Dodič Ivan
Luca
Ilustriral Fr. Uršič
Prav tisti dneoi, ko se je končaoala soetoona nojna, so mi ostali najbolj globoko v spominu. Takrat smo stanovali na Dovozni cesti, kjer sem imel priliko opazooati urvenje Ijudstoa, vojakov in drugih, ki so hiieli vsi proli kolodooru, da se čimprej odpeijejo na sooje domooe, k svojim družinam. Kdo more popisaii veselje teh Ijudi, ki so zadovoljno sedeli na slopnicafi, nu slrelutli in odbijačih žehzniskih x>oz in se vozili domov. Nič jtfi ni molilo slubo vreme, dež in sončnu pripeka, u njih je gorela vesela misel uu dom, na domace Ijudi in na rodno oas, na znance in tiste vabljioe traonike in potočke, ki so ob njih prežioljali zlato mladosi! Nihče ni čutil zoprnega duha sooje povaljane obleke, prepojene z znojem in oškropljene s krojo, kajti njih srca so hrepenela po lepšern žioljenju.
V tej čudni zmedi so nojaki popustili konje in 002006. Niso jih vezale nikakršne dolžnosti. Ko so pridrdrali z iskrimi konjiči o bližino železniške postaje, so spregli Dozove, priDezati konje k plotu ali kamor koli in jih pusiili, da so si iskali žioeža po shojenih in skoraj uničenih iraonikih z> Ijubljanskem predmestju,
Vojaki so pobrali nekaj vrednejših stvari v SDoje krušne iorbe in pohiteli na posiajo gledat, na kakšen način bi zlezli na kak prenapolnjen vlak, fci b\ jih odpeljal v smeri proti domu.
Največkrai pa tudi vojak »frenar« ni utegnil pogledati po vozu in tedaj so predmeslni oiroci in ženske plunili nanj in odnesli, kar je komu prislo v roke. A'ajueckrat so se oiroci stepli med seboj za kako munj vredno reč. Kot največjo suetinjo nn vojno $em imel do nedaunega sprauljen zelo lepo okovan biČ zn konje, ki sem ga pobral na cesti, ker so ga otroci zaorgli kot ne-rabno nivar.
Ko sern ga pri selitoi nasel na podstresju. sem ga podaril mlekarici. ki nam je veliko lel uozila s Posaoja mleko na dom.
Tako se je sčasoma n&bralo po oseh ijubljanskUt predmestjih, posebno za. kolodoorom, lepo število konj, lepih in mladih, starih in suhih.
AJa naše dvorišče je vsako jutro prisla stara rjaoa kobila in osako jutro sem ji dul kosček kruha, ki sem si ga moral pritrgati pri zajtrku. Ker nisem
55
oedeL kako naj ji rečem, sem jo krsdl za Luco. Ta huca je bila na eno oho slepa. Zjutraj je priliajala prav pred hisni prag in meni se je zdelo, da mi dobrovoljno tneiiku s svojim  zdravim, temnim očesom.
Razumel settt njeno prošnjo in ji dal kruhu, ki ji je šel Še bolj o shst kot meni. čeprau je bila takrat o mestih trda za kruh.
Kudur je použila kruk,'mi je zadoooljno prikimala, kot bi se zaho&ljeoala in je Sanko zahrzalu.
Luca mi je ugajula, ker je bila pohleona in najbrž že ludi precej stara. ker so se ji rebra precej niočno poznala. Njena kosčena Iirbtenica me je tišeala. kadur sem se skobacnl nanjo in jo ponosno jalial.
Preden sem sedel nanjo, sem jo vedno pripravil o blizino ob-cestnegu kamnu, da setn laže splezal na njen upognjeni hrbet. Ker je bila nu eiio oko slepa, ni nikdar dirjala po cesti, kot so io delala žrebeta in njene mlude orstnice, polne ognja in življenja, kljttb lakoti...
Moja Luca je bila celo tako ubogljioa, dtt sem jo mogel na-učiti, kdttj naj krene na desno in kdaj na leoo. Če sem jo lahno udaril po desni strani oratu, je zavila na desno in narobe. To mi je posebno ugajalo. Nekega jutra pti se je zgodilo, da meni tako Ijube zioali ni bilo na doo-rišče, in mati mi je rekla, ko sem Še lezel v hlače: »Junez, luoje I.uce pa danes še ni bilo nič nu spregled.s Mislit sem si: Hog oe, da bi ji dal veliko skorjo kruha. Polastila se me je neprijetna slulnja. Brž sem bil obleČen, na-praoljal seni se spotoma, stekel na doorišČe in potem na cesfo, da sem po-gledal, če je morda ob kakem plotu, ali kjer koli, ker je danes ni bilo na naš prag. Takoj po zajlrku sem šel stikat za njo. Po dolgem iskanju sem končno našel staro Luco. Leiula je rnrtoa za pokopališkim zidom pri Sd. Krisiofu ... Vse šiiri kosmate tioge je molela od aebe. Pogledal setn njene oči, ki so stekleno zrle o okiobrsko nebo. Zival je skoraj gotooo poginila od lakote. Hudo mi je bi!o, kot če bi mi ttinrl Ijub tonariš pri igrt. S sklonjeno glavo iti ves potrt sem šel doinoo in pooedal osem žalostno novico: ^Moja Luca je po-ginila in leži za zidom pri. Sn. Krištofu.z
Popoldne se nas je zbrula oečja dmščina in smo sli gJedat tja za zid. T.uce ni bilo oee iam. goiovo so jo zakopali, da ne bi širila po okolici ne~ prijetnega smradu.
l elikokral v žioljenju sern se spomnil na to Luco. Posebno mi je žioo stopila pred oči njena zapuščenost, njeno slepo oko in njen sfekleni pogled tam za zidom.
Kako napravirao sadni kis? Manjvrcdno sadje, ki pa lnora biti vsaj nekoliko zrelo, najprej zdrobinio ali stolceino. Nato iztisncmo s stiskalnico sok, ki ga nalijemo v sodček ali vecjo steklemco (pletenko), da pokipi. Pri kipenju nastane iz sladkorja alkohol, ki ga nato ocetne giivice spreminjajo v oeetno kisliuo. Da se lo čim hitreje izvrši, pustimo posodo odprto in na toplem. Kisanje tiuli pospešimo, ako dodamo pokipclemu soku  1—2 litra pravega  vinskega kisa, ki ima nmogo ocetnih glivic.
56