgovor: Ce ima telica kako organsko napako na spolovilih, ni ji moči odpraviti jalovosti. Jalovosti pa je lahko tudi vzrok to, ako se spolovila zarastejo z maščobo, ne da bi bila telica vsled tega sploh debela. Temu odpomore pravilno krmljenje. Zdravljenje jalovosti s španjskimi muhami pa prepustite živinozdravniku. Trdijo,
da je dobro sredstvo,   pojanje vzbuditi., ako se da telic piti mleka od krave, ki se ravno takrat poja.
Vprašanje 193. Prašič mi je hudo obolel, ima rdeče in višnjave trde lise, otekline po vratu in rilci, težko hodi, nič ne je in rije v slamo. Kako mu pomagati ? (G. J. v G).
Odgovor: Prav zelo radi svetujemo v „Novicahu, kako vzdraviti to ali ono bolezen, katera se obilokrat prikaže in katero kmetovalec lahko sam ozdravi. Pred vsem pa nam je treba za gotovo vedeti, katera je ta bol ezen. Da bi iz nekoliko vrstic na dopisnici mogli posneti pravo bolezen, to je pa nemogoče; ugibati bolezen, kakor delajo naši živinski mazači, je pa brezvestno. Ako, je bolezen taka, da preti nevarnost in ni kaka znana, lahko ozdravna malenkost, ne mudite poklicati živinozdravnika, ki je ravno v vašem okraji zelo izkušen mož. Iz popisa bolezni vašega prašiča bi ne mogli drugega posneti, oziroma uganiti, nego da je prašič bolan za vraničnim prisadom, in če smo prav nganili, danes je uže mrtev. Tudi v tem slučaji pokličite živinozdravnika, ki je pa gotovo uže prišel, če je župan po zakonu ravnal, ter ukrenite z svojim svinjakom natanko vse tako, kakor vam bode povedal, drugače smete biti prepričani, da vam vsako leto kak prašič za to boleznijo pogine ali, kakor Gorenjec pravi „vročina ga prevzame".
Vprašanje 194. Moje kra\e imajo uže črez eno leto izprijeno mleko, in nobene zdravilo jim ne pomaga. Mleko se hitro skisa, trdo na vrhu je vodeno ter naredi prav malo smetane. Kaj mi svetujete? (Fr. P. pri S. g. na Koroškem.)
Odgovor: Vaš popis mleka je prekratek, da bi mogli pravo napako spoznati. Mleko vaših krav je ali prevodeno ali pa se prehitro skisa. Na vsak način je kak vnanji vzrok, ker vse krave dajejo tako mleko. Vodenemu mleku je kriva krma, in sicer malotečna in vodena ter slabo shranjena in pokvarjena krma, zlasti zmrzel ali gnil Krompir, pesa in repa, dalje posebno tako zvano slabo parjenje, ki je na Koroškem zelo v navadi. Parjenje, t. j. suha krma, z vročo vodo polita in v kadeh pripravljena, ki je sicer dobra, a če ne obstoji iz drugega nego iz prazne slame, plev itd., potem je nasledek izprijeno vodeno mleko, ki da prav malo smetane, katere se noče umesti ter dobi slab okus. Da se pa mleko prehitro skisa, utegnejo pa biti zopet drugi vzroki: Nesnažna mlečna posoda, velika vročina, hitra menjava vremena, prebavilne bolezni ter krmljenje s kislo in slabo krmo. Menimo, da bodete najhitreje ne-preliko odpravili, če svojo goved prav in dobro krmite. Ako bi mlečna posoda utegnila biti vzrok, osuažite jo dobro ter jo ako je lesena, vsaj vsakih štirnajt dni iz-kuhajte v lugu, potem pa vsak dan posebe dobro operite ter posušite na kakem senčnem prostoru.
Vprašanje 195. V naši kleti je bil več let petrolej hranjen, zato vse zidovje smrdi po olji. Kako bi se dal ta smrad odpraviti? (L. V. v N. na Koroškem.)
------    307    ------
Odgovor: Mi nimamo o tem nič izkušenj, zato prosimo koga izmed naših čitateljev, ako ima takih izkušenj, da nas o tem obvesti. Ker se petrolej izhlapeva, zato mora po našem mnenji sčasoma prevetravanje pomagati, zlasti ako bi Vam bilo mogoče postaviti v klet za kratek čas železno peč, katera bi izhlapevanje pospešila.
Vprašanje 196. Moja dobro rejena svinja žre vedno zid, tako da je napravila v zidovje uže več lukenj. Je to le razvada, ki kaj škoduje, ali je bolezen ? Ali se da to odpraviti? (L. V. v N.)
Odgovor: Kolikor je nam ziiano, je to le razvada, kojo odpravite, ako zidane stene obložite z deskami.
Vprašanje 197. Na mojem vrtu raste jablan, ki je vsako lete polna cvetja, a nima nikdar sadu, ker cvetje popolnoma odpade. Drugo drevje tik nje pa obilo rodi. Kaj bi utegnilo biti vzrok? (L. V. v N.)
Odgovor: Iz samega poročila, da Vaše drevo ne rodi, ne moremo Vam še vzroka povedati. Vzrok je lahko vrsta jablani, prebujna rast, ali pa tudi nasprotno t. j. pomanjkanje redilnih snovi v zemlji. So nekatere vrste jablani, ki po nekaterih krajih nikakor ne rode, tu ne pomaga drugega nego precepljenje. Ako je vzrok prebujna rast, ravnajte, kakor je priporočeno v odgovoru na 153. vprašanje. Lahko pa je vzrok nerodovitnosti Vašega drevesa tudi pomanjkanje redilnih snovi v zemlji, zato cvetje odpada. V tem slučaji pomaga pravilno gnojenje.
-----    308    -----