Političen list za slovenski narod. Po polti prejeman volja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., ta četrt leta i gld., za en mesec 1 fld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 (Id., za pol leta C (Id., za četrt leta 3 (ld.. ia en mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. I Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne. Štev. SIO. V Ljubljani, v čfttrtek 14. septembra 1893. Letnil* XXI. Izjemni stan na Češkem. Mi nismo bili nikdar prijatelji mladočeške politike in smo že večkrat naglašali, da ta politika ue more privesti do pravega smotra. Da smo prav imeli nam dokazuje včerajšaii dan, ko so se razglasile izjemne naredbe za ves okoliš praškega deželnega sodišča. S temi naredbami sta se razveljavila dva važna člana naše ustave namreč član 12, po katerem se imajo avstrijski državljani pravico zbirati in snovati društva, le izvrševanje teh pravic se določi s posebnimi zakoni, in pa člau 18, kateri daje vsakemu pravico z besedo ali pismom izražati svoje mnenje. Poleg tega so se odpravila porotna sodišča za naslednja hudodelstva oziroma pregreške: veleizdaja, motenje javnega miru, vstaja in punt, javno nasilstvo, motenje vere, umor in uboj, težka telesna poškodba, poniževanje oblastvenih naredeb in hujskanje k sovražnostim ter raba razstrelil za občne nevarne namene. Kaj je pač dalo povod takim izrednim nared-bam. Povodov je bilo pač več. Neposredni povod niso dogodki poslednjih dnij, kajti iz naredb je razvidno, da je ministerski svet že dne 22. avgusta so bil odločil za te izredne naredbe. Zatorej moramo misliti, da so glavni povod nemiri, kateri so bili dan pred cesarjevim roj9tvenim dnem v Pragi. Ta dan se je bila začela zbirati po Pragi razna druhalj in je pobila okna plemenitaške resurse in karolinškega okr. sodišča. Mi smo sprva izrekli svoje mnenje, da so to dela socijalistov, in te misli smo še danes, ker si ne moremo misliti, da bi ljudje, ki se bore za narodne idejale, take stvari počenjali. Vlada pa menda sodi drugače. Iz izjave praškega uradnega lista se pa da posneti, da vlada sodi, da so stvar priredili Mladočehi, ki so v ta namen se poslužili soeijalnih demokratov. Preiskovati ne moremo, koliko povoda da ima vlada za svoje mnenje. Seveda, trditi tudi ne moremo, da bi mladočeški vodje s svojimi razburjevalnimi govori ne bili mnogo pripomogli k raznim žalostnim dogodkom poslednjega časa ua češkem. Tako pomazanje cesarskega orla na poštnih Skrinjicah za pisma, pomazanje nemških napisov na javuih poslopjih in svarilnih tabel na železnicah ne moremo lahko pripisovati socijalnim demokratom, ki se za take stvari ne brigajo. To je gotovo delo ljudij, katerim so mladočeški govori zmešali glavo. Sicer se je pa vlada dolgo pom šljala, predno je razglasila naredbe. Skoro lahko rečemo, da bi se ne bile razglasile, da niso dogodki po ministerskem svetu silili, da se to tudi izvrši, kar se je sklenilo. Posebno velike agitacije za proslavljanje kraljevega reskripta z dne 12. septembra 1871. leta so mnogo pripomogle, da so se sicer ie sklenjene naredbe tudi razglasile. Delovanje Mladočehov je že dolgo bilo tako, da se je bilo bati tak h posledic. Posebno, odkar je dr. Gr^gr začel dajati po shodih volilcem mig-Ijeje, da naj bi ponehali s plačevanjem davkov in vršenjem drugih državljanskih dolžnostij, to je torej, narod nekako hujskati k uporu. Prezgodaj bi že bilo danes ugibati, kake posledice bode imelo izjemno stanje. Nadejamo se pa, da se kmalu pomirijo duhovi in Čehi nastopijo poti v politiki, ki peljejo zares do kakih vspehov, ne pa le do izjemnega stanja. S samim upiranjem pa Č?hi ne bodo nič opravili. Razmere so danes slabše, nego so bile 1868. leta. Tedaj so bili vsi Čehi zjedinjeni, pred vsem jih je podpiralo bogato plemstvo, sedaj so pa Čehi razcepljeni in so zlasti Mladočehi navezani le na lastne moči. Zato se je pa vsekako bati, da bi izjemne naredbe imele podobne žalostne nasledke, kakor so jih imele na Hrvatskem. Za narod češki se pač v tem boju ui bati. Premagal bode bridko skušnjo, ki ga je zadela. Zmodroval se bode, da bode bolje vedel, komu je zaupati, ob jednem pa še ukrepil se za daljne boje. Pač pa izjemno stanje utegne postati osodepolno za mladočeško stranko, katere zaupanje se ni opiralo na na nobene politične vspehe, temveč na samo gromovite govore po raznih shodih. Če se jim odvzame prilika za beganje naroda po shodih, bodo volilci jeli tudi trezneje misliti o delovanju svojih zastopnikov, o tem, kake vspehe imajo pokazati, ter ne bodo več omamljeni od raznih lepih fraz, ki pa niso druiega, kakor fraze in agitacijsko sredstvo. Mladočehi bodo morali se sedaj lotiti resnejšega delovanja, če nočejo, da narod druge može izbere za svoje zaupnike. Porabiti bodo morali svoje velike nadarjenosti v narodovo korist, ne pa le za agitacije. Če tako storč, znajo še uekoliko popraviti, kar so dosedaj zakrivili. Opozicija v zagrebškem mestnem zastopstvu. Iz Zagreba, 13. septembra. V nedeljo, 10. septembra je sklicala opozicijo-nalna manjina zagrebškega mestnega zastopstva j skupščino, h katerej so pozvali vse volilce brez razlike strank. V tej skupščini so opozicijonalni zastopniki sklenili pred mestjani poročati o svojem delovanju v mestnem zastopstvu ter svojim volilcem razjasniti, kako je prišlo mej večino in manjino do razpora in zakaj se manjina noče nič več udeleževati sednie ; mestnega zastopstva. Zbralo se je zategadel v mestnej streljani nenavadno mnogo občinstva, kar priznavajo sami vladni listi, premda se tudi pri tej priliki niso mogli vstrpeti, to nesiečno opozicijo po svojej navadi ogovarjati ter jej podtikati namene, katerih ni nikdar imela. Za glavnega govornika je bil izbran po predlogu zastopnika Folnegovica poznati pobornik | za hrvatsko pravo dr. Frank, ki je skupščini razložil že poznati dogodjaj v mestnem zastopstvu, radi ka-, terega ne sodeluje več manjina pri sednicah. To je namreč neuvažena interpelacija dr. Brestjenskega glede policije, katere mestni župan ni hotel sprejeti. OJ tega časa, kar je stavljena ta interpelacija pa LISTEK Ki se k. (Zgodovinsko-kulturna črtica.) Velike vojaške vaje, ki so se te dni vršile v Galiciji v prisotnosti cesarjevi, završeue so bile nedavno v aradskih končiuah in okoli Vilagoša, proslavljenega leta 1849 po kapitulaciji mažarske puntarske vojske pred Rusi. Tu je bilo zbranih kakih 150.000 mož, in sicer iz Morave, Dolenje Avstrije, Stirske, Kranjske, Koroške, Primorja, Hrvatske, Slavonije in iz vsega požunskega okrožja, torej vsa Slovaška, večina sami Slovani. Sem dospeje dne 16. septembra i naš cesar in drugi vojaški dostojanstveniki, osobito vojaški odposlanci pri dunajskih veleposlaništvih. Nastanjeni bodo vsi v mestu Kiseku. Kraljevo svobodno mesto Kis^k se je doslej le malokedaj imenovalo v javnosti. In če se popolnoma ni pozabilo, zahvaliti ima za to povsem generalnega štabnega polkovnika Scudierja, ki je kot n&čeln;k pedagogiškemu oddelku v vojnem ministerstvu v Kiseku ustanovil leta 1852 vojaško vzgojevališče. Kdor je že videl L^benau, Strass in Maribor, predstavlja si lahko i kiseško vzgojevališče. Zgrajena so vsa po jednem kopitu. Dvajset let pozneje dali so slovo Scudierjevemu poučevalnemu načrtu, in namesto vojaškega višjega vzgojevališča ustanovili so v Kiseku vojaško višjo realko, in baš v tem poslopju bosta nastanjena avstrijski iu nemški cesar za dobe velikih vojaških vaj. Prvikrat ni, da se tu sestaneta dva vladarja. Meseca novembra leta 1277 bivala sta v Ki- j ' seku ogerski kralj Ladislav in Rudolf Ilibsburški, da bi pridobila zA se grofa Ivana Kiseškega v borbi | zoper češkega kralja Otokarja. Kmalu potem vnel ! se je med odpadlim grofom Ivanom in vojvodo Al- J brehtom avstrijskim boj. Albreht je naskakoval s 15.000 vojniki utrjeno mesto Kisek, in pogumne ( Kisečanke metale so na naskakovalce goreče baklje, • vrelo vodo in celo panjeve. j Že Rimljani zgradili so na nekem hribu blizu 1 današnjega Kiseka stražišče. Ko so prihruli Obri | v deželo, zgradili so okoli hriba zidovje, iu stoloval ^ je tu njih kralj Lasij. Nato postala je pokrajina Kisek (Castellum Guutionis) iztočna dežela Frankov, in kakor povestuica pripoveduje, naselili so se v tej dobi, kakor na Stirskem, i v teh krajinah Slo- 1 venci iu Bavarci. Kraljevo svobodno mesto Kisek pretresala je burna usoda, zlasti za ddbe kiseškh grofov. Zdaj je bilo v lasti češkega kralja Otokarja, nato pa zo- pet ogersko. Vojvoda Albreht, osvojivši Kisek, pregnal je kralja Andreja III. Kisek se je tudi hrabro ustavljal turškim navalom in napadom. Lela 1532 je prišel Sulejman iznova na Ogersko ter je bil namenjen proti Duuaju. Dosti ni opravil, ter še male tvrdnjave, katero je branil Hrvat Nikolaj Jurišič z neznatno posadko, ni mogel vzeti. Vtis malega mesta, ki broji 8000 stauovnikov nemške, mažarske, a tudi pouekodi slovenske narodnosti, je precej prijeten. V ozadju ležeče gorovje in s kalvarijsko cerkvijo na hribu daje pokrajini prijazno lice. Notranje mesto obdajalo je nekoč zidovje z okroglimi stolpi in prekopi, zdaj je vse to razvalina; dve predmestji se imenujeta Siget in Ungermarkt. Starodavni grad, katerega so zgradili Kiseški gred, je od I. 1695 fidejkomisna last knezov Ester-hazy. Benediktinska cerkev zgrajena je v gotiškem slogu, župua cerkev poleg nje pohaja iz srednjega veka, rotovž pa iz 15. stoletja, v svojem arhivu hrani turško zastavo iu mnogo druzih trofej. Znamenitih hiš in večjih poslopij ni dokaj po mesto, a pred vsem bodi omenjena jednouastropna hiša, v koji bo nastanjen saski kralj Albert. Pogled je od-todi ua lepo soho Matere božje, okolu nje so zasajene akacije. Gospodar te hiše je slovenskega rodu, njegovi predli ki pisali so se Krčmarji, a » do sedaj (t. j. od meseca junija) se ni mogla obdr-žavati nobena sednica mestnega zastopstva Vsled tega trpi pa mesto ter je skrtjni čas, da se temu stanju stori konec. Opozcija dobro ve, kako trdovratna je večina v mestnem zastopstvu in da župan ne bode popustil, nego bode rajše čakal, da se po deželnem zboru spremeni mestni štatut večini v prilog ter se brda na tak način me^t ia avtonomija že bolj skrčila. Tega pa ne želi opozicija, nego je pripravljena popustit1,' ako volilci niso protivni temu sklepu, Opozicija se povrne v mestuo zastopstvo s protestom glede ravnanja županovega naproti njej, ali je pripravna sodelovati pri ratpravah v mestnem zastopstvu. Skupšč.na je ta predlog sprejela, odobrivši ob enem dosedanje ponašanje opozicije v mestnem zastopstvu. Ta sklep opozicije se more le odobravati. Pasivna politika more pri našib odnošajib le škoditi, kajti mestna občina ima v novejšem času razpravljati tako važne mestne zadeve, da je neobhodno potrebna prisotnost vseh mestnih zastopnikov. Mesto se hitro razvija ter so potrebne mnoge nove uredbe in le s složnim delovanjem vseh zastopnikov bo mogoče zmagati velike potežkoče posebno v finan-cijelnem pogledu. Ko bi opozicija ne hotela dalje sodelovati pri teh važnih razpravah, gotovo bi se vsaki nevspeh vpisal njej v greh in tako bi ua svojem ugledu le zgubila. Bode li pa večina videla, da opozicija ž njo složno dela, popustila bo gotovo tudi ona nekoliko v svoji nestrpljivosti, pa se bodo mogli občinski poslovi redno opravljati. Neverjetno pa je, da se v bodočem deželnem zboru ne bi spremenila postava o mestni upravi v prilog sedanji večini brez obzira na to, da se je opozicija povrnila v mestno zastopstvo. Sedanja večina si hoče zagotoviti gospodstvo v mestnem zastopu, a to je mogoče le, če se njej v korist spremeni sedanji mestni štatut. Ni namreč neverjetno, da bi pri novih volitvah po sedanjem volilnem redu mogla zopet opozicija dobiti večino. Da se to ne zgodi, treba se je za to za časa poskrbeti, kar je mogoče pa le s premembo volilnega reda. In zato bode poskrbela sedanja večina v deželnem zboru z novo postavo v tej zadevi. Opozicija v mestnem zastopstvu je s svojim odločnim ravnanjem opozorila mero-dajne kroge, da se zakonodavnim potom njeno delovanje omeji, če tudi se pri tem mestna avtonomija okrne, saj je to le v korist vladajoči stranki. Politični pregled. V Ljubljani, 14. septembra. Spomin kraljevega reskripta. Mladočehi so v več krajih na Češkem skušali prirediti shode in bankete. V Kolinu je bil tak shod, ali se je razpustil, ker je jeden poslušalcev se tako daleč spozabil, da je mej slavnostnim govorom izustil neko razžaljenje velečastva. Dotičnika so takoj zaprli. — Na Sofijskem otoku v Pragi so hoteli prirediti banket, pa ga je policija prepovedala, ker je smatrala, da se z banketom, h kateremu se dopuščajo le povabljeni gostje, hoče le obiti društveni zakon. Zbralo se je bilo do 150 ljudij. Policija je prišla in jih razpodila. Nekateri so malo obotavljali. Izmej poslancev je bil dr. Gregr jeden prvih, ki je zgubil pogum in odšel, ko je spoznal, da se policija ne šali. Nekateri gledalci, vidlč, kako so se dali radikalni državni poslanci hitro ustrahovat', so močno zabavljali. Jeden je kričal: »Naši poslanci so bili prvi ki so bežali pred bajoneti. Mi moramo biti kot Mnžari, drugače ničesa ne dosežemo." Najhuje je je pa zmerjal poslanec dr Rašin, ki je mej drugim rekel: „To je pač lepa opozicija v boju za narodne pravice." Mladočeški poslanci so po našem mnenju pač prav naredili, da se niso policiji ustavljali in več hujskali naroda, ker sicer bi bilo utegnilo priti do krvavih prizorov. Še bolj prav bi pa bili naredili, da bi poprej ne bili hujskali naroda, da jo vsled tega že nekaj zapeljanih prišlo v ječo. Prebivalstvo je pa pač pričakovalo večji pogum od svojih zastopnikov, kateri so tako mogcčni v besedah. Mnogi so mislili, da se ujih poslanci bodo udali le sili in da so res pripravljeni, kaj pretrpeti 7.a stvar, katero zastopajo. Zaradi tega pa ni čudno, če narod sedaj zgubi mnogo zaupanja do svojih zastopuikov, ki so tako bežali prtd policijo. Praški „Sokol". Staročeški klub se je te dni posvetoval, kako stališče naj Staročehi zavzem-Ijejo proti praškemu „Sokolu". To društvo je postalo popolnoma orodje Mladočehov in pri vsaki priložnosti kaže svoje sovraštvo proti Staročehom. Zaradi tega tudi Staročehi ue morejo lahko več pospeševati tega društva, ker to se od njih vendar ue more zahtevati, da bi podpirali svoje politične nasprotnike in agitatorje proti sebi. Klub je zatorej sklenil, da ne bode podpiral več društva, dokler bode zasledovalo politične smotre. — Ta sklep bodo pač mladočeški listi tako zavili, kakor bi bil naperjen proti češkemu narodu, ker je že v navadi, da se napada vsakdo kot nasprotnik narodnosti, kdor se upa grajati napake kacega narodnega društva, če je dotično društvo radikaluo. Tako ni le na Češkem, temvič tudi pri nas. Poljaka socijalistlZna stranka. Te dni je v Berolinu se osnovala poljska socijalnodemokra-tična stranka. S-šli so se bili zastopniki poljskih delavcev iz raznih krajev Nemčije. Nova stranka bode v zvezi z nemško socijalistično stranko, h katere shodom bode pošiljala jednega odposlanca. Shod se je v bistvu izrekel za vsa načela mejuarodne socijal-demokracije. Glasilo nove stranke bode »Gazetta Rabrotnicza" izhajajoča v Barolinu. Na shodu se je močno zabavljalo proti poljski duhovščini, kot najhujši nasprotnici socijalnih demokratov. Shod se je izrekel za osemurni delavnik iu pa za poljski učni jez k v šolah. Poslednje je sicer malo čudno, kajti dosedaj se socijalni demokratje za jezikovna in narodna vprašaoj-i niso nikjer dosti zanimali. Ne bodemo se motili, trdeč, da je to le sredstvo, da bi ložje več poljskih delavcev zapletli v svoje mreže. Poljski delavci so največ dobri narodni Poljaki, za to se pa socijalnodemokratska agitacija začenja pri njih pod plaščem narodnosti. Novi vojni minister. Mej manevri v Galiciji sta cesar in nadvojvoda Albreht večkrat vsprejela generala konjiče, Edmunda pl. Kriegshammerja, sedanji dobi so se pomižarili, nazivljejo se: „de Korczmaros". Nadvojvoda Albreht bo bival v hon-vedski vojašnici, isto tako nadvojvoda Evgenij in Friderik. V okolici kiseški na bližnjem hribu je prelepa kalvarijska cerkev, kojo so zgradili očetje jezuviti; od todi je mičen pogled na mesto, istotako od »pisanega kamna", ki ima svoje ime vsled v skalo vse-kanih črk »C. B." (Comes Batthyanyi). Kamor pa se ozre oko, povsodi ugledaš lepo zaraščene gozde, plodovite njive in vinograde, poljd in travniki, katere napajajo in ovlažajo kiseški potok, Repča in Raba. Okolica spada deloma pod železno županijo, v koji biva mnogo ogerskih Slovencev, deloma pod šopronjsko. Kisečanom omiljeni izletni kraji v okolici so nadalje Čemete, v romantiški kiseški dolini nemški vasi Ratersdorf in Liebing na grad Lockenhaus kneza Esterhazyja. Grad bil je prej samostan in ga je v 17. stol. zgradil grof Fr. Nadasdj z» Avguštince. Tu počivajo rodbine Nadasdy in Draškov:c. Dve uri od todi se popenja na visokemu hribu (619 mtr.) grad Bernstein; leta 1864 kupil ga je od Bat-thy&nyijeve rodbine Anglež Edvard Egan, ki si je kupil — ogersko baronstvo. Dalje treba še omeniti Vinorodnih krajev Hegynlja in Pogany. Znamenit je i nadalje v okolici kiseški kraj Regnica z velikanskim BatthyAnyjevim gradom. Zgrajen je v tri nadstropja, in na pravokotnem dvoru bi se lahko vežbal v orožju — polk vojakov. V vinsko klet, v kojem je prostora za 30 000 do 40.000 veder vina, vozili so se Batthjiinci z šest-vprežuimi vozovi. Grof Adam Batthyilnyi imel je tu v 17. stoletju svojo malo domačo armado. Na regniškem gradu so se porodili knez Karol Batthyi'myi, vojni maršal, državni minister, ban hrvatski, vrhovni poveljnik cesarske armade na Bavarskem in v Belgiji, in grof Josip Batthy;inyi, kardinal-primas Ogerske. V prejšnjem stoletju nahajala se je tu velikanska obrazarna; med obrazi bil je naslikan grozd, za koji umotvor je prejel slikar — 10.000 gld.! Prihodnjo soboto zvečer ob prihodu uašega ce-carja v Kisek plapolali in goreli bodo kresovi po kišeških hribih in holmih tja do slovensko-šlirskih goric, stanovniki kiseški pa, kojih predniki so bili slovenske krvi, ne bodo vihteli gorečih bakelj in bojnega orožja, temveč na'dušeno bodo vsprejeli ljubljenega vladarja, in pot, po koji bode hodil s svojim odličnim spremstvom, potresali s cvetkami 1 A. S. in to je vzbudilo misel, da bode v kratkem imenovan za vojnega ministra. Pl. Kriegshammer je sedaj poveljnik prvega voja v Krakovem in tajni stčt-nik in vitez reda železne krone I. vrste. Sedaj je v 61. letu. Odlikoval se je v bitvi pri Solferinu. Leta 1869 je bil poklican kot major za krilnega poboč-nika v cesarsko vojaško pisarno, kjer je obrnil nti-se pozornost tedanjega načelnika vojaške pisarne, sedanjega načelnika generalnemu štabu, barona Becka. Kmalu potem je postal poveljnik desetemu dragon-skemu polku. Leta 1878 je bil imenovan general-uim majorjem, 1884. leta pa pjdmaršalom, in pred dvema letoma pa generalom konjiče. Za vojnega ministra je odmenjeu zaradi tega, ker ua najvišjem ' mestu žete, da na to mesto pride mož, ki je do zadnjega časa bil v dotiki s četami. General pl. Kriegshammer je pri vojakih jako priliubljen. Civilni »akon na Ogerskem. Ogerska I vlada še nikakor nima v rokah dovoljenja, da zbor-j niči predloži predlogo o civilnem zakonu. Ogerski [ pravosodni minister ga je sredi avgusta predložil na običajen način vladarju. Ogerski vladni listi se že malo bojč, ker tako dolgo ne pride dovoljenje. Tolažijo se s tem, da se stvar le zaradi tega ni rešila, ker je načelnik uajvišje dvorne pisarne, pl. Papay, bil na dopustu, najvažnejših stvarij pa cesar ne reši, da ue bi njega vprašal za svžt. Sedaj pa, ko se je Papay povrnil z odpusta, bode pa vladar že rešil vso stvar. Ni dolgo tega, so pa vladni listi že hoteli svet prepričati, da je vladar že dal dotično dovoljenje. Iz vsega se vidi, da ogerski vladi gre trda, in da je papež imel prav, ko v svoji encikliki trdi, da se ogerski katoliki morejo zanašati na pomoč vladarjevo. Če sedaj vlada tudi dobi dotično dovoljenje, bode njeno stališče le težavno, ker je očividno, da se njena politika ne strinja popolnoma z vladarjevimi željami. Francija in Rusija Na Francoskem je tako navdušenje zaradi prihoda ruskih vojnih ladij, da se mora trezen človek kar čuditi. Ko bi Francozi pomislili, da je minolo dve leti, da Rusija nekako vrne pohod francoskih ladij v Kronstadtu, in da rubko brodovje ne obišče le francoskih pristanišč, temveč tudi druga ob Sredozemskem morju, bi se pač toliko ne navduševali za Rusijo. Vse je le bolj delo uljudnosti. Tudi ruski listi ne pišejo vsi posebno navdušeno za Francoze. Tako »Graždanin" pravi, da morajo Francozi najpoprej dokazati, da so vredni ruskega prijateljstva. Napraviti morajo neko stalnost doma. Rusija se ne more vezati z državo, katere vlada je popolnoma odvisna od dobre volje nekaterih poslancev, ki jo lahko vržejo, kadar jo hot& Iz teh besed ruskega konservativnega lista se da posneti, da Rusi ne bodo posebno navdušeni za Francoze, dokler ti boljše ne vravnajo notranjih stvarij. Slovstvo. Jubilenszowe wydanie pism Kornela Ujejskiego. V Premišlju v knjigarni Jelena in Langa so jela izhajati v zvezkih po 40 kr. pesniška dela slavnega Ujejskega pod zgornjim naslovom. Izdaja je jako lična in po ceni. Dramat bez nazwy. V petih dejanjih nam ro-pisuje pisatelj dogodke, vzete iz leta 1865. Tej drami se je priznala druga nagrada. Izdala jo je I katoliška tiskarna dr. W. M lkovskega v Krakovem. Čisti dohodek je nameujen popravi vavelske stol-' niče._ Dnevne novice. V Ljubljani, 14. septembra. (Slovesna otvoritev dolenjskih železnic) vršila se bo dnž 27. septembra. Navzoča bodeta tudi trgovinski minister Baquecbem iu načelnik avstrijskih državnih železnic, vitez B linsk'. — Slavnostni \lak odide iz Ljubljane (z južnega kolodvora) ob 7. uri 30 minut ter bo postal na posameznih postajah po 5, na večjih po 10 minut. V Kočevje pride ob 12. ' uri. — Nazaj se vrne ob 3. uri 30 minut popoldne ter pride v Ljubljano na dolenjski kolodvor (b 7. uri 30 minut. (Komisija za pogozdovanje Krasa) je danes imela sejo. Sklenilo se je v 1894. letu na novo pogozditi 140 hektarov s 1.406.700 črnimi borovci, kar bode stalo 8742 gld. 18 kr., na 164 hektarih se pa pogozdovanje popravi in popolni s 540 000 črnimi borovci, kar bode stalo 2561 gld. Na Kra«u se je dosedaj od 1874. leta fčm pogozdilo 837 hek-tatov s 13,320.580 drevesnimi sadikami. Letošnje leto (1893) je pri pogozdovanju Krasa delalo 1495 delavcev, ki imajo vsi vkupe 9797 dnin. (Imenovanje) Čast. gospod kanonik iu knezu-škofijski konz storijalui svetnik dr. Josip Pajek v Mariboru je im> novan pros nodijalnira eksaminatorjem in je prisegel v roke svojega višjega dulnvnega pastirja. — Čast. gosp. dr. Anton Medved, komi vikar knezoškofi.ske cerkve v Mariboru j & u v o si « •H a T. V hZ N ^^ aj _. ® Pjg >N A = 83 sr o •N S U a h co ira 438 3-3 'a Oddala se bo po javni minuendni dražbi zgradba novega lesenega mostu čez Poljansko „Soro" na okrajni oestl v Puitalu pri Škofjl Loki. Vsi stroški proračunjeni so na 2650 gld. Dotični načrti, proračuni, stavbinski pogoji ležali bodo na razgled v mestni pisarni v Škofji Loki do konec meseca septembra t. 1. Javna minuendna dražba vršila se bode dne 3. oktobra 1.1. dopoldne od 10. do 12. ure v mestni pisarni v Škofjl Loki. Pismene, postavno kolekovane ponudbe pošljejo naj se na okrajni cestni odbor v Škofji Loki do 2. oktobra t. ]. Na zavitku naj bode napis „Ponudba". Priloži naj se 5% jainčevine gorenjega zneska, bodisi v gotovini ali v hranilničnih knjigah. Ponudnik se mora izrečno izjaviti, da so mu znani vsi stavbinski podatki in da se vsem pogojem brez pridržka podvrže. Okrajni cestni odbor škofjeloški. Seloa, dne 31. avgusta 1893. F. Sliber, načelnih. Razpela vseh velikostij iz jako umetnih lesnih rezbarij priporoča za cerkve, šole, urade, bolnišnice, rodbine itd. 455 10-3 Fran Stampll v Ljubljani vTonhalle (v bivšem gledališkem poslopju). Vizitnice priporoča Knjigotržnica in antiquariat Maks Fischer v Jijubljani, Kongresni trg t Tonlialle priporoča svojo W 453 3-3 za gimnazije, realke in učiteljišča v najnovejših izdajah broširane in vezane po nizkih cenah. DW Že rabljene knjige po zdatno znižanih cennh. ~9tt Kleiiiair-ja ii lutin-i v Ljubljani na Kongresnem trgu 2 priporoča svojo 451 12-2 popolno zalogo vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih šolskih knjig v najnovejših izdajah broširanih in v trdnih šolskih vezih po najnižjih oenah. Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj. ii Dunajska borza. Dn6 14. septembra. Papirna renta 5*, 16% davka .... 97 gld. 60 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 97 . 30 . Zlata renta 4%, davka prosta.....119 4% avstrijska kronina renta, 2JO kron . , 96 Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 983 Kreditne akcije, 160 gld........339 London, 10 funtov stri........125 Napoleondor (20 fr.)................9 Cesarski cekini .......... Nemških mark 100.........61 55 „ 75 „ ' D 75 „ «0 „ 64'/,. 62'/,, Dni 13. septembra. Ogerska zlata renta 4%.......116 gld. 25 Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 94 „ 45 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 146 „ 50 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 161 „ — Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....192 , 75 Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4% 98 „ 80 Zastavna pisma „ „ „ „ B **/■* — » ~ Kreditne srečke, 100 gld.......195 „ 75 St. Genois srečke. 40 gld.......67 „ 25 kr. kr. 70 50 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 137 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 . Salmove srečke, 40 gld........66 . — . VVindischgraezove srečke, 20 gld..........65 . - . Ljubljanske srečke..................23 . 50 . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 151 . 50 , Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2872 . 50 . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 105 , 75 . Papirnih rubeljev 100 ............130 „ 62',,. Nakup ln prodaja "Mt vsakovrstnih dr lavnih papirjev, sreik, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. Knlantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „H E B c r UVollzeile it. 10 Dunaj, ttariahilferstrasse 74 B. atr-Pojasnila v vseh gospodarskih in fnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh instalacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnli-