Slovensko slovstvo.
*  Moz-beseda. Izviren igrokaz v 5 dj ariji h. Spisal Mirko   Sotlan.
To je naslov gledališki igri, ki je prišla ravnokar z Mohorjeve tiskarne v Celovcu na svitlo in se dobiva pri založniku, bukvarju J. Lercberju v Ljubljani po 40 kr. — Radovedni smo vzeli ta novi brst izvirne domače dramatične Vile v roke. Al žalibog! da nas ni razveselil. Predmet „igre" ni nikakor dramatičen, za šaloigro premalo dovtipen , za resno pa premalo resen. Da. se povedati vsa dogodba v par kratkih stavkih, pisatelj se je tedaj moral silno mučiti, da jovje razpel na 5 dolzih aktov. Dogodba je tale: Polk Stajarskih vojakov maršira proti Ljubljani, nek vojak pa bi rad šel za par ur domu pogledat stariše in ljubico, ker nima daleč od c ste. Stotnik mu to dovoli proti temu, da koj drugo jutro^ pride v Ljubljano. Vojak se v to zaveže z besedo. Čitatelj pričakuje kakih zaprek, po katerih utegne stotnik v zadrege priti, kakih komičnih ali resnih spletek, ki mikajo poslušalca, al vsega tega ni nič, izvzemši prošnjo ljubice in njenega očeta, da bi pri njih ostal. Reč vsa se priprosto reši; dramatičnega momenta ni ne enega v celi igri. Boljši, kakor predmet in izpeljava je pa jezik , dasiravno za namen , za katerega se take stvarce pišejo, namreč za predstavo na gledališkem odru, ne odobrujemo vezane besede. Sicer pa v eno mer jambe ušesu težko denejo. Ni vsak dober pisatelj tudi dober dramaturg, niti ne vsak predmet sho-den za dramatiziranje.
*  Nesreča Čez nesrečo ali mrtvaška glava. Knjižica trpečim in nesrečnim ljudem v tolažbo. Po nemškem izvirniku poslovenil Lj. T. v Ljubljani. Natisnila in prodajata Klein in Kovač (Eger) 1876. Cena 25 kr. — Povest, ki je predmet tej knjižici, je mikavna in iz-polnuje to, kar jej je pisatelj na čelo napisal, da je tolažilo nesrečnim. Jezik je čeden. Naj bi tedaj med prostim našim ljudstvom mnogo Kupcev našla!
360