1 l PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 216 (7710) TRST, sobota, 26. septembra 1970 NA POSREDOVANJE GLAVARJEV ARABSKIH DRŽAV GOVOR TEPAVCA NA ZASEDANJU GLAVNE SKUPŠČINE OZN Prekinitev ognja v Jordaniji Poziva Arafata in kralja Huseina ■ Radio «Glas Palestine» obtožil jordansko vojsko, da je iro prekinitvi ognja vdrla v neko bolnico in pobila mnogo ranjencev Združene države Amerike bodo oborožile jordansko vojsko AMAN, 25. — Na posredova nje sudanskega predsednika Ni-medrija, ki je predočil kralju Huseinu in voditelju palestinskih gverilcev Arafatu sklepe arabskega «vrha» v Kairu, je danes Nimeiri po amanskem radiu sporočil, da je bdi dosežen sporazum o prekinitvi ognja. Sudanski predsednik je v imenu Arafata prečatal po radiu sledeči Arafatov poziv na osvobodilne sile: «Da omogočimo narodu, da pokopa svoje mrtve in da se oskrbi z živili, in na odgovor na poziv, ki mi ga je predložila misija, ki so jo poslali glavarji arabskih držav s sestanka v Kadru, jaz, glavni poveljnik revolucije, z namenom, da se zavrnejo škodljivi naklepi sovražnikov naše nacije in njihovi načrti, pristajam na prekinitev ognja in pozivam svoje brate, da ga spoštujejo, če bo nasprotna stran na to pristala)). Jordanski kralj Husein je nato po radiu izjavil: «Potrjujem svoje ukaze oboroženim silam, naj prekinejo ogenj in potem ko so mi moji bratje, poveljniki gveril j e, zagotovili, da pristajajo na premirje, ponavljam svoje ukaze aborožeimm silam ter jih pozivam naj se strogo in ta koj držijo teh ukazov. Hkrati pa bi se morali vsi prevarani elementi vrniti k razumu. Mi smo sprejeli sporazum, ki so ga predlagali nekateri člani centralnega komiteja, kot dokončni osnutek za izko-roniitev izgredov, potem ko so ta osnutek potrdili državni glavarji. Zato se obračam na vse, naj nam dajo možnost, da vzpostavimo zakon, red in normalno življenje*. Danes ob 17.30 pa je radio palestinskega osvobodilnega gibanja objavil poziv Arafata, v katerem je voditelj palestinskih gveriiloev osebno Izjavil, da je sprejel prekinitev ognja. Medtem ko je kralj Husein sprejel premirje, so v VVashingtonu uradno sporočili, da je Husein o-scbno zaprosil vlado ZDA za pomoč v zdravilih in živilih, jordanska vlada pa je zaprosila za orožje. Iz New Yorka poročajo, da je namestnik obrambnega ministra ZDA David Packard v razgovoru s skupino časnikarjev washingtonske-ga popoldanskega dnevnika «Wa-shington Star* izjavil, da bodo ZDA nadomestile vse orožje in mu-nlcijo, ki jo .je jordanska vojska Izgubila v boju proti gverilcem In proti Sircem. Po pozivu Arafata na premirje je predstavnik palestinskega osvobodilnega gibanja Kemal Naser v Bejrutu izjavil na tiskovni konferenci, da so z dosego prekinitve ognja palestinski gverilci zmagali in poudaril, da je Husein odgovoren za vse, kar se je pripetilo v Jordaniji. «Za tega človeka in za njegovo družino — je nadaljeval Kemal Naser — ni več mesta v Jordaniji, ne glede na vojaški izid sedanjega boja.* Predstavnik palestinskega osvobodilnega gibanja je nato izjavil, da sprejemajo prekinitev ognja, da se napravi konec pokolu, da pa je prekinitev ognja pogojena njihovim zahtevam. «Revo-lucija je izšla zmagoslavno in protirevolucija v Jordaniji ni bila zmožna likvidirati odporniškega gibanja.* Kemal Naser je obtožil jordanske protirevolucionarje, «da so povzročili najhujše pokole v zgodovini, da bi ostali na oblasti. To je začetek konca za jordanski režim in za druge arabske režime, ki ga podpirajo*. , .. , Nato je Kemal Naser poudaril, da ne bodo nikoli sprejeli ustanovitve palestinske države v Cisjordaniji. Ta načrt predstavlja past za Palestince in bi iz njih napravili izrael sko kolonijo. «Mi smo del arabske nacije _ je podčrtal Kemal Naser — in bomo nadaljevali z bojem do zmage naše revolucije.* Potem ko je dejal, da palestinski gverilci i-majo zaupanje v Arafata, ki se lah ko sreča z vsemi arabskimi glavarji za rešitev konflikta, je Naser poudaril, da tudi oboroženi borci glavnega odbora palestinskega gibanja imajo besedo in odločajo o usodi revolucije. Glavni odbor palestinskega osvobodilnega gibanja pa je po radiu v Damasku izjavil, da prekinitev ognja ne pomeni konec bojev. Pri tem je odbor pozval gverilce, naj s previdnostjo spoštujejo prekinitev ognja. Po objavi sporazuma o prekinitvi ognja je predstavnik glavnega odbora palestinskega osvobodilnega gibanja po radiu v Bagdadu povedal, da jordanska vojska v Ama-nu še vedno bombardira bolnišnico cAshrafijo* v Amanu, ki je prenapolnjena z ranjenci. Predstavnik je izjavil, «da se amanske prodane o blasti napajajo s krvjo žrtev* Radio «Glas Palestine* je spo ročil, da so jordanski vojaki vdrli danes popoldne v omenjeno bolnišnico po proglasitvi prekinitve ognja, pobili s sekirami in strelnim orožjem mnogo ranjencev in mnoge še hujše ranili. Radio je povedal, da so jordanske čete s podpo ro in kritjem topništva in oklep- ni carje bolnišnice. Radio «Glas Palestine* je pozval odbor Mednarodnega Rdečega križa in druge zdravstvene organizacije, naj se pridejo prepričat na kraj mesta, kaj se dogaja. Prav tako je pozval glavarja arabskih držav, ki zasedajo v Kairu, naj pridejo v Aman, «da bodo s svojimi očmi videli, da so jordanske prodane oblasti tolpa krvnikov*. «V nasprotnem primeru — je nadaljeval radio — vas bomo smatrali za sokrivce tega zločina*. Poleg tega je radio pozval sudanskega predsednika Nimeirija, načelnika arabske posredovalne misije, naj takoj posreduje za rešitev ugrabljenega zdravstvenega osebja. Po vesteh, ki so prišle iz Amana, je v tej bolnišnici okrog tisoč ranjencev, ki so nakopičeni zlasti na dvorišču, ker bolnišnica zmore le 250 mest. Bolnišnico je jordansko topništvo že v prejšnjih dneh hudo poškodovalo ter je brez elektrike, vode in zdravil. Tovornjaki mednarodnega Rdečega križa, ki so včeraj poskusili priti do bolnišnice, so se morali vrniti zaradi močnega obstreljevanja o-krog bolnišnice. Dopisnik egiptovske tiskovne a-gencije «Men» je sporočil iz Amana, da so se, po nekoliko mirni noči, zjutraj ponovno začeli precej ostri boji v Amanu. Prav tako so bili boji še v drugih krajih Jordanije zlasti pa okrog Irbida, ki je po vesteh osvobodilnega gibanja še vedno trdno v rokah gverilcev. V dopoldanskih urah, pravi radio «Glas Palestine*, je jordanska vojska ponovno začela z močnim bombardiranjem Irbida in z napadi tankov in pehoto, ki pa so jih gverilci zavrnili. Značilno pa je, da v Izraelu z zadovoljstvom ugotavljajo, da je «Huseinova vojska zmagala*, da nadzoruje že skoraj vso Jordanijo, ter da je zasedla mesto Irbid*, kjer so se boji dejansko končali*. Vse vesti iz tabora palestinskih gverilcev in časopisov v Bagdadu pa pravijo, da je Irbid trdno v rokah Palestincev, ki nadzorujejo še obsežna področja Jordanije ter skoraj eno tretjino Amana, kot so danes poročali tudi nekateri zahodni časnikarji. Včerajšnja ostavka predsednika jordanske vojaške vlade je presenetila kralja Huseina, ki je sicer ostavko sprejel, ostale ministre pa zaprosil naj ostanejo na svojih mestih. Bivši predsednik vojaške vla de Mohamed Daoud je danes nekaterim egiptovskim funkcioarjem, ki so ga našli potem ko je izginil iz hotela, izjavil, da je storil svojo dolžnost v korist vsega arabskega naroda. Kairski listi danes pišejo, da je skoraj gotovo, da je Daouda pripravlja na ta korak njegova hčerka, ki se bori v vrstah palestinskih gverilcev. Kairski list «A1 Ahram* piše danes, da hčerko bivšega jordanskega predsednika vlade pričakujejo v Kairu, kjer se bo sestala z očetom. Ta je očetu nedavno poslala poziv naj poda o-stavko na mesto predsednika vlade in naj se pridruži palestinski revoluciji. Palestinski Rdeči polmesec je danes obtožil jordanske oblasti, da so ustavile razdeljevanje vode v Amanu in s tem obsodile na smrt z žejo na tisoče žensk, starcev in otrok. Danes zjutraj je iz Jeruzalema odpotoval konvoj mednarodnega Rdečega križa v Jordanijo, ki pelje osem ton živil, ki jih bodo razdeliti v vaseh vzhodnega obrežja reke Jordana. Glavni tajnik OZN U Tant in predsednik glavne skupščine Ham-bro sto danes naslovila poziv na vse članice Združenih narodov in na zasebne organizacije, naj pomagajo žrtvam jordanske vojne. Pomoč Jugoslavije žrtvam v Jordaniji BEOGRAD, 25. — Zarad’ težkega položaja v Jordaniji so družbene organizacije Jugoslavije sprožile nujno akcijo zbiranja pomoči. Po moč se pošilja potom sklada za pomoč državam žrtvam napadalnosti in kolonialne dominacije pri zvezni konferenci SZDL Jugoslavije, v katerem so zastopane vse družbenopolitične organizacije- Rdeči križ je preko Bejruta že poslal v Jordanijo prvo pošiljko krvne plazme. Zvezna konferenca socialistične zveze je na poziv SK palestinske osvobodilne organizacije pripravila po šiljko zdravil in sanitarnega mate riala. Zveza sindikatov Jugoslavije, k> je pred kratkim poslala prvo pošiljko zdravil, bo te dni poslala novo pošiljko Zvezi dela Palestine. Pripravlja se tudi akcija Zveze mladine in Zveze študentov skupno z arabskimi študenti, ki študirajo v Jugoslaviji, za zbiranje krvi za palestinske bolnice. OZN mora biti pobudnica za polno enakopravnost med državami in narodi na svetu - Nevarnost krize na Bližnjem vzhodu (Od našega dopisnika) NEW YORK, 25. — »Svetovna organizacija mora postati organizacija, ki bo služila vsem in v kateri nihče ne bo samovoljno dominiral)), je izjavil državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Mirko Tepavac, vodja jugoslovanske delegacije, na 25. zasedanju generalne skupščine v svojem govoru, v okviru splošne debate. Tepavac je izrazil prepričanje, da bi jubilejno zasedanje lahko odprlo široke perspektive sprememb na svetu, da bi svet bal ne le drugačen temveč boljši. Tepavac je ugotovil, da je svet od ustanovitve svetovne organizacije postal drugačen, ni pa postal mnogo boljši. Mir še vedno ni zagotovljen za vse. veliki napredek znanosti in tehnike ni prinesel zboljšanja življenjskih pogojev širšim slojem prebivalstva, uresničenje osnovnih smotrov listine svetovne organizacije, to je preprečevanje vojne, ohranitev miru in varnosti, omogočanje svobodnega in samostojnega razvoja, naletuje na nepremagljive težave. Vloga svetovne organizacije je še vedno omejena. Tepavac je poudaril, da bi svetovna organizacija morala biti neutrudljiva pobudnica graditve novih odnosov, na podlagi katerih bi bilo. mogoče ustvariti varnost in polno enakoprasvnost med državami in naredi na svetu. Držaivni tajnik Jugoslavije je u-gotovil, da se napredek v reševanju aktualnih mednarodnih vprašanj svetovne organizacije ne more zagotoviti brez udeležbe LR Kitajske in ostalih držaiv, ki so še vedno izven organizacije. «Če OZN želi v skladu s svojo listino zastopati ves svet. tedaj mora ves svet biti v svetovni organizaciji* je poudaril Tepavac. V nadaljevanju svojega govora je Tepavac opozoril na delo in sklepe nedavne konference neuvrščenih na vrhu v Lusaki in ugotovil da je organska povezava med smotri •■■vii»iiiiiiiaiiiiiiiiiniiiiiaaiiaiirviifiiaaiiaaiiiiiiiiiiiti«ttiaii>iiiiiiiiitaiiiiiiiiiiiirasni#ifliiiiiniiiitiii»ii«/*iiBiiaiviiiitiiiiiii«iiaiiiiiiiit«sniitiiiiiiiiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiaiiiM«iiiiiiiiiiiiiitiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiaiiiiiiiiiMiaiiiM«iiaaiiMitMiiiiiiiiiiiMiiMii»aiiiiaiiiiiiiiiiMiMMiMi«iiiitniaaaiiiM«i» POMEMBNI SKLEP VLADE O PLANIRANJU Sindikati niso zadovoljni z rezultati dosedanjih razgovorov z vlado o reformah Na zasedanju generalne skupščine CGIL je Lama napovedal nove sindikalne akcije - Komisija za finance in zaklad senata je spremenila člen 4 dekreta RIM, 25. — Na današnji seji vlade so sprejeli več ukrepov, da se ponovno omogoči delo ministrstva za proračun in programiranje, tako da programiranje ne bo več samo prazna beseda temveč, da se prične tudi v stvarnosti z gospodarskim načrtovanjem. V tej zvezi je značilno, da so ustanovili funkcijo generalnega tajnika za programiranje in da so istočasno spremeniti sestavo medministrskega odbora za načrtovanje. Še zlasti pa je zanimivo in značilno, da so na mesto generalnega tajnika za programiranje imenovali na predlog ministra Giolittija dr. Giorgia Ruf-fola, ki je bil na podobnem mestu že pred leti, ko je prav tako Giolitti vodil isto ministrstvo in ko se je s programiranjem pričelo. Kasneje pa je ministrstvo prevzel Preti, o programiranju dejansko ni bilo več govora in Ruffola so na dokaj enostaven način odstranili. Po seji vlade je minister Giolitti dejal, da je bila seja zelo plodna in je v tej zvezi omenil ukrep o funkciji tajnika za programiranje, s čimer so se končno izpolnile vladne obveznosti ne samo, da se je položaj normaliziral, temveč da postanejo učinkoviti organizmi, ki vodijo politiko načrtovanja. Giolitti Je dodal, da gre za dokaz dobre volje vlade. Ministrski svet je tudi odobril zakonski osnutek, ki predvideva, da bodo medministrski odbor za načrtovanje (CIPE) sestavljali ministri: za proračun, za zaklad, za finance, za javna dela, za industrijo, za delo, za kmetijstvo, za državne udeležbe in minister za posege na Jugu. Vlada je poleg tega sprejela celo vrsto ukrepov upravnega značaja in na novo razporedila številne prefekte ter vojaške poveljnike. Danes je bil ponovni sestanek iimiiiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiittmiitBtaiiiiaiiitiBittiminiiiiumaiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiaitaiiiiiianiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii 400 kamboških partizanov zadržuje 10.000 vojakov Lon Nolove vojske Partizane bombardirajo tudi ameriška letala PHNOM PENH, 25. - Glasnik glavnega poveljstva Lon Nolove vojske je danes v Phnom Penhu izjavil, da se je 400 «vietkongovcev» (kambo-ških partizanov) utaborilo v vasi Taing Kouk in zadržujejo 10.000 vojakov kamboške vojske, ki .jih napadajo. Glasnik je dodal, da se «vietkongovd» branijo v bunkerjih, ki so jfh zgradili in vztrajajo tudi pod stalnimi napadi amerišidh le tal, ter so doslej že ustavili napre dovanje treh vladnih vojaških edi-nic. Včeraj popoldan je ena od teh edinic prišla do zahodnega roba vasi, kjer je naletela na močan ogenj minometalcev in avtomatskega orožja ter je bila prisiljena, da se u-makne v bližnji gozd za prenočitev. Drugo kolono Lon Nolove vojske, ki se je poskusila približati vasi vzdolž ceste številka 6, je poudaril Lon Nolov glasnik, .je ustavil močan ogenj iz minometalcev, medtem ko je bila tretja kolona primorana, da ustavi svoje napredovanje štiri kilometre vzhodno od vasi. > Nekateri očividcu', ki so prišli v Phom Penh, kot poroča agencija Reuter, so izjavili, da so videli najmanj štiri ameriške »Phantome* in številne bombnike cCamberra*. kt so bombardirali položaje cViet-kongovcev* v vasi Taing Kouk. Po uradnih vesteh v Phnom Penku je ostalo 400 kamboških partizanov (ki jih Lon Nolova vojska imenuje vdet-kongovce) v vasi, da bi ustavili napredovanje vladnih oboroženih sil proti glavnem mestu pokrajine Kompong, ki leži 56 kilometrov se vemo od vasi. DUNAJ, 25. — Danes se ,1e za sodelovanja v Evropi. V poročilu je rečeno, da bosta obe državi nadaljevali z napori v tej smeri. Podpisali so sporazum o dolgoročni trgovinski izmenjavi ter sklenili, ustanoviti mešani odbor o gospodarskem, tehničnem in industrijskem sodelovanju. REGGIO CALABRIA, 25. - Življenje se je povsem normaliziralo, odprte so vse trgovine, banke in uradi ter uslužbenci mestnega podjetja za čistočo odstranjujejo s cest gore smeti, ruševin in drugega materiala, ki se je nabral v preteklih dneh. Sinoči so prekinili sejo občinskega sveta, ker ni bilo prisotno zadostno število svetovalcev. Občinski svet se bo ponovno sestal 1. oktobra, jutri pa se bo sestal pokrajinski svet. Inflacija lahko pretrese mednarodne odnose in se njene posledice zvračajo tudi na države tretjega sveta. Glede primanjkljaja ameriške plačilne bilance so ugotovili, da se neravnovesja v ZDA nujno odražajo na vso mednarodno skupnost. Zato so poudariti ,da Je odgovornost ZDA toliko vetja, ker je dolar, skupno z zlatom, osnova mednarodnega monetarnega sistema. med vlado in sindikati in vse kaže, da se stališča niso zbližala in da so se celo oddaljila. Tako je po razgovoru izjavil predstaivnik CISL Scaglia, da so danes obravnavali na splošno gospodarski položaj in da so sindikalni predstavniki v bistvu govorili isti jezik. Ponovno bodo razpravljali o raznih aspektih vprašanj. Za CGIL so dali vsi predstavniki skupno izjavo in pravijo, da vlada vztraja na dosedanji liniji in da je šlo za srečanje, med katerim se pozicije niso približale. V prihodnjih dneh se bo ponovno govorilo o konjunkturi, vendar pa je treba povedati, -da obstaja zelo široko področje, ko se sindikati in vlada ne strinjajo, da gre za slabo pripravljenost vlade, da izpolni predloge sindikatov in da bi se našle ustrezne rešitve. Za UIL je Simoncdni napovedal, da se bodo 30. septembra ponovno sestali o reformi stanovanj in zdravstva, 2. oktobra o davčni reformi in nasletaji teden o kmetijstvu in o gospodarskem položaju. O Lestamku je bilo izdano tudi poluradno sporočilo z vladne strani, v katerem se dokaj obširno navaja, kaj sta povedala ministra za proračun Giolitti in za zaklad Ferrari Aggradi. Danes se je pričelo zasedanje generalne skupščine CGEL, na katerem je generalni tajnik Lama najprej ocenil vladni dekret. Nato je ugotovil, da je prišlo do različnih stališč glede sindikalne akcije s CISL in UIL. Lama je nadaljeval, da ni dvomov, da obstaja med širokimi krogi delavcev nezadovoljstvo in nejasnost in da so zaradi tega tudi skleniti, da bodo prihodnji teden pričeli z borbo. Izgovor, da se bodo 30. septembra razgovori z vlado nadaljevali, ni utemeljen in je povsem jasno, da se bodo vsi lahko samo razveseliti, kolikor bo na tem sestanku prišlo do novega ozračja glede zahtev delavcev. Lama je nato dejal, da je tajništvo že odločilo splošno stavko za petek 2. oktobra in da bodo stavkale vse kategorije z izjemo železničarjev in to na način, kot ga bodo dotočile delavske zbornice. Tudi glede konkretnega položaja delavcev je Lama dejal, da položaj ni zadovoljiv. Nato je Lama govoril o sindikalni enotnosti in je dejal, da je izvršni odbor CGIL predlagal, da se napravi federacija treh konfederacij in da gre za pameten predlog, katerega se lahko izpopolni z drugimi in se lahko o vsem razpravlja. Zasedanje generalnega sveta CGIL se bo nadaljevalo jutri. Komisija za finance in zaklad senata je danes preučila in odobrila prvih osem odstavkov člena 4 vladnega zakonskega dekreta, ki se nanaša na izdajanje licenc za bencinske črpalke. Dekret so bistveno spremeniti na osnovi predloga, ki ga je izdelala podkomisija vladnih strank in nekaterih predlogov senatorjev. Po novem gre pri prodaji bencina za javno koristno dejavnost, ki je podvržena licenci. Ministrstvo za industrijo določa za vsako pokrajino na osnovi objektivnih kriterijev število potrebnih črpalk in tudi največje število novih licenc, ki veljajo petnajst let Danes se je v Rimu sestal izvršni svet Confindustrie, ki je obravnaval predvsem vladni dekret in predvidene reforme. Glede dekreta protestirajo proti novim bremenom za proizvodnjo in to zlasti glede družinskih doklad in novih bremen za zdravstveno varnost. Predstavniki združenja industrijcev so mnenja, da lahko vsedržavna zdravstvena služba pomeni tudi breme do 4.000 milijard tir letno, kar vse zahteva točnejše tehnične preučitve. Zaskrbljenost so izrazili tudi glede položaja v gradbeništvu, kjer grozi resna kriza. ininnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiumiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiHiiiniiiiiinuiiiitmfiN DANES SKUPNO ZBOROVANJE MLADINCEV KPI, PSIUP IN PSI Vroče ozračje pred prihodom Nixona V Rimu so desničarski provokatorji zažgali trinajst ameriških avtomobilov, kar so predstavniki levice ostro obsodili RIM, 25. — Predsednik ZDA Ni- Intervenirala je policija, ki je pet Zaključek zasedanja MMS v Kopenhagnu KAPENHAGEN, 25. — Tu se Je danes zaključilo letino zasedanje Mednarodnega monetarnega sklada in svetovne banke s kratkima izjavama glavnega ravnatelja sklada Schwedtzarja tn predsednika svetovne banke McNamare. Prvi Je povzel teme razprave in smernice, ki jih Je razprava nakazala, drugi pa je še posebno opozoril skupščino na dramatičen položaj v državah v razvoju, na njihovo zadolžitev, ki se veča vsako leto za 15 odstotkov, medtem ko znaša njihov Izvoz manj kot polovico zadolžitve. Predstavniki 116 držav članic sklada so dosegli soglasnost o točki, da Je Inflacija v vseh Industria- ključ'1 uradni obisk Ceausesca Avstriji in so po obisku izdali skupno zaključno poročilo, v katerem Hziranlh državah najbolj resno 'nih voeil ugrabile zdravnike in bol- je v ospredju vprašanje varnosti in I vprašanje, ki ga Je treba rešiti. iiiiimiitiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiunmmiiiimitiiiiiiiiimtiiimimiiiiiiiiiimtmiiusnimiiiiita SCHILLER NA OBISKU V MOSKVI Nemško-sovjetski gospodarski razgovori MOSKVA, 25. — Zapadno nemški. so sicer vztrajati na globalno re-minister za gospodarstvo Karl Schil- šitev vprašanja po avstrijskem ler se je dopoldne sestal s sovjet- yzorcu, vendar pa je Patotičev deškim ministrom za zunanjo trgov'- jal, da bi tudi delna liberalizacija no Patelicevim in s podpredsedni-1 pomen’la pomemben korak naprej. kom vlade in predsednikom odbora za znanost in tehniko Vladimirom Kirilltoom, jutri ga bo sprejel predsednik vlade Kosigin. Predstavnik zahodno - nemške delegacije je povedal, da so s so vjetske strani predvsem zahtevati, da se povsem liberalizira trgovina s SZ. Na kar pa so z nemške strani odgovorili, da ni mogoče izvesti popolne liberalizacije, saj ima Nemška zvezna republika točne obveznosti z državami članicami EGS, vendar pa je možnost ukiniti številne obstoječe omejitve in podpisati ustrezni sporazum med obema državama. S sovjetske strani Poleg toga so tudi obravnavali nemško sodelovanje pri gradnji orjaške tovarne za tovarne avtomobile, ki bo zrasla na bregovih re ke Kama in o čemer so že bili stiki z največjimi avtomobilskimi podjetji, kot so Daimler Benz, Fiat, Renault in Ford. Agencija TASS poroča v zvezi z razgovori, da je v zadnjem razdobju prišlo do napredka pri gospodarskih odnosih med obema državama in v tej zvezi navajajo pogodbo o dobavah zemeljskega pli na. Lani je izmenjava dosegla 426 milijonov rubljev in se je podvojila v odnosu na obseg izmenjave 1965. leta. xon pride na uradni obisk v Ita lijo v nedeljo popoldne in je že napoved njegovega obiska privedla do razgretega ozračja in vrste terorističnih napadov ter provokacij. Preteklo noč so neznanci zažgati v Rimu enajst avtomobilov z ameriško registracijo, ki so bili parkirani v raznih predelih mesta. Tehnika je bila povsod enaka: v avtomobil, ati pod njega, so vrgli cunjo namočeno v bencin in jo zažgali. Levičarske stranke so takoj odločno obsodile to divjaško ravnanje in so ugotovile, da je lahko samo provokacija skrajne desnice, ki se poslužuje takih metod, da ustvari napeto ozračje in da lahko ribari v kalnem. To stališče tudi priča, da nameravajo velike sile opozicije sicer odločno obsoditi Ndxonov prihod in ameriško politiko zlasti na Srednjem in Daljnem vzhodu, vendar to na demokratičen način, kot bo to primer jutri popoldne na skupnem zborovanju mladinskih organizacij KPI, PSIUP in PSI. Danes je prišlo v Rimu tildi do drugih incidentov in je skupina kakih dvajset mladincev izvedla vrsto napadov na sedeže turističnih ustanov, v katere so vrgli molotovke. Skupine mladincev so delile letake in je tako mladinska federacija KPI delila letak, v katerem je rečeno, da mora Italija ohraniti svojo nacionalno suverenost in možnosti lastnih pobud, ki jih vedno bolj ogroža vmešavanje NATO. Na Trgu Venezia je prišlo do spopada med manifestacijo, ki jo je priredila organizacija »Gtovane Italia*. mladincev aretirala. Razgovori med Volkspartei in avstrijsko vlado DUNAJ, 25. — Danes zvečer so se pričeli razgovori med avstrijsko vlado in predstavniki Suedtiroler Volkspartei, ki jo vodi predsednik stranke in katero spremljajo člani deželne tirolske vlade. Eno uro so se razgovarjali s kanclerjem Krei-skym, nato pa je delegacijo spre-’ jel zunanji minister Kirchshlaeger. Med razgovori so obravnavali vsa vprašanja, ki so povezana z Južno Tirolsko in zlasti z izvajanjem «pa keta*. neuvrščenih držaiv in napori svetovne organizacije postala danes tesnejša in očividcejša kot kdajkoli prej. Po besedah jugoslovanskega državnega tajnika je v današnjem svetu razdeljenem na bloke politika sile in imperializma in tuje dominacije ovira za svobodno mednarodno sodelovanje, če to stanje se ne spremeni, 6e bi se na blokovskih osnovah uzakonilo sedanje stanje, tedaj bi bilo iluzorno govoriti o trajnem mini, varnosti za vse, neodvisnosti, suverenosti in e-nakopraivnem sodelovanju med državami. Trajen mir in splošna varnost se lahko gradita edino v pogojih doslednega spoštovanja načel listine svetovne organizacije. Potom ko je omenil ugoden razvoj v Evropi, ki je pripeljal do nekaterih konkretnih rezultatov, je Tepavac opozoril na nevarnost krize na Bližnjem vzhodu, na posledice viotnanmizacije vojne v jugovzhodni Aziji in na kolonialna in rasistična nasilja v Južni Afriki. Jugoslovanski državni tajnik je v zvezi s tem ugotovil, da v današnjem svetu, ki je tako medsebojno povezan, vsak spopad, kjerkoli, nosi v sebi nevarnost, da se spremeni v spopad najširšega obsega. Zato pričakujemo, je dejal Tepavac. da bo generalna skupščina na tem zasedanju začrtala osnovne smeri dolgoročne akcije za krepitev mednarodne varnosti in za ohranitev miru. Na kraju svojega govora je državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije opozoril na rastoče razlike v razvoju med razvitimi in nerazvitimi področji in ugotovil, da svet ne more bito trden, če bo obsojen na trajno gospodarsko neenakopravnost. Neobhodno potrebna je nova mednarodna politika, ki bo pospešila vključitev držav v razvoju v tokove svetovnega materialnega, znanstvenega in kulturnega napredka, od katerih bodo tudi razvite države imele koristi. «V stvari, je končal Tepavac, to mora biti bistvo mednarodne strategije, razvoja drugega desetletja, ki bi ga morali sprejeti na tem zasedaoni*. BOŽO BOŽIC Zasedanje kongresa liberalne internacionale RIM, 25. — Popoldne se je pričelo zasedanje 23. kongresa liberalne internacionale. V uvodnih govorih' so izraziti zaskrbljenost zaradi povratka primerov anarhije, nasilja, talcev in terorističnih napadov in zračnega piratstva, kar vse zanika vrednosti humanizma in razuma in slabša odnose med Zahodom ter državami tretjega sveta v sedanjem razdobju resnih mednarodnih napetosti. V imenu italijanske vlade je kongres pozdravil minister Carlo Russo. Na kongresu so prisotni predstavniki KD, PRI. PSI in PSU. 30. septembra Nixon v Jugoslaviji BEOGRAD, 25. — Predsednik ZDA Nixon bo prispel 30. septembra na uradni obisk v Jugoslavijo. V spremstvu Nixona bo državni tajnik za zunanje zadeve William Ro-gers, predsednikov svetnik za vprašanja nacionalne obrambe Henry Kiesinger, predsednikov svetnik za zunanjepolitična vprašanja Daniel Moyniham in drugi. Predsednik Nixon bo po razgovorih s Titom v Beogradu, verjetno v spremstvu predsednika Jugoslavije, obiskal Zagreb. na svojo osebno željo tudi rojstno hišo predsednika Tita v Kumrovcu. Predsednik Nixon bo s soprogo in ostalimi člani spremstva 2. oktobra odpotoval iz Beo grada. Parlamentarna delegacija ZRN na obisku v SFRJ BEOGRAD, 25. - V nedeljo 27. septembra bo prispela v Beograd parlamentarna delegacija Zvezne republike Nemčije pod vodstvom predsednika bundestaga von Has-sela. Delegacija vrača obisk zvezni skupščini Jugoslavije, katere delegacija je lani obiskala Zahodno Nemčjo. Med bivanjem v Jugoslaviji bo delegacija, poleg razgovorov z zastopniki zvezne skupščine, obiskala tudi, Prištino, Titograd, Dubrovnik, Ljubljano, Bled, Kranj in Zagreb, kjer si bo ogledala več delovnih organzacij in se razgovar-jala z zastopniki republiških skupščin in drugimi funkcionarji. Delegacija zveznega ustavnega sodišča Zahodne Nemčije, Id je pod vodstvom predsednika ustavnega sodišča dr. Muilerja na uradnem o-bisku v Beogradu, je danes obiskala ustavno sodišče Srbije, zvezno ustavno sodišče in zvezni svet za pravosodje, kjer se je zanimala za odnose med republiškim sodiščem in ustavnimi pravnimi službami, za delovanje zveznega .javnega tožilstva in ustavnega sodišča. V ustavnem sodišču Jugoslavije se bodo jutri pričeli uradni razgovori med delegacijama obeh sodišč. Seja CK ZKS LJUBLJANA, 25. - Predsednik CK ZK Slovenije Franc Popit je za 5. oktober sklical 16. aejo CK ZKS. Seja bo posvečena aktualnim vprašanjem, izvajanju politike Zveze komunistov in akcijskemu programu za izvajanje sklepov druge seje konference ZKS o kmetijstvu. BEOGRAD, 25. - Predsednik republike maršal Tito je brzojavno čestital papežu Pavlu VI. za 63. rojstni dan. TRŽAŠKI DNEVNIK DANES IN JUTRI NA TRŽAŠKI UNIVERZI Slovesen začetek kongresa društva za prometno medicino O aktualnem problemu in njegovih različnih aspektih bodo govorili ugledni znanstveniki z italijanskih univerz V auli magmi tržaške univerze se bo danes dopoldne začel VI. kongres Italijanskega društva za prometno medicino, ki bo nato potekal v univerzitetni dvorani Ciami-cian. Kongres, ki bo privabil v naše mesto znanstvenike, strokovnjake in tehnike z raznih področij, je brez dvoma zelo aktualen spričo ogromnega razvoja prometa in kliničnih, pravnih, zdravnaško-prav-nih, tehničnih, zavarovalnih in socialnih posledic, k; jih prinaša ta razvoi. Otvoritvena slovesnost bo ob 9. uri. Otovorili bodo rektor prof. Ori-gone, župan inž. Spaccini, zastopnik v}ade prof. SpaLatin za ministrstvo za zdravstvo. Sed® bodo pozdravni nagovori deželnega odbornika za higieno in zdravstvo odvetnika Devetega, predsednika kongresa prof. Geirina ter članov izvršnega odbora kongresa prof. Mon-ticeilija in Gheriinzooija. Razpravljali bodo o dveh osnovnih temah: 1. »Zdravniško mnenje o sposobnosti za upravljanje motornih vozil* (moderator prof. Lam-bento Perugia); 2. »Zavarovanje in jamstveni sklad proti škodi, ki jo povzročijo motorna vozila — pravni, zdravniško - socialni, zdravniško -pravni pogledi* (moderator prof. Salvatore Foderaro); 3. »Sredstva prve pomoči žrtvam prometnih nesreč (moderator prof. Giorgio Mon-tteeili). Predvidena so še druga poročila, med katerimi Deveta govo o pravni ter odv. Ertrica Randooeja, direktorja »Assiourazaoni Generali*, o zavarovalni plati vprašanja. Kongresa se bodo udeležili tudi višji častniki vojske, specializirani za vprašanja prevozov ter inž. Pulto od Fialta iz Turina, ki bo govoril o opremi ambulantnih vozov za prvo pomoč. Potrjena je tudi prisotnost ortopedskih zdravnikov prof. Enza De-marchija z univerze v Bariju, prof. Antonia Cabatza z univerze v Cagliariju in drugih. Kongres se bo zakl.jučil v nedeljo. Vzporedno bo v našem mestu tudi letni občni zbor Italijanskega društva za prometno medicino. Študijsko srečanje o zunanji trgovini ČSSR Danes se začne 4. študijsko srečanje o problemih zunanje trgovine podonavskih držav, ki ga orga ndrira Inštitut za študije in dokumentacije o vzhodni Evropi. Na prejšnjih srečanjih so razpravljali o nekaterih značilnostih zunanje trgovine Jugoslavije, Madžarske ’i Bolgarije. Omenjeni inštitut začenja z novim srečanjem diskusijo o glav- nih značilnostih zunanje trgovine Češkoslovaške, zlasti v zvezi s funkcijo podjetij tega sektorja. Čez nekaj mesecev bo drugo sre Čanje, ki ga bodo posvetili’ vpraša nju značilnosti medsebojnih izme njav med Češkoslovaško in zahodnimi državami, zlasti v zvezi z EGS ter tehnično industrijskem sodelovanju med vzhodnimi in zahodnimi državami. Na današnjem srečanju bo imel poročilo prof. inž. Cestmir Konecnv «Tržaški fond» podaljšan še za nadaljnjih 10 let Predsedstvo ministrskega sveta in zakladno ministrstvo sta se u-godno izjasnila o predlogu poslanca Belcija, ki je predlagal, da bi veljavnost »tržaškega fonda* podaljšali za dobo 10 let. V fond se bo tako steklo 9 milijard in 700 milijonov lir letno, ki jih bodo uporabili v korist tržaškega gospodarstva. Predsednik »fonda* Pittoni je izrazil svoje zadovoljstvo predvsem, ker bodo ta sredstva vložili v najvažnejše sektorje tržaškega gospodarstva. PO VČERAJŠNJEM PROTESTU STANOVALCEV OBČINSKEGA ZAVETIŠČA V UL. K0L0NJA 26 Občinska komisija za dodelitev stanovanj zagotovila prizadetim primerna bivališča Občina je zaradi kritičnega stanja stavbe izgnala 15 družin, ki bi se morale preseliti v bivše zapore v Ul. Tigor H ! '* . Včeraj na hodniku pošlo pja v Ulici Kolonja 28 P0 SPLAVITVI TURBOCISTERNE »SflN GIUST0* Tržiška ladjedelnica med dvajsetimi aajvecjimi ladjedelnicami na svetu Avtomatizirane naprave in dok-bazen dovoljujejo gradnjo ladij z nosilnostjo do 320.000 ton Splavitev turbocisteme «San Giu sto* ki je v teh dneh zapustila splavišče tržiške ladjedelnice ital-cantieri, predstavlja važno etapo v italijanskem ladjedelništvu. Skoraj istočasno je namreč zapustila ladjedelnico za poskusne vožnje sestrska enota «Anita Monti*, ki se bo v kratkem pridružila »Caterini Monti* na petrolejskih progah. Vse tri ladje imajo 228.000 bruto ton nosilnosti in so največje v Italijanskem ladjevju. Posebno etapo pa predstavlja splavitev turbocisteme «San Gdusto* zato, ker se je ladjedelnica Italcantieri s temi ogromnimi konstrukcijami uvrstila med 20 najpomembnejših ladjedelnic na svetu. Gradnje tako velikih ladij v Tržiču se sedaj nadaljujejo v stalnem aniiiiMiiiiugiiiimiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii DRASTIČNI SKLEPI LASTNIKOV ČRPALK V OKTOBRU BODO ZAPRLI 78 BENCINSKIH ČRPALK Vprašanje sen. Seme in poslanca Skerka Kaj pravi finančni minister Preti Lastnikr bencinskih čroalk v Trstu so zaostrili svoj boj, da bi dosegli za Trst kontingent bencina brez državnih dajatev, toda vse kaže. da je boj brezuspešen. Po podre žitvi bencina je pri bencinskih črpalkah v Trstu še manj kupcev kot prej, ker tržaški avtomobilisti gredo rajši po bencin v Jugoslavijo, kjer stane 90 lir. Zaradi tega so lastnild bendnskih črpalk prišli do drastičnega sklepa, da bodo nam reč zaprli črpalke in odpovedali najemne pogodbe. Tako je na zadnji se,ji prijavilo odpoved že 78 izmed 110 lastnikov bencinskih črpalk. Na podlagi pogodb bodo te črpalke dokončno zaprte v roku enega meseca. Prvega oktobra bo izredna skupščina ta bodo na njej sprejeli na dal.jnje sklepe o zapori bencinskih črpalk. V zvezi s tem problemom sta se nator Paolo Šema ta poslanec Al bin Škerk naslovila včeraj na mi nistra za finance vprašanje, da bi zvedela, ali omenjeno ministrstvo namerava spremeniti svoje stališče glede dodelitve kontingenta bencina in sprejeti ukrepe, da bi se rešil položaj potrošnikov in prodajalcev bencina. Finančni minister Preti je te dni iz ja ril, da vlada nikakor ne more sprejeti zahteve po znižani ceni bencina za tržaško pokrajino, ker bi morala ustreči enakim zahtevam tudi drugih obmejnih mest (Trbiž, Varese, Como itd.) kar v sedanjih razmerah ni mogoče. in istočasno v Slovenski dijaški dom, da varujemo zanje stanovanje do 30. septembra. Po tem roku bomo oddali razpoložljive prostore drugim. Ravnateljstvo Zaključek vpisovanja gojencev in gojenk v dijaški dom v Trstu Opozarjamo starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke za šolsko leto 1970—71 v Slovenski dijaški dom v Trstu, da je zadnji dan vpisovanja danes, 26. septembra do 13. ure. Kdor ne more iz posebnih razlogov k vpisovanju, lahko to izvrši po telefonu na tel. štev. 93167. Vpisovanje je od 10. do 13. ure v Ul. Ginnastica št. 72 ali Čampo San Lulgi 11 (av tobusa št. 25 in 26 s TrgaOberdan) Prav tako opozarjamo vse visoko-lolce in visokošolce z Goriškega in lz Slovenske Benečije, ki se nameravajo vpisati na tržaško univerzo TRGOVSKE LADJE V GRADNJI (tonaža v milijonih) leto na svetu št. bruto t. št. EGS bruto t. % svet št. ITALIJA br. t. % svet 1962 1868 8,2 543 2,5 20,4 67 0,4 5,4 1963 1992 8,6 432 1,7 21 47 0,3 4,3 1964 2234 11,5 522 2,3 19,8 41 0,3 3 1965 2291 12,5 488 2,2 17,4 64 0,5 4,1 1966 2582 14,8 486 2,7 18,6 64 0,6 4 1967 2691 16,5 465 2,6 16 70 0,5 3,2 1968 2819 19,3 467 3,5 18,2 57 0,7 3,8 1969 2916 21,7 525 4,4 19,8 63 0.9 4,1 IZROČENE TRGOVSKE LADJE (tonaža v milijonih) leto na svetu št. bruto t. št. EGS bruto t. % svet št. ITALIJA br. t. % svet 1962 1882 8,2 510 2,3 28,5 47 0,3 3,2 1963 2038 9, 513 2,6 28,4 50 0,4 4,8 1964 2032 9,7 496 2,2 22,3 55 0,5 4,7 1965 2202 11,8 495 2,2 18,6 44 0,4 3.4 1966 2377 13,8 485 2,5 18,1 56 0,5 3,8 1967 2743 15,1 476 2,4 15,6 58 0,5 3,3 1968 2740 16,8 407 2,7 16,1 54 0,5 3 1969 2806 18,6 488 3,4 18,3 52 0,4 1,9 18.4 20,6 15 23,3 21.5 20,2 20,9 20,7 11,2 17 21.3 18.3 21,1 21 18.4 10,7 Praznik komunističnega liska Drevi ob 19. uri se bo v Ljudskem domu v Trebčah začel tradicionalni praznik komunističnega tiska. Po 21. uri bo ples. Igral bo ansambel »The Lords*. Praznik se bo nadaljeval v nedeljo ob 16. uri, Nastopila bosta godba na pihala »Parma* to pevskj zbor pd »Pri moreč*. Pozdrave federacije KP1 bosta prinesla sen. Šema in Dorina Košuta. Po 21. uri bo ples. Jutri bo praznik komunističnega tiska tudi v Griži nad Miljami. Igrala bo godba iz Milj, spregovoril pa bo Claiudio Tooel. •iiiiiiiiiiiiiitiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiimiiuiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimMiiiiHiiiKiiui ritmu, saj so na splavišču že začeli graditi četrto ladjo z enakimi značilnostmi. Gre — kot smo že poročali — za konstrukcijo štev. 4253 po naročilu delniške družbe »Santa Cristina* iz Palerma. Sledile bodo še druge z enakimi dimenzijami. Gradnjo takih kolosov, ki se je začela v japonskih ladjedelnicah, narekujejo nujne potrebe tudi italijanskega pomorstva. Vključitev v to novo revolucionarno politiko v pomorskih prevozih pa je zahtevala od tržiške ladjedelnice obsežna in tudi draga pripravljalna deda. Stare naprave so bile v celoti prenovljene ta delno zamenjane z novimi, vključno s popolno in v celoti avtomatizirano konstrukcijsko linijo ter z dokom, ki je dolg 350 metrov, širok 26 in globok 11,3 metra ter dovoljuje gradnjo ladij do 320.000 ton nosilnosti. Že sama gradnja ladij v tem doku predstavlja majhno revolucijo v tradiciji ladjedelništva. Ko je ladja zgrajena, jo namreč ne splavijo več na tradicionalen način po smučišču, temveč enostavno spustijo v dok-bazen morsko vodo, tako da ladja zaplava. Prav tako revolucionarna je konstrukcijska linija: ogromen kompleks hangarjev, ki se raztezajo na površini 170.000 kv.metrov, in v kaiterih ladjo praktično prefabrici rajo v velikih kosih. SKLEP OBČINSKE UPRAVE Tovornjaki ne bodo smeli voziti skozi središče mesta Potlej te bodo po raznih dohodnih cettah morali utrne rjati na Trajantko nabrežje, kjer bodo uredili parkirne prottore Na sedežu trgovinske zbornice je prišlo predvčerajšnjim do sestanka med raznimi ustanovami, ki so zainteresirane pri težkem prometu skozi mestno središče. Občinska uprava je sklenila, da bo prepovedala tovornjakom vožnjo po Ul Fabio Severe v obeh smereh in ne kot dosedaj samo iz mesta proti okolici. Ta odločitev bo verjetno stopila v veljavo že pred koncem prihodnjega meseca Zaradi tega bodo morali tovornjaki, ki hočejo priti v mestno središče, po Trbiškd cesti (SS 202) do Trajan-skega obrežja, kjer bodo pripravili posebne parkirne prostore. Poti, po katerih bodo po teh spremembah lahko prispeli v mesto, so različne, odvisno od smeri, od ko der prihaja tovornjak: iz Italije: preko openskega križišča, skozi »rdeči predor* pri Mon-tebellu ter po ul. D'Alvaaino in pa- saži S. Andrea do Trajanskega o-brežja; od Fernetičev: do openskega križišča, nato po isti poiti, kot tovornjaki iz Italije; od Peska: po Bazoviški cesti (SS 14) do križišča oblike H, kjer se mora težki promet vključiti na SS 202: od Škofij: po SS 15 do trga Ba iamomti, potem pa na levo po Ul. Batamonti, Ul. Svevo ta od Ul. Al-viano naprej kot ostali do Trajanskega nabrežja. Avtonomna pristaniška ustanova bo poskrbela za začetno ureditev parkirnega prostora na Trojanskem obrežju, SIP bo postavil nekaj telefonskih kabin, Anas in občinska uprava bosta uredili na openskem križišču ta na drugih strateških točkah nove cestne znake ta kažipote fioanoarji pa bodo preuredili spremstva tovorniakom, ki se namenjeni v prosto luko. Za te ogromne gradnje so zanimivi podatki o proizvodnji (postavitvah in izročitvah) v preteklem letu ter razmerje med ladjami, ki so jih zgradili v Italiji in v ostalem svetu. V ladjedelnici Italcantieri so lani postavili na splavišča ladje za skupnih 85.643 bruto ton nosilnosti, izročili pa so ladje za skupnih 237.408 bruto ton nosilnosti. Gre za relativno skromne številke, ker se nanašajo šele na začetek orjaških gradenj. V prihodnjih letih, toda tudi že v letošnjem letu, bodo te številke močno presežene, saj se bodo nanašale na 8 ladij v gradnji, od katerih 4 na turbinski pogon, 3 motorne in eno turbocdstemsko ladjo. Gre za naslednje enote: turbocisterno »Anita Monti* z 228.500 bruto tonami nosilnosti, za turbinsko kontejnersko ladjo (konstrukcija 4242) z 19.710 bruto tonami nosilnosti, turbinsko kontejnersko ladjo (konstrukcija št. 4243) z 19.710 bruto tonami nosilnosti, za turbinsko ladjo za prevoz olj «Lily Prima* s 137.200 bruto tonami nosilnosti, motorno linijsko ladjo »Gazzella* s 13.003 bruto tonami nosilnosti, motorno linijsko ladjo »Tigre* z 12.660 bruto tonami nosilnosti, za turbinsko ladjo za prevoz olj »Armalisa Lolli Ghetti* s 137.200 bruto tonami nosilnosti, motorno linijsko ladjo »Capriolo* z 12.660 bruto tonami nosilnosti. V preteklem letu so izročili naročnikom skupno 7 ladij, poleg Križarke »Vittorio Venete*, ta sicer: turbinsko ladjo za prevoz metana »Esso brega* s 25.397 bruto tonami nosilnosti, motorno ladjo «Kastav» za splošni tovor ter sestrski ladji »Bakar* ta »Pazin* po 8.713 bruto ton nosilnosti vsaka, motorno ladjo bulk carrier — »Ziemia Kielecka* s 26.517 bruto tonami nosilnosti, motorno ladjo za prevoz rudnin »Ple-iades* z 79.671 bruto tonami nosilnosti in za motorno ladjo »Vela*, prav tako za prevoz rudnin, z 79 tisoč 674 bruto tonami nosilnosti. Za razliko od prejšnjega leta se je povečala tonaža ladij v gradnji, zmanjšala pa se je tonaža že izročenih ladij. V letu 1968 so namreč imel’ v gradnji 18 ladij za skupno 554.230 bruto ton nosilnosti (brez plovnega bazena, ki ga je zgradila ladjedelnica Sv. Marka), izročili pa so 10 ladij za skupno 514.080 ton ter še 4 vojne ladje — podmornice »Toti*, »Attilio Bagno-!ini», »Dandolo* in »Mocenigo* ter ponton »Scarabeo Secondo*, ki je bil zgrajen v Tržaškem arzenalu — Sv. Marku. Svetovni položaj glede gradnje ladij v zadnjih osmih letih, od leta 1962 do 1969, kaže zanimivo razmerje med številom in tonažo ladij v gradnji ta že izročenih tovornih ladij. PredvčerajSnjam je petnajst družin, ki stanujejo v občinskem zavetišču v Ul. Kotanja 26, prejelo od občine odtok po izgonu z ute-meljflitvtjD, da Je poslopje, v katerem bivajo, v kritičnem stanju, saj je na zunanjih in zlasti na notranjih zidovih vse polno razpok, ki resno ogrožajo varnost stanovalcev. V odloku je bilo tudi rečeno, da je občinska uprava za prizadete družine že poskrbela za nova, pritož mostna stanovanja in sicer v bivši jetmlšnlci v Ul. Tigor. Temu obin-skemu odloku o izgonu In novi naselitvi pa so se omenjene družine, ki jih sestavlja kakih 35 članov, odločno uiprie. Vsi so si bili enotni v sklepu, da bodo do zadnjega vztrajali pri svojih zahtevah po dodelitvi lepših in udobnejših stanovanj, kajti priložnostna naselitev v Ul. Tigor bi pomenila novo in še večjo stanovanjsko stisko, občinske oblasti pa bi s tako rešitvijo menile, da so opravile svojo dolžnost in arhivirale primer še za dobo kakih 10 let. Včeraj zjutraj, že pred 8. uro, so bili vsi stanovalci občinskega zavetišča v Ul. Kolonja 26 v veži poslopja in čakali na izgon, ki je bil napovedan za 8, uro. Na pročelje poslopja so razobesili napise, kot: «DovolJ z lažnivimi obljubami! Hočemo stanovanja z ljudsko najemnino!«, «Ljudske hiše samo za potrebne in revne ljudi«, ((Nepotrebna premestitev za bednejšo naselitev« in podobno. Nekaj po napovedani uri za izgon je prišel pred poslopje načelnik občinskega ekonoma ta dr. Gramomte, ki se je o-sebno prepričal o nadvse kritičnem stanju poslopja ter se ob prisotnosti občinske svetovalke in predstavnice odbora za stanovanja Jole Burim razgovarjal s prizadetimi stanovalci. Ti so mu navedli razloge, zaradi katerih nočejo biti premeščeni v bivše zapore v Ul. Tigor, na kar so iz protesta zaprli vežna vrata ta se zabarikadirali v notranjost poslopja. Bila Je 9. ura, ko Je na poziv občinskih funkcionarjev, odgovornih za izgon, privozil v Ul Kolonja tovornjak gasiloev pod vodstvom podčastnika Soiorlija. kmalu nato pa je prispel še podčastnik mestnih redarjev Bertoll. Pred dolgim, rumenkastim poslopjem se je medtem zbrala gruča radovednežev, ki so strmeli o gasilce in mestne redarje ter v zaprta vrata, za katerimi so prizadete družine zaskrbljeno pričakovale najhujše. Okrog 11. ure sta prišla k prizadetim družinam inšpektor mestnih redarjev Corradlni ter načellnk VII. občinskega oddelka za skrbstvo in do-brodelndštvo odv. Benussi, ki sta skušala še enkrat prepričati družine, naj zapustijo ogroženo poslopje.' Ker so družinski poglavarji vztrajali pri svojih, popolnoma u-pravlčendh zahtevah, je inšpektor Corradlni še enkrat opozoril na resnost položaja ter jim predlagal, naj v nasprotnem primeru podpišejo, da si sami prevzamejo odgovornost, če se poslopje zruši. Po razgovoru Je skupina kakih 15 družinskih članov šla na cesto in se v povorki ter z napisi v rokah napotila po mestnih ulicah do Trga Unitš. Na županstvu je sprejel delegacijo podžupan Lonza, ki je prizadetim najprej omenil modnost, da se lahko preselijo v levo krilo poslopja, ki še ni ogroženo, nato pa na zahtevo prizadetih v naglici sklical občinsko komisijo za dodelitev stanovanj. Komisija, ki se Je sestala pod predsedstvom podpredsednika IACP (avtonomna ustanova za ljudske hiše) Ooslovdcha, je soglasno sklenila, da morajo prizadetim družinam najti v najkrajšem času primerna bivališča. Komisija bo sedaj ugotovila koliko je vseljivih stanovanj, ostali, ki trenutno ne bodo prišli do strehe, pa bodo morali počakati kak mesec, ko bodo dokončali nekaj novih hiš. Še danes, 26. t. m. vpisovanje v srednje šole Šolski skrbnik opozarja, da je 22. t. m. zapadel rok za vpisovanje v srednje, višje srednje in strokovne šole, da pa so ravnatelji šol dobili pooblastilo, da sprejemajo vpisovanja nepreklicno do danes, 26. septembra. Odbor Slovenske prosvetne zveze In predstavniki tržaških prosvetnih društev zbrani na rednem posvetu 21. septembra 1970 v Trstu pozivamo člane naših društev, delovno mladino In ostalo slovensko Javnost, naj opozorijo maturante nižje srednje šole, ki ne bodo nadaljevali študija na slovenskih srednjih višjih šolah, da se vpišejo na novoustanovljeno slovensko strokovno šolo. Po več letih odločnih zahtev In potrebe po strokovni šoli, smo slednjo le dočakali, vendar ugotavljamo, da nam je bila dana v obliki, v času In na način, ki gredo v razkorak z današnjo stvarnostjo, ko v vsej državi proslavljamo 25. letnico osvoboditve in zmage nad silami, ki so nas oropale človeških pravic. Odgovorne oblasti pozivamo k resnejšemu in pravičnejšemu ravnanju s Slovenci. RAZPIS ABONMAJA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU ZA SEZONO 1970-71 Repertoar za abonente; 1. Lev Nikolaj Tolstoj: Ludvvig Holberg: Dominik Smole: Vitaliano Brenčati: SLOVENSKA NOVOST GOSTOVANJE DRAME SNG GOSTOVANJE DRAME SNG MOČ TEME JEPPE S HRIBA ANTIGONA RAFFAELE LJUBLJANE MARIBORA Vrsta abonmajev: Premierski Red A (prva sobota po premieri) Red B (prva nedelja po premieri) Red Mladinski v sredo Red Mladinski v četrtek Red okoliški (popoldanska predstava na dan praznika) Cene za abonente: Premiera Ponovitev Parter A (središčni sedeži) 13.000,— 6.000.— Parter B (ostali sedeži) 8.000.— 5.000,— Balkon 4.500.— 3.000.— Okoliški abonma Lir 6.000,— (preskrbljen prevoz) Mladinski abonma Lir 2.000.— Invalidi Lir 2.000,— (za katerokoli vrsto abonmaja) SG v Trstu razpisuje, razen za premiere, tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z enim samim osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 2.000 lir. Abonmaje vpisujemo vsak dan, razen ob praznikih In v ponedeljkih dopoldne, v Tržaški knjigarni, Ul. S. Franceseo 20, tel. 61-792, od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19. Plačljivi so v treh obrokih do 1. februarja 1971. • • • Abonmaje za SG nabirajo tudi prosvetna društva in SPZ. Poverjeniki prosvetnih društev bodo obiskovali svoje člane in prijatelje na domu. Interesenti pa lahko naročijo abonma tudi na sedežu društva ali pri poverjeni osebi: SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA, Ul. Geppa 9, tel. 31-119, vsak dan v uradnih urah; PD IVAN CANKAR, Sv. Jakob, na sedežu Ul. Montecchi 6 pri Marju Magajni; PD SKEDENJ, pri predsedniku Angelu Žerjalu, PD VALENTIN VODNIK, Dolina, v ponedeljek in četrtek v večernih urah na sedežu ter pri Vojku Kocjančiču; PD FRANCE PREŠEREN, Boljunec, pri Slavi Slavec; PD SLOVENEC, Boršt, pri Stevu Kosmaču; PD SLAVEC, Ricmanje, pri Zdenku Hrvatiču; PD LONJER - KATINARA, pri Sergiju Pečarju; PD LIPA, Bazovica, pri Stanku Vodopivcu; PD SLOVAN, Padriče, v ponedeljek in četrtek v večernih urah v prosvetnem domu ter pri Rafaelu Grgiču; PD PRIMOREC, Trebče, pri Marčelu Kralju; SPD Tabor, Opčine, pri Viktorju Sosiču; PD KRAŠKI DOM, Repentabor, v Repnu Milko Križman št. 34, na Repentabru pri Emilu Guštinu št. 29; SPD PROSEK KONTOVEL, v večernih urah na sedežu društva in pri Marianu Pertotu; PD VESNA, Križ, v četrtek v večernih urah na sedežu v domu Alberta Sirka in pri Vojku i evetaku; SPD IGO GRUDEN, Nabrežina, v ponedeljek in četrtek od 20.30 do 21. ure v prostorih Glasbene matice na trgu. PD RDEČA ZVEZDA, Zgonik, pri Anici Guštin Abonmaje nabirajo v sledečih krajih: SLOVENSKA PROSVETA, Ul. Donizetti 3 (v večernih urah) SLOMŠKOV DOM v Bazovici (v večernih urah) ŽUPNIŠČE na Katinari (v večernih urah) FINŽGARJEV DOM na Opčinah (v večernih urah) ŽUPNIŠČE v Mačkovljah (v večernih urah) ŽUPNIŠČE v Borštu (v večernih urah) OBČINA DOLINA POKRAJINSKA TURISTIČNA USTANOVA priredita XV. PRAZNIK GROZDJA v dolini Glinščico v nedeljo, 27. septembra 1970 na trgu v Boljuncu začetek ob 14.30 NASTOPAJO: Domača godba na pihala Moški pevski zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine pod vodstvom prof. Klavdija KoJol-nija Meša-1 pevski zbor »France Prešeren« lz Boljunca pod vodstvom Draga Žerjala Folklorna skupina ENAL «Ruz-zantini Pavanl« iz Padove Od 10. ure dalje bo deloval kiosk z izbranim namiznim grozdjem po znižanih cenah in z novim sladkim vinom. Od 13. ure dalje bosta avtobusni podjetjd pomnožili odhode s postaje na Trgu ((Baritona Vecchia« (Stara mitnica). RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA STROKOVNEGA ZAVODA ZA INDUSTRIJO IN ROKODELSTVO koordinirana šola s slovenskim učnim jezikom sporoča da je vpisovanje za I. razred vsak dan od 9 do 12. ure v tajništvu srednje šole »IVAN CANKAR. (Sv Jakob). Vsa pojasnila lahko dobite v tajništvu. AVDITORIJ KONCERT ORKESTRA sVEHDIS Danes, 26. t. m. ob 21. uri bo v Avditoriju drugi od petih koncertov kratkega jesenskega simfoničnega cikla gledališča Verdi. Orkester bo vodil dirigent Bruno Aprea, kot solist pa bo nastopil pianist Nino Cardl. Spored bo naslednji: Rossini — »Obleganje Korinta«, uvertura; Mlcheli. ni — »Invenzlone« za orkester (absolutna novost); Mozart — ((Koncert za klavir in orkester št. 9, KV 271; Mendelssohn — «Peta simfonija op. 107». Pri blagajni Avditorija v Ul. Tor Eandena, tel. 31960 se nadaljuje pro-daja vstopnic, POLITEAMA ROSSETTI Catberine Spaak in Johnny Dorelll bosta s Simonovo glasbeno komedijo «OblJube, obljube« gostovala v Po-liteama Rossetiti od 1. do 6. oktobra. Predstava bo prva izvenabonmajska predstava Teatra Stabile v letošnji sezoni. Poleg protagonistov nastopa, jo v komediji še M^rio Carotenuto, Duilio Del Prete in Adriana Innocen-tl. Režija Je v rokah Garineija in Gio-vanninija. Gre za predelavo snovi lz znanega filma Billy Wilderja »Stanovanje«, v katerem je dialoge zasnoval prav Neli Simon. Za abonente na gledališko sezono Teatra Stabile bodo veljavni občutni popusti. Prošnje za nove abonmaje sprejema glavna prodajalna vstopnic v pasaži Protti (tel. 36372 - 38457). Nazlonale 15.30 «Woodstock» tre glor-ni di pace, amore e mušica. Technl-color. Fden 15.30 «11 caso Venere prlvata«. Bruno Crenner, Renaud Verley. Te-chnicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom. Penice 16.00 «Airport», Burt Lanca-ster, Dean Martin. Technicolor. Grattaclelo 16,00 «de Sade», Keir Dul-lea, Senta Berger, Lllll Palmer. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelslor 15.30 «Topolino story», «1 tre porcellini«. Ritz 15.30 «Beato tra le donne«, Louis de Funes. Technicolor. Alabarda 16.30 «E ven ne il glorno del limoni neri«. Technicolor, Prepove, dano mladini pod 14. letom. Filodrammatlco 16.30 «Interrabang». Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 «Gott mit uns» (Dio t con noi). Technicolor. Crlstallo 16.30 «Io non scappo, fuggo«, Alighiero Noschese. Technicolor, Capitol 16.00 «1 girasoll«, Sofia Loren, Marcello Mastroiannl. Technicolor. Moderno 16.30 «Abbandonatl nello spazio«, Gregory Pečk. Technicolor. Impero 16.30 »Indagine dl un cltta-dlno ali di sopra di ogni sospetto« Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom. Vittorio Venelo 16.30 »Un traquillo pošto di campagna«. Franco Nero, Vanessa Redgrave. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 »Budch Cassidy», Paul Newman, Robert Redford, Catherl-ne Ros. Technicolor. Astra 16.00 «Amore mio aiutaml«, Mo. niča Vlttl, Alberto Sordi. Technicolor. Abbazia 16.30 «Pendulum», Jean Se-berg, G. Peppard. Technicolor. Včeraj-danes Šolska mala ob začetku šolskega le. ta bo za dijake srednje iole »IVAN CANKAR« 1. oktobra ob 9 url v cerkvi sv. Jakoba. Po maši se bodo dijaki zbrali z razredih, kjer bodo dali razredniki začetna navodila. Ravnateljstvo državne srednje Sole ■Fran Levstik« na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv, Križu, sporoča, da bo začetna Šolska maša dne 1. okto bra ob 8.30 v cerkvi na Proseku. Za dijake Sv. Križa bo šolska maša v cerkvi v Sv. Križu dne 1. oktobra ob 9. uri. Po maši se bodo dijaki zbra-li v razredih, kjer bodo dali razredniki začetna navodila. Ravnateljstvo državne srednje So. le s slovenskim učnim Jezikom Fran Erjavec v Trstu Rojan, sporoča, da bo ob začetku šolskega leta 1970-71 Šolska maša dne l. oktobra ob 11. url v rojanskl župni cerkvi. Dijaki se bodo zbrali v razredin ob 10.30 kjer Jim bodo pred odhodom k maši dali gospodje razredniki za-četna navodila. Državna srednja Sola »Igo Gruden« v Nabrežini sporoča, da bo začetna Šolska maSa dne 1. oktobra 1970 ob 9, url v nabrežlnski župni cerkvi. SPDT organizira v nedeljo 27. t. m. Izlet na BlegaS z osebnimi avtomobili. Odhod s Trga Oberdan ob 7 url (po sončni url). Sestanek v Cerknem ob 9. url na trgu. Danes SOBOTA 26. septembra JUSTA Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 18.56 — Dolžina dneva 12.00 — Lu-na vzide ob 2.29 in zatone ob 17.23. Jutri. NEDELJA 27 septembra DAMIJAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 21,2, najnižja 13,1, ob 19. url 19,1 stopinje, zračni tlak 1020.1 stanoviten, veter 3 km zahodnlk, vlaga 57 odst., nebo jasno, morje mirno, tem-peratura morja 22,1. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 25. septembra 1970 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa Je 6 oseb Umrli so: 73-letnl Glovanni Paolet tl, 73-letnl Antonio Vulic, 33-letna El da Migliorinl por. Griscl, 21-letn! Via dimir Rauber, 28-letna Adriana Gam bo por Furlan, Alda Menegon, stara 17 ur. MILJE Kino Verdi: danes, 26. t. m. z začetkom ob 17. uri ter Jutri, 27. septembra z začetkom ob 15. url Jugoslovanski film »Bitka na Neretvi«. KINO «1RIS» PROSEK danes ob 19.30 ta jutri ob 16. uri Cinemascope Teonicolor Ulm ABBANDONATI NELLO SPAZIO Po romanu Martina Caidlna) Igrajo: Gregory Pečk, Rihard Cremna ta David Jamssen. KlKO NA OPČINAH danes ob 18. uri barvni zabavni film: CITTT CITTY - BANG BANG Igrajo: Dick van Dicke, Sallly Aon Howes. POPRAVEK V včerajšnji osmrtnici IVANE SEMEC POR. LEGIŠA je izostalo ime hčerke Angele. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)) Godina, Čampo S. Glacomo 1, Grl-golon. Trg Virgillo Giotti 1, Al Due Mori, Trg Unlti dTtalia 4, Al S. Lo-renzo, Ul. Sonclnl 179 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 11.30 do 0.30) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26, Rossettl - Emili, Ul. Combi 19, Al Sammarltano, Trg Ospedale 8, Tama. ro & Neri, Ul. Dante 7. Darovi in prispevki Ob l. obletnici smrti Josipa Faganela darujejo žalujoči sestri in brat 5000 lir za šolo spomenik v Cerk. nem. Umrl je ANGELO RIZZOLI Ob izgubi, ki bo hudo prizadela italijansko založniško dejavnost, se pridružujemo splošnemu žalovanju. Založništvo tržaškega tiska D.D. Sporočamo žalostno vest, da nas je v tragični nesreči za vedno zapustili naš dragi MARIO ČOK Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 15.45 lz mrtvašnice glavne bolnišnice na katinarsiko pokopališče. žalujoči žena, mati, brat in sestra z družinami in drugo sorodstvo Lomjer, 26. septembra 1970. PREMAKNITE DREVI KAZALCE ZA URO NflZfli! S povratkom k sončni uri od jutri nov urnik vlakov Največje spremembe v voznem redu vlakov na progah Trst-Milan-Rim in Trst-Ljubljana-Beograd | Pozor! Drevi ob 1. uri po polnoči bo treba premakniti kazalce na i Urah za eno uro nazaj, ker bo spet : stopila v veljavo sončna ura. Legalna ura je trajala od 31. maja in smo se je bili že navadili. Lahko bi ve-j Ijala še naprej in v tem smislu je j bilo že nekaj predlogov, ki pa jih Pristojni organi niso upoštevali. Po-1 leti je laže vstajati uro bolj zgo daj in prijetno pohajati uro kasneje, v jesenskih in zimskih mesecih Pa bi šel vsakdo težje z doma uro Prej. S ponovno uvedbo sončne ure sto pi v veljavo tudi nov vozni red vlakov. V novem voznem redu so Pastale spremembe, ne samo zaradi j prenehanja legalne ure, zlasti na progah Trst - Ljubljana - Beograd, Trst - Milan in Trst - Rim. Navedli bomo le naivečje spremembe. Tako bo Simplon Express (Trst - Ljubljana - Zagreb...), ki je do sedaj odpeljal iz Trsta ob 11.16, odpeljal ob 10.35, Direct-Orient, ki je prej odpeljal ob 21.11, pa bo odpeljal ob 20.09. Na pirogi Trst - Benetke odpade krajevni vlak, ki je ob 6.25 odpeljal v Cervignano, brzec (rapido) za Benetke, ki je odpeljal ob 13.45, bo imel zdaj odhod ob 13.05, skoraj dve uri prej pa bo odhod brz-oa (DD) za Benetke - Milan - Pariz (prej odhod ob 16.28, zdai ob 14.43, medtem ko bo pozneje odpeljal brzec za Benetke - Bologna-Rim (prej odhod ob 18.39, zdaj ob 18.53. Nespremenjena je ura odhoda nočnega brzca za Rim (22.25). BENETKE - MILAN - PARIZ RIM - BARI - LECCE ODHODI 5.50 L 6.10 R 6.45 D 10.27 L 13.05 R 13.36 L Portogruaro Benetke - Bologna - Milan -Genova (*) Benetke - Milan - Turin -Rim 8.00 DD Benetke 9.28 R Benetke - Rim (*) 9.44 DD (Direct Orient) Benetke -Milan - Pariz - Calais (spalni vozovi Atene -Istambul - Sofija za Pariz) Portogruaro Benetke ----- Portogruaro 4.43 DD Benetke - Milan 7.10 L Portogruaro (1) 8.04 L Portogruaro B.53 DD (Simplon Express) Benetke - Rim - Milan - Lam-brate - Domodossola - Pariz (spalni pogradi Trst -Pariz; spalni vozovi Benetke - Pariz; spalni vozovi Moskva - Rim (2) Portogruaro Benetke - Bari - Lecce (spalni pogradi Trst - Lgcce) 1.26 DD Benetke - Milan - Turin -Genova - Marseille (spalni vozovi in spalni pogradi Trst - Genova); Mestre -Rim (spalni vozovi in spalni pogradi Trst - Rim;; (samo ob petkih spalni vo-vozi Togliattigrad - Turin) 8.32 L 10.18 D ') Samo L. razred z obvenzim prednaročilom. I) Ne vozi ob nedeljah. !) Ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih. PRIHODI 1.25 L Cervignano (1) '.25 L Portogruaro f.50 DD Marseille - Genova - Turin - Milan - Benetke (spalni vozovi in spalni pogradi Genova - Trst); Rim - Bologna - Mestre (spalni vozovi in spalni pogradi Rim - Trst) (in ob nedeljah spalni vozovi Tu rin - Togliattigrad) 1.15 D Benetke 1.15 DD (Simplon Express) Pariz ,- Domodossola Milano Lambrate - Rim - Benetke (spalni pogradi Pariz -Trst); Lecce - Bari in Rim - Moskva (2) L.30 R Benetke 1.25 D Benetke 1.50 L Cervignano 5.10 DD Benetke 7.45 D Benetke 3.40 R Bologna - Benetke (*) 1.15 L Portogruaro 1.34 DD (Direct Orient) Calais -Pariz - Milan - Benetke (spalni vozovi Pariz - Atene - Istambul - Sofija) 0.58 R Milan - Rim - Benetke (*) 3.00 L Benetke 3.30 DD Turin - Milan - Genova -Rim - Bologna - Benetke (*) Samo L razred z obveznim prednaročilom. (1) Ne voz' ob nedeljah. (2) Samo ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih. VIDEM ■ DUNAJ - SALZBURG MtlNCHEN ODHODI 3.50 L Videm - Trbiž 5.20 L Videm 6.15 D Videm - Trbiž 6.30 L Videm 7.18 D Videm - Pordenone -Trbiž - Dunaj 10.00 L Videm - Trbiž 12.25 D Videm 12.46 L Videm 14.15 D Videm 14.20 L Videm 16.45 L Videm - Trbiž 17.55 L Videm 19.10 D Videm 20.02 L Videm 20.50 D Videm - Trbiž - Dunaj Miinchen (spalni pogradi Trst - Miinchen) 22.40 L Videm 13.10 L 18.15 L 19.00 D 20.09 D 20.35 L Opčine- Ljubljana (1) Opčine (1) Opčine - Ljubljana (1) (Direct Orient) Opčine -Ljubljana - Beograd -Skopje - Atene - Sofija -Istambul - Thessaloniki (spalni vozovi Atene -Istambul - Sofija; spalni pograd Trst - Beograd) Opčine (1) Ne vozi ob nedeljah. PRIHODI PRIHODI 0.31 L Videm 6.51 L Videm 7.35 L Vdem 8.16 D Pordenone - Videm 8.50 D Miinchen - Dunai - Trbiž ■ Videm (spalni pograd; Miinchen - Trst) 9.03 L Videm 12.00 L Trbiž - Videm 14.05 D Videm 15.04 L Videm 16.03 D Videm 18.05 L Videm 19.00 DD Trbiž - Videm 19.45 L Videm 21.09 L Pordenone - Videm 22.20 L Videm 22.41 D Dunaj - Trbiž - Videm OPČINE - LJUBLJANA BEOGRAD - BUDIMPEŠTA ODHODI 0.20 D Opčine - Ljubljana - Zagreb 7.00 L Opčine (1) 8.25 D Ljubljana 10.35 DD (Simplon Express) Opčine-Ljubljana - Zagreb - Subotica - Beograd - Budimpešta (spalni vozovi ob ponedeljkih, sredah, petkih za Moskvo; spalni vozovi Turin - Togliattigrad ob nedeljah; spalni pogradi I Pariz - Zagreb) * iiMmiiiimmiiiiimiiHuimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinmiuiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimmiinimMi PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM Pogojno obsojen avtomobilist ker je povzroiil smrtno nesrečo Obsojene Jugoslovanke zaradi kraje 100 parov hlač GORIŠKI DNEVNIK Z DEKRETOM PREDSEDNIKA REPUBLIKE 26. septembra T370 Formalno pravno priznanje strokovnega zavoda za trgovino Sestavljen organik vodilnega, učnega in tehničnega osebja • Zavod bo vodil petčlanski upravni svet . Upamo, da bo preselitev v Ul. Morelli dokončna 5.18 D 7.10 L 8.25 D 8.55 D 13.35 L 18.32 D 20.12 D 21.37 L Zagreb - Ljubljana - Op čine Opčine (1) (Direct Orient) Istambul-Sofija - Atene - Skopje -Beograd (spalni pograd; Beograd - Trst) Ljubljana - Opčine (1) Ljubljana - Opčine (1) (Simplon Express) Budimpešta - Beograd - Subotca-Zagreb - Ljubljana - Opčine (spalni vozovi Moskva - Rim ob ponedeljkih, sredah in sobotah; spalni pogradi Zagreb - Pariz; ob petkih spalni vozovi Togliattigrad - Turin) Ljubljana - Opčine Opčine (1) Ne vozi ob nedeljah. Pred kazenskim sodiščem se je včeraj moral zagovarjati 32-letni Salvatore Bumbalo iz Ul. Chiesa 11, ki je bil obtožen nenamernega umora, ker je 25. oktobra lani v Miramarskem drevoredu podrl s svojim avtom 68-letnega pešca Do-menica Tonella iz Drevoreda Terza Anmata 9. Moški je namreč tri dni po sprejemu v botaišnico zaradi hudih udarcev v glavo in zloma desne stegnenice, izdihnil. Do hude prometne nesreče je prišlo okrog 20. ure zvečer, ko je To-nfello pred poslopjem s hišno številko 11, pri baru «Condof», naglo prečkal cestišče na zebrastem prehodu za pešce. Prav tedaj pa je v smeri Barkovelj precej naglo privozil avtomobil «innocenti» z registracijo VA 116026, ki ga je vozil Bumbalo. Šofer je sicer naglo zavrl vozilo, a je kljub temu zadel nesrečnega pešca s tako silo, da je ta z glavo prebil steklo vetrobrana, nakar se je nezavesten in s hudimi poškodbami zavalil z avtomobila na tla. Zdravniki na nevrokirurškem oddelku bolnišnice so se od vsega začetka zavedali resnosti poškodb, ki jih je Tonello zadobil pri nesreči, vendar so kljub temu upali, da mu bodo lahko rešili življenje. Zagovornik zasebne stranke odv. Padovani je zahteval denarno odškodnino, tožilec dir. Tavella pa je predlagal sodnikom, naj obsodijo obtoženca na 1 leto in 6 mesecev zapora ter naj odredijo zanj dveletni odvzem vozniškega dovoljenja. Bumbala je branil odv. Alef-fi, ki se je potegoval za oprostitev, ker dejanje ni kaznivo. Sodniki so spoznali Bumbala za krivega nenamernega umora in ga pogojno brez vpisa v kazenski list obsodili na 8 mesecev zapora. Isto sodišče je včeraj sodilo tudi štiri jugoslovanske državljanke, ki so bile obtožene, da so dne 1. septembra letos ukradle iz skladišča pletenin «Modetex», v Ul. Valdiri-vo 3, dva zaboja s sto pari hlač. Na zatožni klopi sta sedeli 34-letna Lina Novakov ter 35-letna Marja Jankovič, medtem ko sta bili 24-letna Mirjam Šajn in 16-letna Draga S. odsotni. V jutranjih urah omenjenega dne sta vstopila v trgovino skladišča «Modetex» dva klienta in nakupila 100 parov hlač ter plačala za blago 250 tisoč lir. Ker pa sta imela še neke druge opravke, sta prosi- la 19-letno pomočnico Caterino Gra-can iz Ul. Valdiirivo 3, če jim lahko shirani zaboja s hlačami do večerne zapore trgovine. Okrog 18.30 pa so vstopile v trgovino omenjene Jugoslovanke in se, potem ko so ti ogledale razstavljeno blago in nakupile nekaj malenkosti, nemoteno oddaljile. Nekaj minut kasneje, u-službenci trgovine so že spuščali zapornice, pa sto vstopila v trgovino klienta, ki sta zjutraj kupila hlače. Vsako iskanje zabojev, ki ju je Gracanova položila ob prodajni pult, pa je bjlo brezuspešno. Tudi lastnik trgovine Giordano Lu-nardi je, potem ko mu je uslužbenka povedala, kaj se je zgodilo, ostal zelo presenečen in še enkrat pregledal do zadnjega kotička lokal, a o hlačah ni bilo ne duha ne sluha. Tedaj pa se je Gracanovi v hipu nenadoma posvetilo v glavi. Spomnila se je namreč, da so trgovino zadnje zapustile štiri Jugo' Slovanke, ki so imele pri sebi dva večja zaboja. Ker je menila, da so se napotile na železniško postajo, je z 1 .stnikom takoj stekla do slednje in še pravočasno vstopila na vlak, namenjen v Beograd. V enem od kupejev je zagledala omenjene Jugoslovanke, ki so se seveda precej začudile temu nenavadnemu obisku (medtem so bili o dogodku obveščeni tudi agenti železniške policije), ter skrbno držale pri sebi dva velika zaboja s sto pari hlač. Javni tožilec dr. Tavella je zahteval za mladoletno Drago S. prekinitev sodnega postopka zaradi mladoletnosti, za ostale pa 1 leto in 2 meseca zapora ter 80 tisoč lir denarne kazni, medtem ko je uradni branilec odv. Clarici predlagal sodnemu zboru oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so spoznali Jugoslovanke za krive tatvine in obsodili, razen mladoletnice, za katero so prekinili sodni postopek, vsako na 1 leto zapora ter 45 tisoč lir denarne kazni. Strokovni zavod za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici se je tudi formalno-pravno »rodil*. V uradnem listu od 21. septembra letos je namreč objavljen dekret predsednika republike, s katerim uzakonjuje obstoj te šole ter urejuje njen organik. Predsedniški dekret je bil sestavljen 5. maja 1969. leta, vendar ga je računski dvor sprejel šele 16. septembra 1970. leta. Odslej dalje bi se morale avtomatično urediti vse določbe, ki se v dekretu nanašajo na strokovni zavod ter njegovo normalno delovanje. Prizadevanja za ustanovitev strokovnega zavoda so se pričela s tremi vlogami, ki jih je 22. decembra 1964 poslala Slovenska kultumo-go-spodarska zveza županu občine Gorica, pokrajinskemu konzorciju za tehnično vzgojo ter ministrstvu za javno vzgojo v Rim (generalnemu ravnateljstvu za strokovno vzgojo). Vlogo na goriškega župana je SK GZ nato ponovila 13. januarja 1966, medtem ko je na temelju te vloge goriški župan poslal 15. januarja 1966 pismeno zahtevo na ministrstvo Rim po otvoritvi strokovnega zavoda. Šolski pouk se je doslej vršil že dveh poslopjih, letos pa se bo šola znova selila. Sprva je obstajala možnost, .da se bo preselila na Grad, kar je med slovensko javnostjo povzročilo val nezadovoljstva. Zagotovitev prostorov sodi v pristojnost občinske uprave. Odbornik za šolstvo rag. Moise nam je včeraj v pogovoru o preselitvi šole dejal, da se za vprašanje zanima. Izrazil je upanje, da bo nadškofija dovolila strokovnemu zavodu bivanje v zgradbi v Ul. Seminario še nekaj tednov, dokler ne poiščejo drugega prostora. «Najbolj verjetno se bo šola nastanila v Ul. Morelli, kjer namerava občina vzeta v najem večjo zgradbo, ki so jo izpraznili' z izselitvijo nekih uradov,* nam je dejal odbornik ter obenem zagotovil čim hitrejšo rešitev. Ker je v omenjeni zgradbi dovolj prostorov, bi bila kot nalašč 500 funtov težka bomba pri izkopih za Grandi Motor! 500 funtov težka angleška bomba, ki so jo predvčerajšnjim zvečer našli med izkopavanjem na področju tovarne v gradnji GMT, ni več nevarna. Izvedenci so ji včeraj odklopili detonator in bombi, ki je bila v dobrem stanju, odvzeli vsako rušilno moč iimmitiiiiHiiiinuimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiuHiiiiimiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiMMiiii VČERAJ NAVSEZGODAJ ZJUTRAJ V KOPRU Z AVTOM ZAPELJAL V MORJE IN UTONIL Domnevajo, da gre za samomor Včeraj zjutraj okrog 4. ure je neki mornar opazil, osebno vozilo, Id je pripeljalo po Nabrežju Pa-tricria Lumurnbe, nadaljevalo vožnjo po pristaniškem trgu na pomol, od tam pa zgrmelo v morje. Mornar je takoj obvestil pristojne organe, ki so poklicali gasilce. Gasilska reševalna ekipa je potegnila iz globine 15 metrov vozilo in truplo 29-letnega inženirja Jožeta Marca, zaposlenega v kombinatu Delamaris v Izoli. Posebna komisija je takoj začela raziskovati vzroke nesreče. Preiskava še ni zaključena, vendar obstaja močna domneva, da gre za samomor. Pokojni Marc je bil namreč resno bolan in bi moral iti v Ljubljano v bolnišnico. Že nekaj dni je precej potrto taval okoli. Danes zjutraj je spal v svojem stanovanju v Kopru do 3. ure, nato je vzel osebni avtomobil in se bržkone v du- ševni zmedenosti odločil za ta tragični korak. To hipotezo potrjuje tudi dejstvo, da so očividd opazili, kako je v vožnji po pomolu povečeval hitrost, komisija pa na kraju nesreče tudi ni zapazila nobenih sledov zaviranja. Pri Proseku trčenje fiata z motorjem Malo pred 11. uro je prišlo na cesti nedaleč od tovarne Coca Cola pri Proseku do trčenja med fiatom 124 Ts 113131 in motornim kolesom, s katerim se je vozil 17-let-ni študent Pierpaolo Deola iz Naselja S. Nazario. Ker se je fant pri nesreči potolkel in se ranil po nogi, so ga spremili v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku. Okreval bo v 10 dneh. za potrebe šole, ki stopa v tretje leto svojega življenja ter ima sedaj skupno 39 učencev, v prvem razredu 16, v drugem razredu 14, v tretjem pa 9. Predsedniški dekret ustanavlja triletne in dveletne sekcije. Namesto sedanje komisarske uprave bodo imenovali 3-letni upravni svet, sestavljen iz dveh predstavnikov ministrstva za javno vzgojo ter po enega predstavnika občinske uprave, pokrajinske uprave ter trgovinske zbornice. Dekret govori tudi o vključitvi vodilnega, učnega in tehničnega o-sebja v stalež, ki bo obsegal osem oseb: ravnatelja, ki ne bo poučeval, tri profesorje A kategorije za tri stolice, tajnika, uradnika in dva posirežnika. Tedenski pouk obsega 109 ur. Ministrstvo za javno vzgojo bo določilo posamezne predmete, ki sodijo v stolico, ter kvalifikacije za tehnično osebje. Vesti iz Tržiča KD soglasno odobrila sklep, da pošlje vodstvu PSI povabilo za nadaljevanje razgovorov. S tem v zvezi so izdelali poseben dokument s pogoji za sodelovanje s PSI v dvostrankarski občinski upravi v Tržiču. Med 6 točkami je v dokumentu tudi pogoj, da se PSI v vseh občinskih upravah tržiškega področja pridruži izvajanju politike levega centra. Kar se tiče sklicanja prve seje občinskega sveta izgle-da, da jo nameravajo sklicati 16. oktobra. Program za gradnje v tržiški občini je bil končno podpisan od predsednika deželne uprave. Danes, v soboto ga bodo dali na vpogled na občinsko oglasno desko za dobo 15 dni; po tem roku bo postal pravo-močan za izvajanje. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan In ponoči dežurna lekarna AL COR-SO, Maraini — Korzo Italija 89 — tel. 24-43. V TR2ICU V Tržiču Je ves dan ln ponoči dežurna lekarna dr. Rdsmondo — Ul. Tocti 52 — tel. 72-701. Pogajanja za občinsko upravo se še vedno nadaljujejo. Na včerajšnjem posvetu svojega vodstva je miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiauiiiiiiiiiiiiiiiiil SEJA JE BILA V SREDO ZVEČER Zaradi odhoda večine svetovalcev prekinjena občinska seja všteverjanu Odkrit spor med enakovrednimi skupinami v Kmečko -delavski zvezi - Predlagana nezaupnica županu in odbornikom - O točkah dnevnega reda sploh niso razpravljali V sredo zvečer ob 20.30 je bila v Števerjartu napovedana seja občinskega sveta z zelo bogatim dnevnim redom, saj bi bili morali občinski možje izvoliti svoje zastopnike v razne komisije, debatirati o javnih delih, razpravljati o proračunu. Do seje, je sicer z malenkostno zamudo prišlo, vendarle so vse programirane točke ostale le na papirju, kajti zaradi zmlnega števerjanskega nesporazuma v vrstah Kmečko delavske zveze je večina svetovalcev zapustila sejno dvorano. Tako so morali iti domov tudi župan in drugi njegovi prijatelji, člani občinskega odbora. Ko smo, nekaj dni pred sejo, brali dnevni red, smo takoj uvideli, da nekaj ni v redu. Spet je bilo na dnevnem redu seje glasovanje o sestavi občinske volilne_ komisije. To komisijo so izvolili že na seji občinskega sveta, ki je bila 18. julija letos. Sestav te komisije je bil po tedanjem glasovanju naslednji: župan Stanislav Klanjšček, Emil Terpin, Mario Mikluš, Slavko Štekar, Alojz Mužič. V našem listu smo takrat ugotovili nepravilnost tega glasovanja, kajti svetovalci bi bili lahko to komisijo in tudi druge volili, ko bi bili potrjeni od kontrolnega od- NA USTANOVNEM SESTANKU V ČETRTEK V Doberdobu so ustanovili svojo krvodajalsko sekcijo Župan Jarc je obljubil pomoč občine - V tržlškem okraju je nad 700 krvodajalcev V četrtek je bdi v Doberdobu, v prostorih gostilne Peric, sestanek doberdobsklh krvodajalcev, katerega so se udeležili številni domačini .Med njimi je bil tudi župan Andrej Jarc, podžupan Karel Černič ln pokrajinski svetovalec Jarc. Združenje krvodajalcev tržiškega okraja pa so zastopali: predsednik Buoro Alessandro, podpredsednik Cecoani Armando, tajnik Bruschin Aurello ln dr. Fausto Righin, primarij transfuzijskega centra tržl-ške bolnišnice. Uvodno besedo je imel Jože Ferfolja, večletni krvodajalec in član omenjenega združenja, ki je Doberdobcem predstavil navzoče goste in poudaril važnost ustanovitve sekcije krvodajal-cev tudi v doberdofbstol občini. Za njim je spregovoril predsednik združenja Buoro. Poudaril je, da obstaja v Doberdobu veliko število stalnih krvodajalcev, ki so včlanjeni v združenje. Poleg tega pa obstajajo še priložnostni krvodajalci, ki so pripravljeni nuditi svojo pomoč domačinom, številni primeri v zadnjih letih to potrjujejo. Nujno bd bilo, da bd se tudi priložnostne krvodajalce vpdsalo v poseben seznam z označenjem grupe krvi ln datuma zadnjega diarova-nja. To bi bila naloga bodoče do-berdobske sekcije, ki bd na ta način, v primerih prometnih nesreč ali hujših operacij, v najkrajšem času mobiHiiziraila taste krvodajalce, ki bi prišli v poštev ob vsakem primere posebej. Ob koncu je predsednik omenil, da prireja njihovo združenje, vsako leto v raznih občinah, srečanje krvodajalcev trži-škaga okrožja. Združenja namera- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiinimmiiniiiiiiHtiii Za ocenjevalno avtovožnjo po Goriškem in Tržaškem, ki se bo vršila jutri z odhodom izpred županstva v Sovodnjah, je organizacijski odbor že skoro vse pripravil. Pri tem seveda niso pozabil na številne pokale, ki čakajo zmagovalce in ki jih vidimo na naši sliki. IZ BENEŠKE 5L0VENUE Dve interpelaciji dr. Cerna županu občine Brdo V njih predlaga vključitev te občine v turistični konzorcij in pomoč izseljencem v tujini Občinski svetovalec v občini Brdo v zahodni Beneški Sloveniji dr. Viljem Černo je pred dnevi naslovil na tamkajšnjega župana dve interpelaciji, ki se tičejo vključitve te občine v konzorcij za turističen razvoj Nadiških dolin in pa ukrepov v korist izseljencev. Dr. Černo ugotavlja, da bi bilo koristno, če bi se tudi občina Brdo vključila v ta konzorcij, ki zajema sedem občin vzhodne Beneške Slovenije ter ima svoj sedež v Ž.petru Slovenov in ki je bil ustanovljen z deželnim odlokom od 22. oktobra 1969 št. 243. Ker imata tudi občini Brdo in Tajpana enake značilnosti kot zgoraj omenjenih sedem občin in so to upoštevali že pri njihovi vključitvi v sedmo področje Julijskega predgorja tudi zato, ker tod živi prebivalstvo slovenske narodnosti z istim načinom življenja, bi bilo koristno in potrebno napraviti prošnjo za priključitev občine Brdo k temu konzorciju in združiti vse župane celotnega področja v enoten organizem, ki naj učinkovito zaščiti vse krajevne značilnosti. V svojem drugem pismu ugotavlja dr. černo potrebo, da bd občinska uprava poslala vsem izseljen- niininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiirtniir Jeklena plošča delavcu na nogo Med merjenjem velike jeklene plošče v notranjosti ladjedelnice Sv. Marka je ta nepričakovano padla 24-letnemu Dariu Signorettu iz Ul. Roncheto 66, na desno nogo. Delavca, ki je imel zlomljen prst in verjetne kostne poškodbe na stopalu, so z rešilnim avtom ladjedelnice odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zadržali na ortopedskem oddelku. Kaže, da bo moral Signoretto ostati kakih 20 dni v zdravniški oskrbi. cem občine Brdo prepis deželnega zakona štev. 24 od 26. junija 1970, da bi se tako seznanila z raznimi olajšavami in ukrepi ki jih je odredila deželna uprava v njihovo korist. Dr. Černo ugotavlja, da je bil zakon izdan kot posledica emigrantske konference z dne 14. in 15. decembra 1969 ter tudi kot posledica borbe delavcev iz Terske doline, ki so se organizirali v svojo «Zvezo slovenskih izseljencev Furlanije-Ju-lijske krajine*; za predsednika te zveze je bil imenovan Marko Pe-trigh iz Čanebole, za tajnika pa Dino Del Medico iz Brda. Prav zato bi bilo potrebno seznaniti naše izseljence s temi ukrepi, ker bi se morda nekateri od tistih, ki že leta živijo v tujini, želeli vrniti domov prav na osnovi pomoči, ki jim jo nudi omenjeni deželni zakon. Požar na glavnem mestnem plinovodu Včeraj dopoldne nekaj po 10. uri so delavci goriških mestnih podjetij opravljali dela na glavnem plinovodu v Gorici v Ul. Fatebene-fratelli. Na odseku pod bolnišnico istega imena, nedaleč od odcepa plinskih cevi, so delavci o-pravljali vrtalna dela z električnim svedrom. Iskre, ki so pri tem nastajale pod svedrom, so našle pot do metana v glavni cevi in ga vžgale, da je buhnil plamen kakih 15 metrov visoko pod nebo. Delavci so nemudoma poklicali gasilce, ki so takoj prihiteli in s pomočjo posebne pene po več kot e-noumem prizadevanju pogasili o-genj in odstranili nevarnost. Pri nesreči ni bil nihče poškodovan in tudi materialna škoda ne bo zelo velika, čeprav je še niso dokončno ocenili. Danes se poročita v Kostanjevici na Krasu VIDA KAČIČ iz Loga in EVGEN B. FLORENIN iz Gabrij Odborniki in člani P.d. *Ska-!a» iz Gabrij ter znanci in prijatelji želijo mlademu paru vso srečo v zakonskega življenju. va organizirati tako manifestacijo v Doberdobu in sicer 19. marca prihodnjega leta. Obenem bodo že letos, po trgatvi, predvajali nekaj filmov, ki prikazujejo probleme v zvezi s krvodajalci. V imenu doberdobske občinske uprave je spregovoril župan Jarc, Id je pozdravil goste in navzoče občane. Dejal je, da bo občinska uprava po svojih močeh pomagala domači sekciji krvodajalcev. Daljšo razpravo o krvodajalstvu z zdravniškega vidika pa je imel dr. Fausto Righini. Dejal je, da imajo prostovoljni krvodajalci tudi nekatere ugodnosti, kot brezplačno analizo krvi in temeljit zdravniški pregled. Važno je tudi to, da vsak posameznik, v slučaju prometne nesreče ali nezgode na delu ve kateri grupi krvi pripada, kar prispeva k hitrejši intervenciji zdravnikov. Okrajno tržiško združenje ima registriranih, nad 700 krvodajalcev od katerih je 56 odstotkov stalnih, ostali pa so priložnostni. Krvodajalcem odvzamejo po 250 kubiičnh centimetrov krvi. To količino organizem nadomesti že v enem tednu. Po zadnjem odvzemu krvi mora preteči vsaj tri mesece za moške in štiri za ženske do ponovnega darovanja. Ob kancu sestanka so predstavniki združenja proštovoljnih krvodajalcev tržiškega okraja obljubili svojo pomoč pri organiziranju sekcije. V kratkem bodo poslali o-brazce za vpis novih stalnih in priložnostnih članov. V prihodnjih mesecih se bodo krvodajalci doberdobske občine ponovno sestali in med drugim bodo izvolili odbor sekcije. Občni zbor članov AK Upravni svet avtomobilskega kluba v Gorici je sklical za ponedeljek 28. t. m. ob 21. uri, odnosno v drugem sklicanju v torek ob isti uri, občni zbor članov na svojem sedežu v Gorici, Ul. Roma 12, da bi razpravljali o naslednjem dnevnem redu: Poročilo upravnega sveta; poročilo preglednikov računov za 1969 in odobritev obračuna; odobritev proračuna za 1971. Proučili bodo tudi račune za gradnjo novega motela po stanju dne 30. junija letos in se pogovorili o njegovi dograditvi. uniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimnuiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiii DILOVANJC GORIŠKIH ŠAHISTOV Jutri srečanje v Gorici s šahisti iz Ljubljane Prihodnji mesec bodo šahisti Goriškega krožka gostovali v Celju in nastopili tudi v Rovigu Jutri, v nedeljo ob 9.30 bo v prostorih kavarne Garibaldi v Gorici prijateljsko šahovsko srečanje na 8 deskah med šahisti italijanskega kulturnega krožka «P. Morgan* iz Ljubljane in skupino igralcev Goriškega šahovskega krožka, ki ima svoj sedež v kavami Garibaldi. Predvideno je, da bo povratno srečanje prihodnje leto v Ljubljani. Oba šahovska krožka iz Ljubljane in Gorice imata namen ponoviti vsako leto tako prijateljsko srečanje šahistov obeh sosednjih narodov. Jugoslavija je v igri šaha druga država na svetu, takoj za Sovjetsko zvezo in se Goričani od njih lahko marsikaj naučimo. Gostje pridejo v Gorico danes popoldne in ob 18.30 jih bo v beli dvorani goriškega županstva sprejel in pozdravil občinski odbornik za šport m turizem Moise. Konec meseca oktobra bo skupina šahistov Goriškega krožka odšla v Celje, kjer se bo s tamkajšnjimi šahisti pomerila v prijateljskem tekmovanju na 8 deskah. Trenutno je goriški šahist prof. Por-telli v Imperii na mednarodnem šahovskem turnirju pri katerem sodelujejo šahovski mojstri iz vsega sveta. V prvi polovici oktobra pa bosta naša šahista Perini in Kusterle prisotna v Rovigu na polfinalnih tekmah za italijansko šahovsko prvenstvo. Da bi se primemo pripravili za jutrišnjo srečanje in za tekmo v Celju, so imeli v zadnjih dneh go-riški šahisti prijateljski turnir s šahisti iz Tržiča na 7 deskah ter so zmagali z rezultatom 4:3. V Goriški ekipi so zmagali; Culot, Kusterle, Coceand in Stacchi. bora, župan ne bi bil smel glasovati, ne bi smelo priti do drugega glasovanja o petem članu komisije. Zaradi teh naših ugotovitev smo bili deležni ostrega napada s strani števerjanskega dopisnika Katoliškega glasa, ki ni štedil z nizkotnimi napadi. Da smo imeli prav dokazuje dnevni red zadnje seje števerjanskega občinskega sveta. Takratno glasovanje je bilo neveljavno! Sicer se čudimo čudni ugotovitvi vladajočih ljudi v števerjanski občini, ki so ta sklep proti vsaki logiki in samovoljno pridržali na županstvu, ne da bi ga poslali na prefekturo. Prepozno so se namreč zavedli, da niso ravnali po zakonskih določilih in meni nič tebi nič obdržali sklep občinskega sveta v predalčku. To je na milejši način povedal tajnik dr. Emidij Sussi na seji občinskega sveta. Omenil je sicer sa-mo dejstvo, da je župan volil, ko ne bi tega smel. Druge stvari je zamolčal. Po teh uvodnih tajnikovih besedah. se je oglasil svetovalec Hadrijan Corsi. V svojem govoru je Corsi, ki vodi skupino šestih svetovalcev v števerjanskem občinskem svetu (vsi so bili izvoljeni na večinski listi), izrazil svoje začudenje :iad dejstom, da župan in odbor postavljajo na dnevni red sej točke, o katerih ni mogoče razpravljati. Prav tako je Corsi izrazil svoje negodovanje, da se je s sklicanjem druge seje čakalo polnih sedemdeset dni (prejšnja seja je bila namreč 10. julija). Zaradi tega je Corsi predlagal, tudi v imenu nekaterih drugih svetovalcev, razpravo o resoluciji, v kateri je bila praktično izražena nezaurmica županu in sedanjemu odboru. Pri tem je prišlo do ostre debate med županom Klanjščkom in svetovalcem Corsijem, ker ni hotel dati žunan resoluciie na dnevni red in s tem v zvezi na glasovanje. Corsi je dejal, da če se na občinskem svetu demokraciie ne snoš-tuje, nima sploh pomena hoditi na seje. Zaradi tega je vstal in zapustil dvorano, za nhm pa so šli še svetovalci Alojz Mihč. Zdravko Klanjšček, Marjan Mik’uš, Emil Terpin in Izidor Prinčič. Po izstopu šestih svetovalcev večinske liste iz sejne dvorane sta svetovalca opozicije Slavko Štekar in Ciril Klanjšček predlagala, da bi župan spet poklical v dvorano te svetovalce. Oba svetovalca opozicije sta dejala, da so volitve mimo, da so Števerjanci izvolili može, da bi dobro upravljali občinske zadeve, ne pa da bi na sejah prišlo do nasprotovanja. Župan ni hotel ugoditi želji opozicijskih svetovalcev, zaradi tega so tudi ti, zapustili dvorano. Župan si je tako naprtil na ramena težko breme odgovornosti za odložitev seje občinskega sveta. V dvorani je ostalo samo šest svetovalcev, to pa je po zakonu premalo, ker jih je bila več kot polovica odsotnih. Seja je bila tako prekinjena, točke dnevnega reda so o-stale na povirju. Kakšen bo razvoj dogodkov v Števerjanu, kjer se je v sredo zvečer spor med dvema skupinama znotraj Kmečko delavske zveze še zaostril? Resolucija o nezaupnici je predložena in na prihodnji seji bodo morali o njej razpravljati. VERDI 17.00; «Uln’estete con seniM-menito», S. SandreMd to R. Fhl-hphs; italijanski lrinemastoopeki mm. CORSO 17.00—22.00: «Uomtai con-tro», M. Framchette to A. Cuny; italijanski film v barvah. MODERNISSIMO 17.00—22.00: «Lc tue mani sui mio corpon, L. Ca-policchio in C. Descombes; italijanski film v barvah. Mladim pod 18. letom prepovedan. VITTORIA 17.30; «L’assoluto natu rale«, L. Harrey in S. Kosctoa; Italijanski film v barvah. Mladim pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.30—21.30: (cLaorfmc d’amore», Mal ded Primitiives in S. Diondsio; italijanski filni v barvah. Trži S AZZURRO 18.00: «L’amante», R Schneider ln M. Bučhhalz; film v barvah. EXCELSIOR 17.30; «Metello», M Ranieri in O. Piccolo; italijanski film v barvah. PRINCIPE 18.00: nPasseggiata sot to la pdoggia dri primavera«, A Quin in I. Bergman; film v bar vah. SAN MICHELE 18.30 «11 ponte dei sosplri«, B. Halsey; film v bar vah. Barvna slikanica: Allegn eral», S. Laurel to O. Hardy. Nora Gancu SOČA «Oaaa smrti«, amer.-nem.-italijanski film — ob 18. ta 20. SVOBODA «Zbogom Columbus«, a meriški barvni film — ob 18. to 20. uri. DESKLE «Satirikan», italijanski barvni film — ob 20. uri. RENČE «Ladja Fantom«, ameriški barvni film — ob 20. uri. PRVACINA Prosto. ŠEMPAS ((Nedolžna ljubezen«, angleški barvni film — ob 20. uri KANAL «Pustolovščine Sherlock Holmesa«, angleški film — ob 20. POTUJOČI KINO - KAL NAD KA.: «Shut», jug.-nem. barvni film — ob 20. uri. DEŽURNA CVETLIČARNA Juibri, v nedeljo, 27. septembra, bo v dopoldanskih urah, odprta cvetličarna BANDELJ JOŽEF - Tr..,uk — tel. 5442. PROBLEM NEKATERIH DEŽEL ZAHODNE EVROPE AMERIŠKE NALOŽBE ZAČENJAJO DUŠITI Nekateri menijo, da je de Gaullova politika pravilna, drugi pa so mnenja, da je Francija zaostala prav zaradi tega Z naraščanjem optimizma v daljše obdobje miru ob stalnem popuščanju mednarodne napetosti na evropski celini se je začelo tudi bolj svobodno gibanje poslovnih ljudi in z njimi tudi velikih kapitelov v raznih oblikah: od blaga do investicij in posojil. Državne meje postajajo tesne. Ustvarjajo se velika in manjša poslovna združenja s kapiteli, ki se stekajo vanja iz več dežel. Zdi se kot da nastaja neka nova, sodobna doba nekakšne kolonizacije, v kateri imajo Združene držarve glarvno vlogo. Znan je tudi podatek, da so ameriške družbe od konca vojne do danes ustanovile izven svojih meja okoli 8000 podružnic, ki imajo na leto sto milijard dolarjev dohodka. Znan je tudi neki drugi na svoj način zelo surov podatek: mnoge velike ameriške firme, ki še danes investirajo nove vsote, niso v zadnjih dvajsetih letih prinesle v Evropo niti enega dolarja, kajti vse je zagotovljeno s samim velikim dobičkom in namesto da bi oni prinašali iz ZDA v Evropo denar, so namesto njih investirali evropski delavci in potrošniki*, kajti profiti nekaterih podružnic ameriških podjetij v Evropi, oziroma podjetij, v katerih je del ameriškega kapitala, dosezajo tudi 80 odst. kapitala, ki se skozi leta stalno veča in je dosegel že velikanski obseg. Eden takšnih investitorjev je tudi družba »General Motors*. Kaj menijo strokovnjaki in nestrokovnjaki o tem? Od tedaj, ko je bilo objavljeno, da se bo «Ford» »naselil* v Franciji, so se začele velike razprave 0 ameriški državi, oziroma o ameriških naložbah v Evropi, še posebej v Franciji. Mimogrede so bili objavljeni tudi podatki, da deluje danes v Franciji okoli 60 podjetij iz Amerike. Švedske. Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Ho- 1 andske, Švice. Kanade in Italije. Mnenja so precej različna, ali v smislu politične obarvanosti ali trenutnega takšnega ali drugačnega tolmačenja vloge ali razpoloženja do tujega kapitala v gospodarskem življenju določene dežele. Navajajoč de Gaulla kritiki sedanje vlade ter gospodarsko-fdnančne politike sedanje francoske vlade trdijo, da »tuje investicije so vedno potencialna grožnja neodvisnosti dežele* ter da »dejansko predstavljajo fin način, da se neka dežela izropa*, kajti »nihče ne vlaga iz nekih sentimentalnih ali sentimentalizmu podobnih razlogov, pač pa iz enostavne želje, kako priti do čim večjega zaslužka.* Drugo mnenje: Odvisnost in neodvisnost neke dežele sta odraz notranje ureditve in razporeditve sil ter sposobnosti, da se tuji kapital izkoristi za napredek dežele, pa čeprav je začetna cena tega nepovoljna. Kar se tiče »ropanja* — nadaljuje to mnenje — je treba najprej temeljito razmisliti, ali so do'očene tuje naložbe koristne, in šele potem sklepati o sprejetju ali o odklanjanju ponudbe. Z drugimi besedami gre za to, ah gospodarno ravnaš in sprejmeš, kar ti ustreza in odkloniš to, kar ni tebi v prid. Vse to bi bilo prav, ko bi obstajal določen red v prodiranju tujega kapitala in ko bi obstajale nvninosti za učinkovito nadziranje tujega kapitala. Ker pa so te možnosti zelo ozke ter zaradi velike »sposobnosti*, s katero določeni investitorji prehajajo meje, zaradi povezanosti med interesi domačih in tujih investitorjev, ponekod tudi vladajočih krogov -ostaja vtis, da gre za neko kolonizacijo ali vsaj za nekaj, kar je kolonizaciji zelo zelo blizu. Gre namreč za to: če ima glavno besedo v neki tovarni, ki zaposluje tudi več tisoč ljudi, »nekdo*, ta »nekdo* ne more biti brez vpliva tudi na splošno življenje, na določene premike, na dogajanja v določeni deželi. Konzorcij: ker obstajajo tudi ne- sporazumi med ljudmi, ki razpo- I ni principi, bi bilo treba zago-lagujo S sredstvi za investicije, toviti določena jamstva tudi drugi obstajajo tudi poskusi manjših, da bi se združili in se s tem postavili {» robu velikanu. Logično, da gre v tem primeru za velikana z onstran Atlantika. Primer: razgovori o formiranju velikega zahodnoevropskega konzorcija za izdelovanje računskih strojev, da bi se postavili po robu absolutni nadvladi ameriških podjetij. Koliko bo ta načrt uspel, še ni znano, toda ni odveč narvesti nekaj podatkov o navzočnosti ameriških naložb v deželah skupnega tržišča in sicer po podatkih, ki so bili pred nedavnim zbrani s strani strokovnjakov OECD. Podatek, da so te naložbe v začetku lanskega leta dosegle 9 milijard dol., ne daje tako močnega vtisa od podatkov, s kolikšno naglico so ameriške naložbe prodirale v posamezne dežele, oziroma kako naglo so naraščale, kako naglo so se večale. V petih letih, od 1963 do 1968, so bila večanja teh kapitalov, teh naložb v štirih zahodno evropskih deželah takšna: v Belgiji za 175 odst., na Holandskem za 141 odst., v Zahodni Nemčiji za 113 odst., v Franciji za 55 odst. Smatra se, da je veliki »zaostanek* Francije rezultat de Gaullo-ve politike favoriziranja notranjih sdl in rezerv. So pa tudi dobri poznavalci gospodarskih razmer in zakonov, ki ne krijejo svojega prepričanja, po katerem bi francoska industrija danes bila na trdnejših nogah in bi velika razlika med njo in Zahodno Nemčijo bila povsem drugačna, če bi se bile ameriške in druge naložbe izkoristile v tolikšni meri, kakor so se izkoristile v drugih deželah zahodne Evrope. Mimogrede povedano je industrijska proizvodnja v Zahodni Nemčiji dvakrat večja kot v Franciji. Razporeditev: strokovnjaki so tudi izračunali, kako je razvrščen ameriški »inventar* po zahodnoevropskih deželah ali z drugimi besedami, koiiko je ameriških dolarjev vloženih »po prebivalcu* v nekateri h državah: V Belgiji m v Luksemburgu 76 dolarjev na prebivalca, na Holandskem 69, v Zahodni Nemčiji 52, v Franciji 36, v Italiji 22 dolarjev. Pogosto se govori in niše, da živimo v dobi »skupne usode*, torej v dobi, v kateri medsebojna gospodarska odvisnost narašča iz dneva v dan. Hkrati pa obstaja tudi vprašanje, kakšna je ta medsebojna odvisnost? Razlike med možnostmi, s katerimi razpolagajo ZDA in možnostmi ostalih dežel zahodnega sveta so tolikšne, da izraz »medsebojna odvisnost* ne ustreza več, kajti bolj blizu je resnici beseda »odvisnost*. V zvezi s tem bomo navedli nas’ednje: če bi namreč hoteli govoriti o medsebojni odvisnosti, bi morala glede tega obstajata tudi določena enakost. Kakšna pa naj bi ta enakost bila, če v treh od štirih velikih večnacionalnih podjetjih drže glavne »komande* v rokah Američani, če Amerika vlaga dve tretjini vseh sredstev za znanstvena raziskovanja v zahodnem svetu in, končno, če je več kot polovica Nobelovih nagrad za znanost pripadla Američanom? Kako zavreti »pohod* velikana in kako preprečiti, da bi se velike tuje ali tudi večnacionalne firme ne vmešavate v notranje zadeve dežel, v katerih poslujejo — je vprašanje, o katerem se seda.) veliko razpravlja v mnogih deželah, pa tudi v samih ZDA. Po mnenju nekega profesorja s Harvardovega vseučilišča je eden izmed možnih načinov ponovna o-ždivitev doktrine Calvo, ki pravi, da podružnica neke firme ne more zahtevati diplomatske podpore svoje vlade in da je treba glede tega v deželi, kjer bi do tega prišlo, Hi energično do skrajnosti in sicer taki podružnici enostavno odpovedati gostoljubje. Da bi se upoštevali vsi bistve- ..................................................................imun IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Kupo ENDAS je letos dobil slikar P. Marani Katalog za nagradno razstavo za sedmo kupo ENDAS navaja kar 78 slikarjev in 5 kiparjev. Kupo je prejel mladi in dosledno svoje napredno slikanje izpopolnjujoči Paolo Marani za delo z naslovom tFavnov popoldan». Njegovemu iskateljstvu drži ravnovesje tradicionalnost in ostrina slikanja stotin streh v olju. ki sta prinesli drugo nagrado, plaketo krožka Chisleri, Aldu Bressanut-tiju iz Milj. Tretjo nagrado, kolajno istega krožka, pa so prisodili Giorgiu MUH za odličnost njegovega pokrajinarstva, s katerim si je pridobil že mnogo priznan j. Nagrada za kiparstvo je pripadla Brunu Zeperju, za grafiko pa Giorgiu Ferlettiju, za barvno uje-danko z zadnje njegove razstave *Kompozicija z metuljem». Diplomo s pohvalo pa so prejeli: Mario Palmerini, Renato Ariosi, Babuder, Anna Maria Cappucdo, kipar Marijan Čeme. ki pa je pričel izstopati tudi kot slikar, Ervi-no Cosoli za presenetljivo krepko krajino s stavbami, Lido Dambro-ti, Raffaele De Francesco, Et- tore Devidč, Emi dio E redita, Pino Giufrida, Bruno Mandero, Cie-Ha Mazzoli, Angelo Paliaga, sli-kar-kipar Giorgio Pentasuglia, Ric-cardo Persi, Aldo Scaramelli, Claudia Semerani. za kip tFiguret pa Proteo Hirst. Ker prejšnji prvonagrajenci Pon-te, Černigoj, Pisani, Metallinoje-va, Duiz in Cucek po pravilih prireditve ne smejo več biti nagrajeni, je bila udeležba mladih zelo številna. In tudi udeležba manj znanih je bila velika, saj znaša le-ta skoro polovico prisotnih. Tretjina vseh slik pa je delo slikark. Razstava je kar na dobri višini v različnosti prikazanih izraznih slogov. Slike vise v veliki dvorani in na hodniku; potrebne pa so bile še prekatne stene. Kljub temu mnoge predložene slike niso bile sprejete prav zaradi obilice poslanih del. Vsekakor je to razveseljivo dejstvo, ki kaže, kako narašča zanimanje za likovno u stvarjanje tudi v sicer tako trgovsko usmerjenem Trstu. MILKO BAMBIČ strani, to se pravi tudi tujim podružnicam, kar pomeni, da bi bilo treba ravnati z njimi na isti način, kot se ravna s povsem domačimi podjetji. Za sedaj smo še vedno na ravni akademskih razprav. Obstaja pa problem in opazovalec ima vtis, da se tudi o tujih naložbah ne da govoriti samo v čmobeli formulacija. Kaže, da je vsaka tuja naložba koristna, kolikor jo more dežela gostiteljica držati pod kontrolo, v vajetih. Sicer pa je zanimivo pri tem še naslednje: Američani, ki so napravili nekakšno invazijo v nekatere dežele zahodne Evrope — da ne govorimo o Japonski ter o deželah Latinske Amerike, koder so pravi gospodarji — so dvignili pred nedavnim vik in krik, ker je prišlo v ZDA nekaj več zahodno-nemškega kapitala. Kaže, da A-meričani vedo, kolikšna je moč kapitala in zato jim je sleherni tuji kapital odveč, pa čeprav oni s svojim ali izposojenim kapitalom vladajo pol sveta. b. e. Nekoč so na Drini vozili splavi in na njih so bili tudi turisti. Danes se po Drini ljudje vozijo s čolni, Divje lepote te reke pa so ostale nepotvorjene, kakor kaže gornja slika ■imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiimfmMniiiiiiMuiHiiiiiiiiiiiiinHiiiiniiHmHmmiimunuHmHmmuiMnHmnnmHiNimHHHmHMmummHimmunimHHmmmmmimiiHiiimimiHmmmnHHnimMHHH RAZPRAVLJALI SO NA ZASEDANJU V MILANU Senilnost ni nujna, lahko jo preprečimo Dvanajst nasvetov florentinskega gerontologa - Kaj so «moljb? - Tudi srčne motnje bi se mogle preprečiti MILAN, 25. — Starost ni samo nujcii proces v razvoju nekega organizma, pač pa cesto, zelo pogosto tudi — bolezen. Rekli bi raje, in bolj bo držalo, da je starost posledica bolezni. To je bil namreč splošen vtis, ki smo ga dobili na znanstvenem zasedanju, ki ga je organizirala ustanova Carlo Erba in ki so se ga udeležili predstavniki posameznih medicinskih panog iz vseh predelov Italije. Zanimivo je* do kakšnih vse zaključ kov so prišli posamezni strokovnjaki, ki .pa so ob koncu pribili tudi to, _da, bolj ali manj vse ve-mb',~Kaj Ih Bilo treba glede tega storiti, bolj redki pa so tisti, ki se dejansko ravnajo po navodilih, ki jih glede tega da znanost. Florentinski strokovnjak prof. D'Alessandro je na simpoziju o preventivni geriatriji navedel 12 nasvetov, ki da bi pripomogli preprečiti senilnost ali vsaj omejiti posledice senilnost. Prevzaprav, kot vidimo, ne gre samo za starost fizičnega značaja, pač pa tudi za senilnost, ki je najčešče povezana s fizično starostjo, včasih pa se pojavi tudi ne glede na biološko osjarilost, saj ni prav redko, da srečamo človeka, kateremu moremo reči, da je senilen, da je star, pa čeprav je po letih še sorazmerno mlad. Med nasveti, ki jih daje florentinski znanstvenik ljudem, da bi preprečili senilnost, je n.pr. dieta, da bi človek ne postal preveč debel. Nadalje je treba paziti na hrano, da bi v krvnem obtoku ne imeli težav zaradi holesterina. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pokažite več smisla za prilagajanje. Da bi povečali svoj ugled, se oprite predvsem na svojo previdnost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušaji-svojo vlogo odigrati do konca, ne da bi se ozirali na zlobne kritike. Ugodne prilike v nekem čustvenem razmerju. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne udeležite se slabo pripravljenega podviga. Odpuščena vam bo napaka, ki ste jo bili storili. RAK (od 23.6. do 22.7.) Danes se boste izkazali predvsem v reševanju nekaterih večjih vprašanj. Vaš načrt bo deležen splošne podpore. LEV (od 23.7. do 22.8.) Pazite se pred spletkami in nevarnimi iluzijami. V čustvenem pogledu boste imeli uspeh. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ugoden razvoj vašega poslovnega delovanja bi utegnil ogroziti pretiran ponos. V družinskih odnosih bodite boij objektivni. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V poslovnih zadevah bodite previdni. Pazite na pisane sklepe. Nesporazum v družini. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) S svojo počasnostjo boste zavirali ne le lastno, pač pa tudi skupno dejavnost. Ljubosumni boste. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Veliko težav, zato pa tudi mnogo zadoščenja. Glede srčnih zadev se ne razburjajte preveč. KOZOROG (od 21.12. Boris Ziherl 60-letnik Včeraj je slavil svoj 60. rojstd dan stari revolucionar, vseučilišč ni profesor in član Slovenske aka-demije znanosti in umetnosti Boris Ziherl, ki se je na današnji d°n pred 60 leti rodil v Trstu. Že z0°' daj, v srednji šoli, je Boris ZH,eV postat komunist in ker se je moč no ukvarjal v delavskem gibanj«; je prišel v navzkrižje z oblastno stare Jugoslavije, ki so ga obsodil m več let zapora. Štiri leta je pre' živel v Sremski Mitroviči, še rrJaA je prišel v vodstvo KP Slovenije 'f1 se v glavnem ukvarjal z ideološko mi in organizacijskimi vprašanji■ Leta 1941, ko se je slovensko ljud' stvo moralo spoprijeti z okupator jem in domačimi izdajalci, je ko} preizkušen komunist med ustanovitelji Osvobodilne fronte. V začetku je urednik «Slovenskega par? čevalca» in «Ljudske pravice», ntf to vodja partijske šole in član p?0" pogandnega oddelka pri vrhovnem štabu. Boris Ziherl je nato prevzemal vedno nove in nove dolžnosti in postal po osvoboditvi pomočnf predsednika komiteja za znanost M* šolstvo pri zvezni vladi in bil hkrati direktor zavoda za družbene zv0' nosti. Bil je tudi narodni poslanec in minister za prostato in šolstvo■ Nekaj časa je bil tudi v vodstvi glasila KPJ «Borbe* in predstav' nik CK KP Jugoslavije pri CK SZ v Moskvi. Končno, bil je imenovan za rednega univerzitetne! profesorja. Kljub temu, da je Boris Zib*’’! šel od funkcije do funkcije in °r naloge do naloge mu vsi napori niso preprečili, da bi pozabil na ra}' mišljanja in snovanja in zato se r slavljenec uveljavil kot eden najvidnejših marksističnih teoretikov v Sloveniji. Velik je bil njegov a? lež pri idejnem razčiščevanju mar' ksistične teorije, posebno v ča}U spora med Komunistično pavM? Jugoslavije in sovjetsko komun stično partijo. Velik je tudi nje0°v dosedanji delež pri utemeljevanj slovenske marksistične sociolog*J*j V tem svojstvu je bil Boris Zib*1" tudi imenovan za člana Slovensk akademije znanosti in umetnost1’ Boris Ziherl spada v tisto gonč racijo slovenskih vodilnih ljudi. * jim je zgodovina naprtila izrea". veliko nalogo in odgovornost, s°l so morali v usodnih dneh previ& na svoja ramena usodo vsega slivenskega naroda. In danes menifl® ni človeka, ki bi jim mogel op? rekati, da te naloge niso vestno 1. dosledno izpeljali. Boris Ziherl slavi sedaj 60. rojstni dan, je o>* pri tem velik delež, pa čeprav * bil v ospredju, čeprav se njegov ime ni tako pogosto omenilo. pa zasluži enako ali še večjo Pf hvalo in zato mu ob njegovi « letnici čestitamo in mu želimo ,s dolgo let plodnega in zdravega z,ir Ijenja. Joaquin Murieta kmet in upornik RIM, 25. - V kratkem bo Pfj' šel na obisk v Rim režiser trice Chereau, o katerem se J* zadnjem času precej govorilo, radi posebne uprizoritve »Rali)3” ke v Alžiru» na XII. spoletske festivalu. V Rimu bo prisostvovo premieri dela rVzpon in smrt J°° quina Murietat, ki ga je sam f žiral. Delo je napisal Pablo ^ ruda, Chereaua pa je *balaO° pritegnila, ker naj bi v njej SP. znal protest vseh zatiranih rne,n/]a šin in simbol politično-socialneS oporečništva. V Milanu je v » ski sezoni to delo doseglo veli* odobravanja. ^ V delu je glavna oseba kmet, ki je odšel v Severno Am riko, da bi v Kaliforniji iskal * to Ker pa ga tu preganjajo vernoameriški rasisti, se mora kmeta spremeniti v bandita gverilca. Ko ga zajamejo v *aS di, ga obsodijo na smrt NjeO°?( glava postane izraz žrtve zatira« narodov. NA SVETOVNEM ODBOJKARSKEM PRVENSTVU V SOFIJI Belgija nepričakovano izločila tudi Jugoslavijo V zadnjem dnevu kvalifikacijskega dela svetovnega odbojkarskega prvenstva v Sofiji je Italija premagala Iran s 3:0, Jugoslavija pa je gladko podlegla Belgiji (prav tako s 3:0) in ta rezultat predstavlja verjetno eno največjih presenečenj dosedanjega dela prvenstva. Belgija ima razmeroma mlado ekipo in je prispela v Sofijo z edino željo, da bi zapustila čim boljši vtis. Uvrstitev v finalno kolo pa predstavlja za ekipo, katero sestavljajo mladi Flamci, tak uspeh, kakršnega ni pač nihče pričakoval. V zadnjem kolu so dosegli take Izide: MOŠKI 1. skupina Italija - Iran 3:0 (15:2, 15:6, 15:3) Bolgarija — Izrael 3:0 Belgiija — Jugoslavija 3:0 (15:11, 15:8, 15:7) Lestvica Bolgarija 10 točk, Belgija 8, Jugoslavija 6, Italija 4, Izrael 2 in Iran 0 točk. 2. skupina Madžarska — Finska 3:1 Brazilija — ZDA 3:0 ČSSR — Poljska 3:2 lestvica ČSSR 10 točk, Poljska 8, Madžarska 6, Brazilija 4, ZDA 2 in Finska 0 točk. 3. skupina Romunija — Venezuela 3:1 Sev Koreja — Francija 3:0 Japonska — Nizozemska 3:0 Lestvica : Japonska 10 točk, Romunija 8, Sev Koreja, Nizozemska in Francija 4 točke ter Venezuela 0 točk. 4. skupina Sovjetska zveza — Gvineja 3:0 Kuba — Mongolija 3:0 Vzh Nemčija — Tunizija 3:0 lestvica Vzh Nemčija 10 točk, Sovjetska zveza 8, Kuba 6, Mongolija, Tunizija in Gvineja 2 točki. ŽENSKE 1. skupina Bolgarija — Mongolija Kuba — Vzh. Nemčija Lestvica Bolgarija 6 točk, Kuba 4, Nemčija 2, Mongolija 0 točk. 2. skupina Japonska — Mehika Češkoslovaška — Nizozemska Lestvica Japonska 6 točk, Češkoslovaška 4, t v 3:1 3:2 Vzh. 3:0 3:0 Mehika 2 in Nizozemska 0 točk. 3. skupina Romunija — ZDA 3:1 Sev. Koreja — Poljska 3:2 lestvica Sev. Koreja 6 točk, Romunija 4, Poljska 2 in ZDA 0 točk. 4. skupina Brazilija — Peru 3:0 Sovjetska zveza — Madžarska 3:0 lestvica Sovjetska zveza 6 točk, Madžarska 4, Brazilija 2 in Peru 0 točk. Pri moških so torej postali člani finalnega kola za piesta od 1. do 8. Bolgarija, Belgija, ČSSR, Poljska, Japonska, Romunija, Vzh. Nemčija in Sovjetska zveza. Veliko premoč imajo torej vzhodnoevropske ekipe, med katere se je po pričakovanju vrinila Japonska, nepričakovano pa Belgija. Zanimivo je, da so v posameznih skupinah tudi tretja mesta, torej najboljša med izločenimi ekipami, zasedle šesterke iz socialističnih dežel: Jugoslavija, Madžarska, Sev. Koreja in Kuba. Pri ženskah bodo igrale v finalnem kolu: Bolgarija, Kuba, Japonska, češkoslovaška, Sev. Koreja, Romunija, Sovjetska zveza in Madžarska. Lep podvig so tukaj opravile Kubanke, nekoliko nepričakovano so izpadle vzhodne Nemke, medtem ko drugih večjih presenečenj ni bilo. Med šestnajstimi finalisti obeh skupin je torej kar trinajst reprezentanc iz socialističnih dežel, med preostalimi pa je dve mesti zasedla tradicionalna velesila v tem športu Japonska, eno pa Belgija, ki je tako postala «odbojkarski ambasador* zahodnega športa v tej panogi. KOLESARSTVO V ORGANIZACIJI ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR Jutri in v ponedeljek v Trstu zanimiv košarkarski turnir Poleg «plavih» bodo prisotne še ekipe Maribor 66, Istragradjevno in LIoyd I demoralizirano in je tudi v drugi • Utri dohn 7arlnip (^ncp na V pestri predprvenstveni dobi Borovih košarkarjev, Id se pripravljajo na prvenstvo D lige, bo jutri na sporedu morda najzanimivej šj turnir (in teh je bilo dosti), kar jih je Bor zadnje čase priredil. Jutri in v ponedeljek bo namreč v telovadnici v Ulici Della Valle Llovd Adriaticu Se vestno pripravlja na bližnje prvenstvo B lige. Letos so se Tržačani ojačili (Čepar, Pellegrini). Poleg tega pa je vodstvo moštva ponovno prevzel trener Marini, ki je lani vodil goriški SplUgen Brau in si je v A ligi nedvomno prklo- ODBOJKA RIM, 25. — Olimpijski prvak Franco Viamello, ki je padel na nedeljskem «Giro del Lazio* in se lažje poškodoval, je zopet nadaljeval s pripravami in se bo udeležil prihodnjo nedeljo dirke «Paris - Tours*. • » • MILAN, 25. — Tehnična komisija italijanske kolesarske zveze je sporočila imena kolesarjev, ki se bodo udeležili prihodnje dirke po Bolgariji za amaterje, ki bo od 30. septembra do 10. oktobra. Ti kolesarji so Fontana, Ongarato, Poloni, Giacomini, Lanzafame in Peoletto. ATLETIKA turnir za »Pokal mesta Trst*. Na j bil dokaj koristnih izkušenj. Pod tej prireditvi bodo nastopile kar tri ekipe, ki igrajo v B ligah, in sicer: Lloyd Adriatico Trst Istragradjevno Pula Maribor 66 Maribor Bor Trst Spored: Jutri, nedelja, 27. septembra ob 18.00 Lloyd Adriadico — Bor ob 19.45 Istragradjevno Maribor 66 Ponedeljek, 28. septembra ob 18.00 Finale za 3. in 4. mesto ob 19.45 Finale za 1. in 2. mesto ob 21.15 Nagrajevanje. Turnir bi se moral po prvotni zamisli organizatorjev odvijati v telovadnici v Ul. Monte Cengio. Ker pa oblasti v tej telovadnici ne pu ste nastopov v kasnejših urah, turnir bi se pa precej zavlekel, so morali srečanj v prenesti v občinsko telovadnico v Ul. della Valle, kjer se bo odvijal po istem razporedu. * * * Udeležba je torej povsem kako vostna, tekme bodo izenačene, napete (vsaj za prva mesta). Posredno se bosta spoprijeli dve košarkar sk’ šoli (jugoslovanska in italijanska), kar bo za borovce poučna in koristna izkušnja. IIIUtIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIHIIIlllllltllUIIIIIItllllllMIIIIIIIinillllllllllllllllllllinillllllllltlllllllllllMI V MLADINSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU Jutri Gaja proti prvemu Marinijevim vodstvom je moštvo zelo resno začelo trenirati, in sicer dvakrat na dan. S tako pripravo misli trener I,loyda dati ekipi zaželeno uigranost in izboljšati telesno pripravo, ki je bila lani poprečna. Istragradjevno Moštvo iz Pulja je zelo dobro začelo prvenstvo druge jugoslovanske zvezne lige. Za več kol so bili puljski košarkarji namreč na prvem mestu lestvice in so zabeležili celo vrsto uspešnih Izidov. Trenutno je Istragradjevno na četrtem mestu. Zanimivo je, da je do sedaj zabeležila ta ekipa največje število gledalcev druge jugoslovanske lige, kar priča, da je zanimanje v Pulju za košarko precejšnje. In prav iz puljske šole izhaja eden največjih talentov jugoslovanske košarke — center Jelovac, ki trenutno igra pri ljubljanski Olimpiji. Maribor 66 Mariborčani so lani nastopili v prvi zvezni jugoslovanski ligi. V tem prvenstvu pa niso zabeležili niti ene zmage in so tako brez točk izpadli v drugo ligo. Moštvo je bilo so se igralci opomogli, Maribor 66 je tako trenutno na sredini lestvice in vse kaže, da se bo uvrstil še više. Mariborčani so že igrali v Trstu proti borovcem in so takrat zmagali, čeprav z minimalno razliko 5 tačk. Bor Borovci so letos navsezgodaj začeli s pripravami. Po nepozabni tekmi z jugoslovansko reprezentanco, so »plavi* nato igrali proti Američanom, bili so na skupnih pripravah v Domžalah, kjer so odigrali tri prijateljske tekme. Igra li so v Anhovem, priredili so turnir za »Pokal prijateljstva* in so se uvrstili na 2. mesto. V sredo so nastopili proti Tolminu in zmagali 64:57. Jutri in v ponedeljek jih čaka morda najtežja izkušnja te izredno pestre predprvenstvene dobe. Moštvo ni v najboljši formi Vsi igralci pa upajo, da bodo za pustili čim boljši vtis, kajti sku šali bodo nadomestiti slabšo teh niko s požrtvovalnostjo. b. I. V mladinskem nogometnem pr-. venstvu, na katerem nastopa tudi Audax Gaja s Padrič in iz Gropade, je J Union prišlo do presenečenj. Na vrhu lestvice je prva ekipa Audaxa, na drugem mestu pa je Union. Triesti-na, ki naj bi bila favorit turnirja, je izgubila v Nabrežini proti Au-risini. Na nekem atletskem tekmovanju v Varšavi je Poljakinja Tereza Suk-nievvicz izenačial svetovni rekord v teku na 100 m z ovirami. 22-letna atletinja je namreč pretekla to progo v 12”7, kar je enak čas, kot ga je pred njo dosegla le še vzhodna Nemka, 32-letna Karin Baizer. Tudi Gaja je r nedeljo doživela svoj prvi poraz v tem prvenstvu. Gajevci so klonili proti San Giovan-niju in porazu je v veliki meri botroval nerazpoloženi sbdnik, ki je obenem izključil tudi branilca Sosiča. '.tl * V.1 IZIDI 3. KOLA Aurisina — Triestina 3:2 S. Giovanni — Gaja 2:1 Audax — Ed era 4:1 Union — Rosandra 1:0 Počival Gipo Viani. liiiMiiiiiiiMimiiimiiiniiniiinnuiiiiuiiiiiiniiiiiiMiiiiiimimiiiiiiimiiimiiimiiiMiiiiHniiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniin Tako jutri moštva na igriščih _Jklv . .... ... ...........-... VERONA Pizzaballa; Namni, Sirena: Ferrari, Batistoni, Mascalaito; D’A-mato, Moschino, Mujesan, Ma Scotti, Clerici. INTER Vieri; Burgnich, Facchetti: Fabiani, Giubertoni, Celia; Pel-lizzaro, Mazzola, Boninsegna, Frustaiupi, Corso. BOLOGNA Vavassori; Roversi, Fedele; Cresci, Janich, Gregori; Pera m. Rizzo, Savoldi, Bulgarelli, Pace L. VICENZA Pianta; Volpato, Santin; Scala, Carantini, Calosi; Damjani, Ci-nesini o, Faloppa, Fontana in Facchin. ROMA Ginulfi; Scaratti, Petrelli; Sal-vori, Bet, Santarini; Cappelli-ni, Vieri, AmariJdo, Del Sol (Franzot), Cordova. FIORENTINA Superchi; Stanzial, Botti; Espo- sito, Ferrante, Brizi; Mariam, Merlo, Vitali, De Sisti, Chiaru-gi- TORINO CasteUini; Agroppi, Fossati; Puia, Cereser, Ferrini; Sala, Rampanti, Petrini, Maddč, Pu lici. FOGGIA Trentini; Montepagani, Colla; Pirazzini, Lenzi, Montefusco; Villa, Bigon, Maioli, Re - Cec-coni (Garzelli), Saltutti. CAGLIAR1 Albertosi; Martiradonna, Man cin: Cera, Niccolai, Tomasini; Domenghini, Nenč, Gori, Great-ti, Riva. SAMPDORIA Battara; Sabadini, Sabatini (Ne-grisolo); Comi, Negrisolo (Spa-nio), Lippi; Salvi, Lodetti, Cri-stin, Suarez, Famcesconi. NAPOLI Zoff; Monaicolo, Pogliana; Zur-limi, Panzanato, Bianchi; Ham- rin (Importa), Juliano, Sorma-ni, Altafini, Ghio. VARESE Carmignani; Perego (Borghi), Rimbano; Sogliano, Dellagiovan-na, Dolci; Carelli (Vorin), Tam borini, Braida, Bonatti Nuli. CATANIA Rado; Strucchi, Limena; Buz-zacchera, Reggiani, Bema-rdis; Volpato, Vaiiani, Baisi, Fogli, Bonfanti. JUVENTUS Tancredi; Spinosi, Furino; Cuc-cureddu, Morini, Salvadore; Haller, Marchetti, Anastasao, Capello, Bettega. MILAN Cudicini; Anquilietti, Zignoli Biasdolo, Schnellinger, Rosato Rognoni, Benetti, Combin, Rive ra. Prati, LAZIO Sulfaro; Legnaro, Facco; Go-veraato, Polente«, Wilson; Mas sa, Mazzola, Chinaglia, Fortunah), Doios. LESTVICA 3 2 1 0 9 3 5 3 2 0 1 3 2 4 Gipo Viani 2 1 1 0 3 0 3 Aurisina 2 1 1 0 5 4 3 Gaja 3 1113 2 Triestina 3 1119 4 San Giovanni 3 1114 9 3 Rosandra 2 0 0 2 1 5 0 Edera 3 0 0 3 1 9 0 JUTRIŠNJE 4. KOLO Rosandra — Aurisina Edera — S. Giovanni Audax ^ Gaja (Sv. Alojz 11.30) G. Viani — Union Počiva: Triestina, * * * Gaja bo jutri igrala proti prvemu z lestvice, Audaxu. Srečanje bo na igrišču pri Sv. Alojzu ob 11.30. Pp nedeljskem porazu torej ča*a ga-jevce težka naloga, kajti poraz jih je nekoliko potrl, še bolj pa izključitev Sosiča, ki je eden od stebrov obrambe. Sicer pa smo prepričani, da se bodo nogometaši s Padrič že jutri opomogli in da bodo dali vse od sebe, da bodo spet dobro zaigrali in seveda po možnosti tudi zma gali. b. I. NA TURNIRJU V TREBČAH Polet namesto Iskre Drevi se bo zaCel v Trebčah ženski odbojkarski turnir, na katerem pa je prišlo čto delne spremembe: v zadnjem trenutku je namreč še-s-terka sežanske Iskre obvestila organizatorja, da se turnirja ne more udeležiti. Namesto Iskre bo na izpraznjenem mestu nastopila ekipa openskega Poleta. Razpored turnirja bo tako naslednji: Drevi ob 21.00 Primorec - Polet Jutri ob 9.30 Gaja - Zarja ob 14.00 mali finale za 3. mesto ob 15.00 finale za 1. mesto. NATEČAJ ŠT. 5 Bologna - Lanerossi V. 1 Cagliari - Sampdoria 1 Catania - Juventus X 2 1 Milan - Lazio 1 X Napolj - Varese 1 Roma - Fiorentina X 1 2 Torino - Foggia 1 Verona - Inter 2 X Arezzo - Catanzaro 1 X Novara - Mantova 2 X Perugia - Bari X Macerat. - D. D. Ascoli 1 Savona - Ravenna 1 JUTRI POPOLDNE NA VELIKI RQUNI NA PROSEKU Zadnje priprave za tekmo med «mladimi» in «starimi» Na Proseku so v teku mrzlične i priprave za jutrišnji 15. nogometni derbi med mladimi in starimi nogometaši tega kraja, oz. bolje povedano: mod poročenimi in samskimi. Za delo so morali poprijeti tudi nogometaši, da bi pravočasno u-redili igrišče na Veliki rouni, kjer so priprave zaradi znanih dogodkov nekoliko zastale. S svojo pomočjo so nogometaši hoteli poudariti svojo navezanost na domačo vas in krajevno športno društvo, ki se bori za svoje pravice. Nekateri delajo na igrišču, drugi v Luk-ševi manderji, tretji pa na sedežu, kjer ne manjka čopičev, barv in napisov. Tekma bo seveda zelo slikovita, za kar bo skrbela posebna »služba* Potek dogodkov bo med srečanjem prenašal (v domačem narečju) »reporter* Kata, radijski prenos pa bo »pripravil* dr. Veko Venceslavus. za «zdravniško» službo bosta skrbela prof. Gimi Gorgonzola in njegov asistent dr. Vin-cencus. Maser pa bo Mirko Ljubica. V dokaj živčnem vzdušju delujeta tudi trenerja obeh ekip, zlasti Fon Kalifakus (vulgo Pepino Furlan), ki trenira mlade (»žagarje*), vendar pa upa, da bo starim («ro- garjem*), katere trenira Han Hoza (vulgo Marino Srdun) pošla sapa. Ta pa pričakuje tekmo dokaj mirno, saj ima za bregom baje nov sistem igre, katerega pa ni hotel izdati. Baje pa zahteva tak sistem precej več kot 11 igralcev in »mednarodni sodnik* Gek bo moral budno pazili, da se bo vss odvijalo v redu, saj so nagrade izredno bogate: za zmagovalce kalamari, za poražence fižol s čebulo. Kljub vsemu pa sta trenerja le izdala postavi svojih ekip. ki bosta naslednji: STARI (»ROGARJI*): Točo. Ge-ki, Fula, Cilen, Sranja, Guaiarit-ka, Kiblja, Piri, Vola, Longo, Bo-sanac, Roso, Uelka, Muco, Pedal, Gardelin, Knmpion, Scnape, Urca, Klik, Stueka. MLADI («ŽAGARJI»): Gudla, Škrtuc, Štraca, Jona, Piri, ! ca, Gufo, Majoneza, Mažek, žžk, r uta. Tromba, Pineka, Manzo, Fula, Cnak, Bzin, Longo. Komur ne bo dovolj športnega »spektakla* si bodo 1. .o ogledali tudi kulturni spored v Lukševi manderji s sodelovanjem domače godbe in pevskega zbora, poleg tega pa bodo delovali tudi s prigrizki in pijačo dobro založeni bifeji. B. R. 110 milijonarjev na teden »OKU NA UDU Znani jugoslovanski reprezentant v hokeju na ledu, Ivo Jan, je dobil od svojega matičnega kluba Jesenic izpisnico. V tej sezoni bo namreč nastopal za ljubljansko Olim Pijo. L — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi NATEČAJ ŠT. 39 Rezerviraj si svoje mesto od nedelje, 27., dalje z začetkom prvenstva A lige Nagradni sklad T^čalcio je vedno večji MLADEN OLJ AL Al 83. KOIARA Prevedel: Severin Šali »Zažgite ga,» Je zaukazal fra Avguštin «Tu Je več kot tristo ranjencev,)) Je prispel sel, ves rdeč ln zadihan. «Kdo ti Je sporočil, da Jih Je toliko?« »Podpolkovnik, po ustaško sporočani, da Jih Je še več,» Je govoril sel in sd popravljal čepico, pomaknjeno na desno atran. «Stell smo več kot dvajset minut. Nad štiristo Jih Je.» »Pravkar si rekel tristo...« »Jaz mislim, da Jih Je celo petsto, kajti vseh nismo niti prešteli,« Je pravil sel prepričljivo. «Več kot dva kilometra smo šli skozi gozd in povsod srečavali vozove z ranjenci ali Pa nosilnice na tleh... Sami ranjenci...« «Ali ste Jih ustrelili v glavo?« Je vprašal fra Avguštin «Na ukaz,« Je rekel sel. «PolivaJte Jih z bencinom in zažigajte,« 1e rekel fra Avgu ttin, medtem ko Je opazoval ranjenca ki je gorel »Pazite. da vam kdo ne bi pobegnil. Niti enega samega ne smele pustiti.« •Nobenega,« Je ponovil možakar v zeleni uniformi. «Nobenega, Mate,« je rekel prečastiti. «Nobenega,» je dodal drugi možakar v zeleni uniformi »Nobenega, Asim,» je rekel prečastiti. «Ubijajte jih in zažigajte, naj zgorijo, saj drugega niso niti zaslužili.« Ubijali so Jih in zažigali povsod: na vozovih, na tleh na nosilnicah, v praproti, na listju, pod vejami. Ni bilo slišati niti vzdiha, niti krika, niti tarnanja. Vojaki so tekmovali, za njimi pa so ostajali ognji, rdeči požarčki, v katerih so goreli ljudje. Ubijali so jih in zažigali med tekom, kot da se boje, da bi ne zamudili. Najhitrejši so bili fra Avguštin, Mujaga Dučanlija, Mate Nosalica in Asim Podvomik. Kot da so izzivali drug drugega: kdo bo hitrejši in kdo jih bo več. Za njimi so ostajali ognji z gorečimi plameni... Rudolf Je opazoval to tekmo, podobno prastarim obre dom, ko so ljudje darovali svoje bližnje kot žrtve bogovom. Ni streljal, ni sodeloval pri prižiganju ognja, toda tudi upiral se nd temu. Naj gorijo, si je mislil. Hoteli so me ubiti. Morda je med njimi tudi tisti, ki mi je naperil revolver v usta. Naj gorijo, to Je kazen za njih; opazoval Je požarčke, ki so vznikali po gozdu kot kresni ognji. »Podpolkovnik, po ustaško sporočam, ujeli smo dva z orožjem,« Je pritekel vojak s čepico, potisnjeno na vrat. »Imata orožje in uniformo.« «PripelJdte Ju semkaj.# Zagledal Je človeka, vitkega ln Jeznega, v nemški bluzi in hlačah, v črnih škornjih. Lase je imel razmrščene, obraz pa je bdi bradat in umazan, čez čelo je imel zavoj, potemnel od umazanije, blata in smole. Roke je imel zvezane na ledjih. »Kako se pišeš?« je vprašal Rudolf strogo. »Ivan Horvat,« Je rekel ujetnik. «Ivan Horvat?« je zazijal Rudolf. «Ni mogoče... Mar si ti Ivan Horvat? Ali me poznaš? Mar si me pozabil?« Ujetnik Je molčal kot kamen. «Ali se spominjaš, da sva stanovala skupaj?* »Podpolkovnik, to je njegova torba.« Podpolkovnik Je odpri pokrov iz trdnega usnja, pod katerim Je zašuštel papir. Ujetnik nd odgovoril. Zrušil se je na tla. Ves izčrpan je Izgubil zavest In Je nekaj hipov ležal nepremičen kot posekano deblo pred njihovimi nogami. «Bogami, tole je ženska!« Je zavpil podpolkovnik. «Kako se pišeš? Devica Orleanska?« Ujetnica Je molčala. «2enska? Zares ženska. Zakaj molčiš?« «Prasec,» Je rekla jetnica. »Zakaj si si porezala lase?« »Prašeč,« Je spet rekla ujeta. «Zakaj si oblekla uniformo? Zakaj si vzela puško?« «Prasec,» je ponavljala ujeta. ((Odpeljite Ju,» Je rekel podpolkovnik. ((Ničesar ne priznaj, AndJelija,« Je zašepetal Ivan Horvat medtem ko so Ju preganjalci gnali in pretepavali. «C*.io-ho, kaj pa Je to?« se je zarežal Rudolf, ko Je pre meta val torbo Ivana Horvata. ZGODOVINA VKP (b). RAZVOJ DRUŽBE. ZAKAJ SE BORE PARTIZANI? PROLETAREC. NARODNOOSVOBODILNA BORBA IN KDO SO VSE ZA VEZNIKI OKUPATORJA... Prevračal Je debeli zvezek, na katerem Je pisalo: BELEŽKE O DELU. SESTANKI IN DRUGO. Začel je prelistavati strani: REVOLUCIJA. DEZERTER REAKCIJA. PANIČAR. HA-RANGER. DEMORALIZATOR, ANTIFAŠIZEM. SOCIALIZEM. DIALEKTIČNI MATERIALIZEM... ŠOVINIZEM. KVISLING. BURŽOAZIJA. KADROVIK. BOLJSEVIK. PRAKOMUNI-ZEM. DIALEKTIČNI MATERIALIZEM... Medtem ko je bral, je pristopil k njemu vojak s čepico, potisnjeno na vrat in rekel, da so ujetnike odpeljali na zbirališče. 23 Kozara Je poražena, je ponavljal, toda ni se veselil. Poraženi so ljudje, a gozd je ostal. Drevje stoji, človeške glave pa padajo; gledal ja po bregovih, vzdolž jarka, po nemem prostranstvu. Listje in rastline so tu, a ljudi ni; hodil Je čedalje globlje, plašen in previden. Bal se Je črnega bleska gozda, čeprav je to težko priznaval. Plašil se Je bregov, dolin, Jarkov, reber, ki molčijo v mrkem blesku pod težkim soncem. Nekatere krošnje so bile bele, kot bi bilo na njih inje: strčale so v zelenju (prameni osivelih las). Rebra so se rdečila od sonca. Zdelo se je, da sonce zahaja. Svetloba je slepila Nekje Je ščebetala ptica: vplivala je čudno in nenaravno in krepila osamljenost majorja Ditterja, ki se mu je zdelo, da je bil zablodil. Daleč spredaj, proti vrhovom, Je bilo slišati grmenje: topništvo Je varovalo napredovanje vojski, Id je čistila planino .Na najvišjem bregu se je zeleni rob gozda dotikal modre zavese neba in se mešal z njo. Ponjave hladu so se tiho plazile po bregovih: sonce Je počasi tonilo za planino v prepad. Po vzhodnih rebreh so bili obsijani samo še vrhovi, rdeči od sončnega zahoda. Zdelo se je, da so obliti s krvjo, medtem ko se Je ponjava hladu kot motna voda vzpenjala čedalje više, k vrhovom ln preplavljala krošnje ln rastline. Pogorje je tonilo v temno morje... (Nadaljevanje sledi) TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Jrednittvo Podružnica Uprava Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22 207 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. .Mali oglasi. 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societž Pubblicitž Italiana*. 26. septembra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska ZTT - Trst ŽENEVA, 25. - še ta teden se bo moralo švicarsko prebivalstvo izreči glede dveh problemov, ki tarejo švicarsko družbo. Gre za pravico do stanovanj in spodbujanje k telovadbi in športu. Kakor je znano je problem stanovanj v Švici precej pereč. Pri tem seveda mislimo na skromnejša stanovanja, ki naj bi bila namenjena delavskemu razredu in mali buržoaziji. V Švici so namreč najemnine izredno visoke, kar prav gotovo ne moti podjetnikov in bogatašev, ki si lahko dovolijo velika stanovanja v mestnih središčih ali razkošne vile, delavstvo pa je prisiljeno, da plačuje najemnine, ki presegajo družinsko denarno razpoložljivost, ali da živi v prostorih, ki niso primerni družinskemu življenju. Ne smemo seveda pozabiti na vse emigrante, ki živijo v lesenih barakah, v katerih primanjkujejo najosnovnejše higienske naprave. Ta problem je še posebno ob-! čuten v večjih mestih, kot so Ženeva, Ztirich, Lousanne in v kan-|tanih, kjer je največ izseljencev. Aman gori Posebno v zadnjih dveh letih so se ..................................................................iiiiiiiiiiiiuiiMimiiiiiiiiilliiiilMil PREDSTAVNIKI RK SO OBISKALI OSVOBOJENE POTNIKE Palestinski gverilci se izpustili petnajst talcev ugrabljenih letal Gre za dva nemška državljana, pet Švicarjev in osem Angležev - Verjetno bodo še danes odpotovali iz Amana Šl TA TCDCN V ŠVICI Dvojno glasovanje na pobudo ljudstva Švicarji se bodo izrekli glede pravice do stanovanja in spodbujanja k telovadbi in športu BEJRUT, 25. — Palestinski gverilci so izpustili 15 od 54 talcev, ki so jih zadržali po ugrabitvi letal. Vest je najprej dal radio Aman, nato pa je glasnik jordanske vojske še potrdi, da so potnike našli in jih odpeljali na vojaško poveljstvo v Aman. Verjetno bodo že jutri odpotovali iiz Arniča z letalom, .d ga pripravlja mednarodni RK. Vesti so se v začetku nekoliko križale. Vest, ki jo je dal radio '.man, je bila precej skopa. Celo .tevilo potnikov ni bilo znano. Kas-leje je maršal Majali z uradnim »oročilom javil, da je jordanski voj-ki »uspelo rešiti večje število tuj-•ev, ki so bili talci arabskih gve-ilcev». »Talci so sedaj pod našim okroviteljstvom,* se je zaključila zjava. Kakor je znano so gverilci zadr-ali po razstrelitvi letal še 54 pot-likov, ki so bili v neznanem pre-lelu v Jordaniji. Marsikdo je prali, da so v okolici Amana, vendar i vesti ni nikoli nihče potrdil. Pozno popoldne je prišla vest, da ordanski vojaki niso »rešili* ugrab-jeuih potnikov, temveč da so jih amo »našli*. Točnejšo vest je po redova! angleški »Foreiign Office* 0 podatkih, ki jih je dobil z angle-kega poslaništva v Amanu. Zve-elo se je tako, da je izpuščenih >tnikov 15: dva sta zahodnonem-ca državljana, pet je Švicarjev in sem Angležev. Vsi Angleži so bili a ugrabljenem letalu vrste »VC-10* ružbe BOAC, ki sedaj skuša uredi- 1 vse, da bi se lahko izpuščeni tal-i čimprej vrnili v Anglijo. Jordanski vojaki so torej dobe-xino našli potnike, ki so jih pale-,inski gverilci zapustili v neki avbi v predmestju Amana. Jor-inci so podrobno pregledovali bernsko taborišče Al Wahdat pri A-lanu. Nenadoma so slišali kriča-je m opazili nekoga, ki je mahal belo cunjo — kasneje se je iz-edelo, da je bila raztrgana srajca - skozi okno. Pohiteli so k poslop-j, podrli vrata in našli talce. E-en od njih je povedal, da so jih verilci LFOP privedli v taborišče led spopadi in jih nekaj časa po->mo stražili Kasneje so jih zakle-lili v poslopje in se oddaljili. Jor-anski vojaki so takoj pregledali udi ostali del taborišča, toda ne-ispešno. Kapetan »DC-8* švicarske družbe ',wissair Fries Schreiber iz Ztlricha s kasneje povedal, kako se jim je :odilo, ko so bili z gverilci in s akšnim veseljem so sprejeli osvo-oditev. Povedal je tako, da so bi-i potniki in osebje letala BOAC v ni sobi, potniki in osebje letal WA in Swissair pa v drugi. Stal-*> jih je stražilo približno deset gverilcev podnevi, dvajset ponoči. >o njegovem mnenju so gverilci i-neli malo orožja in streliva. »Ni iam primanjkovalo hrane, čeprav e ta bila skromna,* je nadaljeval apetan, »priznati moramo tudi, da ;o gverilci z nami ravnali izredno .rijazno in spoštljivo.* To je pctr-iil tudi prvi pilot angleškega leta-a »VC-10*, ki je še dodal: »Gre za vredno odločne ljudi, pa čeprav so ili z nami precej strpni in izredno :orektni. Mislim, da bi jih ne mo el ustaviti tudi najstrožji ukrep roti preusmeritvam, ker so prepri-ani, da je to kar delajo pravilno i koristno za njihovo domovino.* Zvečer so izpuščene potnike obi-kali predstavniki mednarodnega so bivše talce najprej pospremili na ameriško poslaništvo, nato pa na jordansko vojaško poveljstvo. Glasnik je sporočil, da bodo šele jutri povedali imena izpuščenih potnikov, da bi ne zaman delali skrbi družinam. RK seveda nima nobene vesti o ostalih talcih, ki jih še zadržujejo gverilci. Popoldne je angleški ministrski predsednik Edward Heath sklical angleško vlado, da bi odločala o položaju Leile Khaled v luči novih dogodkov. Iz običajno dobro obveščenih krogov je prišla vest, da se položaj Khaledove bistveno ni spremenil. Fosforne bombe v taborišču Wahadat BEJRUT, 25. — Več časnikarjev iz raznih držav Je že prišlo lz strahovitega pekla državljanske vojne v Amanu in tt so že posredovali široki javnosti svoje vtise iz prvih strašnih dni, ki so jih preživeli v raznih hotelih v Amanu sredi križnega ognja Huseinovih topov ter lahkega orožja palestinskih gverilcev. Kar se Je zgodilo v Amanu v teh dneh, bo ostalo zapisano v zgodovini človeštva s krvavimi črkami v sramoto ljudi, ki so začeli pokol ln drugih (bolj ((civiliziranih« in «kultumejših»), ki so dopustili, da se kaj takega zgodi. V Jordaniji živi danes (oziroma je živelo do včeraj) okoli 750.000 Palestincev, ki so bili izgnani iz svojih domov. Ta skoraj milijonska množica ljudi, ki niso imeli nič drugega kot le golo življenje, se je trla v neštetih taboriščih, ki so bila razsejana po vsej Jordaniji. Eno od najrevnejših taborišč pa je Wahadatu, na amamskih vratih. Tu Je živelo več kot 50.000 palestinskih beguncev. Redkim se je posrečilo, da so si zgradili zidane kolibe, drugi pa so živeli pod platneno streho, dar raznih podpornih mednarodnih organizacij. V tem človeškem mravljdšču Je vznikla nova revolucionarna zavest palestinskega ljudstva. Tu na vrhu Dzebela Huseina Je bilo središče palestinskega revolucionarnega odpora. Proti tej 50.000-glavi množici se je obrnila ost konservativnega vojaškega jordanskega režima. Tu je bito največ mrtvih, največ ranjenih, največ ljudi, ki bodo do konca svojega življenja nosdii na svojem telesu znalke posledic bombardiranja Huseinove artilerije s fosfornimi granatami. Tako posebni dopisnik italijanskega lista «11 Glomo« Bernardo Valli opisuje prizor, ki se nudi prišlecu: uGost rumenkast dim, ki ga pogosto sekajo bleščeči plameni eksplozij, se dvigajo že osem dni nad taboriščem v Wahadatu. V nosnice sdili zadah fosfornih bomb tar strahoviti smrad razkrajajočih se trupel, ki ti ne pusti ndJti dihati. Desetine in desertne trupel leži ob cesti, ki se vzpenja proti Džebelu. Druga ležijo pod porušenimi barakami. Obrazi so ožgani od eksplozij fosfornih bomb, iznakaženi, pomendrani. V taborišču se vidijo otroci z okrvavljenimi obrazi in z roji muh.» Huseinova vojska se ni pomerila z gverilci v bojih na nož. Glavno besedo Je prepustila topništvu, kt je neusmiljeno zagospodarilo nad to človeško revščino. Posledice so bile strahovite. Jordanska vojska navaja številke mrtvih, ki so prav gotovo neresnične. Verjetno gre za trupla, na katera so jih jordanski vojaki naleteli ob poti. Koliko pa je ljudi, ki še morda živijo In umirajo pod ruševinami barak, to se ne ve in se morda ne bo nikoli zvedelo. Močan orkan v vzhodni SZ MOŠKA, 25. — Močen orkan Je v preteklih dneh prizadel področja na sovjetskem skrajnem vzhodu, skoraj ob Japonski. Najbolj prizadet je bil otok Sahalin. Po vesteh, ki jih objavlja danes sovjetski list «Pravda», je veter pihal s hitrostjo nad 40 metrov na sekundo. Neurje je prekinilo električne in telefonske napeljave, na mnogih točkah je prekinjen tudi železniški in cestni promet. Prišlo je tudi do poplav, ki Jih je povzročilo močno deževje ln ki so poškodovale mnogo poslopij. Zdi se, da so oblasti že izdale precej stroge Ukrepe, ki naj bi v čim krajšem času odpravili škodo in nevšečnosti, ki jih Je povzročil orkan, nekaterih predelih je vsekakor prebivalstvo še Izolirano ln mu dona-šajo hrane s helikopterji, kjer ni reševalnim skupinam še uspelo evakuirati ljudi,* ki so morali zapustiti svoja stanovanja. Zdi se, I da ni bito žrtev. najemnine s strahovito naglico povišale. Samo od novembra 1969 do maja 1970 znaša povišek kar 3,8 odstotka. Pobudo za glasovanje je dalo »ljudsko gibanje družin*, ki so ga podpirale vse levičarske stranke in sindikati. Tudi opozicija je bila precej močna in skušala je na vsak način zavirati pobudo, češ da gre za demagoškii trik, ki bi ne rešil problema, temveč bi samo otežko-čil gradbeništvo. Če se bodo Švicarji izrekli za nove ukrepe, bodo morale oblasti najprej vključiti v zvezno ustavo zakon, ki bo priznaval vsakemu državljanu ustavno pravico do dostojnega stanovanja. Sledili bodo posebni ukrepi, ki bodo morali o-nemogočiti vsako odpoved stanovanja v obdobjih, ko ta posebno primanjkujejo, in ki bi skušali spodbujati h gradnji skromnih stanovanj, ki bi bila »dosegljiva* vsem. Pobuda glede telovadbe in športa bi morala izboljšati fizično stanje Švicarjev, za katere so ugotovili, da naglo propadajo. Zadnja leta se namreč vse bolj pogosto pojavljajo bolezni in napake krvnega obtoka in na hrbtenici. Glavni vzrok je seveda pomanjkanje gibanja. Če se bodo prebivalci izrekli za predlog, bodo morale oblasti po skrbeti za obvezno telesno vzgojo v vseh šolah in za ustanovitev posebnih organizacij, ki bi spodbujale ter skrbele za agonistični šport in rekreacijo. Mnogo je bilo zagovornikov tega predloga, manjša skupina je pa seveda nasprotna. Gre za ljudi, ki trdijo, da bi milijone, namenjene športu lahko uporabili za javno izobrazbo in šolstvo. Italijanski redovnik o mučenju v Braziliji BOLOGNA, 25. — Revija «11 repno« (petnajstdnevnik bolonjskega katoliškega centra), M bo izšla čez nekaj dni, bo objavila celoten tekst pisma redovnika Gtorgia Callega-rija. DominiikJainoa so aretirali v Braziliji ln ga zaprli v zapor Tira-čtentes v Sao Paulu, kjer so ga tudi hudo mučili. V pismu redovnik opisuje zelo podrobno mučenja, ki so jih doživeli nekateri tovariši v zaporu -in on sam, dalije obsoja brazilsko vlado, ker ni nikoli dovolila predstavnikom Rdečega križa, da M obiskali zapor, življenjski pogoji so v zaporu nečloveški in ponižujoči, kar se pa tiče higiene trdi redovnik, da bi sploh o AJDOVŠČINA, 25. — Velika mno: ž!ca ajdovskih rojakov in ugledni predstavniki slovenskega javnega in kulturnega, zlasti slikarskega življenja, so se danes popoldne v Ajdovščini poslovili od nenadoma umr lega velikega slovenskega primorskega slikarja Vena Pilona. Pred mestno dvorano, v kateri je na ka-tafalku poč’vala krsta s truplom uglednega pokojnika, se je od njega poslovil v imenu občinske skupščine Anton Leban, pri odprtem grobu pa predstavnica Društva slovenskih likovnih umetnikov in književnik Danilo Lokar. Pogrebrvh svečanosti so se poleg pokojnikovih svojcev, med katerimi je bil tudi njegov sin, ki je prišel na pogreb z družino iz Pariza, udeležili član izvršnega sveta SRS Jožko Štrukelj, župan novogoriške občine Rudi Šimac, župan ajdovske občine Martin Greif, akademik Božidar Jakac, dr. Franc Stele, Zvone Kržišnik, številni slovenski slikarji in drugi. Pogreba se je udeležila tudi 8-članska delegacija iz slovenskega zamejstva, v kateri so bili predstavniki SG, SPZ ter slovenski tržaški umetniki dr. Robert Hlava-ty, Lojze Spacal, prof. Černigoj, Jože Cesar, Klavdij Palčič in drugi. Predstavniki SG in SPZ iz zamejstva so položili na Pilonov grob dva venca. Med pogrebnimi svečanostmi je igrala žalostinke godba na pihala, nekaj žalrvh pesmi pa je zapel do mači zbor «Srečko Kosovel*, i Na žalni seji občinske skupščine .........................................m...........................i Onassis je prijavilpolidji fotografa ZAVEZNIŠTVO MED MARSEILLE'M, GENOVO IN BARCELONO Glavna zahodna sredozemska pristanišča napovedala boj proti severnim orjakom Koreniti ukrepi francoskih oblasti za poživitev marsejske pomorske dejavnosti, ki je začela opadati zaradi izgube francoskih kolonij tObsežni načrti za mvajanje srednjeevropskega trga MARSEILLE, 25. - Minister Kaviar Ortoili jie ob odprtju 46. mednarodnega velesejma v Marseillu in mednarodnega dne za informacije o bodočih perspektivah velikega francoskega sredozemskega mesita, izjavil včeraj, da so izdelali izreden načrt, ki naj bi rešil Marseille kot pristanišče. MSndster je poudaril, da ima marsejsko pristanišče več sorodnih problemov z Genovo v I-taldji im z Barcelono v Španiji. Načrt predvideva povezavo med velikimi sredozemskimi pristanišči na zahodu, da bj se ta uspešneje borila z velikimi severnoevropskimi pristanišči kot so Rotterdam, Ant-werpten, Hamburg, itd. Minister Or-toli je povedal, da Marseille ne bo razpolagal več samo s pristaniškim središčem v Possu, ki je deloma že začelo delovati in kjer sedaj že lahko pristanejo veliki tankerji z 240.000 tonami nosilnosti, temveč bo sprejel v svojo sredo tudi o-gromen železarski in jeklarski kombinat, ki bo zagotovil delo 10.500 delavcem, a v francoski proizvodnji te vrste bo predstavljal eno tretjino. V ta kombinat bodo v prihodnjem desetletju vložili okoli tisoč milijard lir. Poleg tega kombinata, ki bo proizvajal navadna in posebna jekla, bodo v marsejski pokrajini zgradili še več drugih objektov: v Isifcresu bo zrasla tovarna tvrdke Marcel Dassaiult (letalstvo), ki bo skrbela za izdelovanje tipa «Mercure». V Laveri bo leta 1971 nared velika tovarna podjetja «Naphtechimae», ki bo s svojimi 400.000 letnimi tonami etitena ena od največjih na svetu, V Fossur - Meru bo zrasla tovarna «Imperial Chimical Industries* (3000 dt/ovnih mest). Mednarodno podjetje Shell pa bo v Benru investirala v prihodnjih petih letih več kot 115 milijard lir. Vse te pobudte so posledica počasnega, toda nevzdržnega propadanja marsejskega pristanišča _ v zadnjih letih. Odkar je Francija izgubila Indokiiltaiisko in potem še svoje severnoafriške kolonije ter na kraju prošt prebod škozi Sueški prekop, je začelo propadanje marsejskega pristanišča- Ker mesto ni razpolagalo z močno industrijo, se Se pojavila izredno visoka nezaposlenost. Marsejski župan, socialistični poslanec Gastone Defferre je izjavil predstavnikom mednarodnega tiska, da Sredozemlje postaja s trgovskega stališča mrtvo morje. Skupen interes vseh držav, ki ležijo ob tem morju, in predvsem Francije in tem pojmu ne mogli govoriti. Italije je, da se združijo, da bi se iiniiiiiiiiiiuiitiiHmimiiiiiiiiHiiHiiHiiiiiniiiimtiiimmiiiiNiiiiiiiiimiiiiimiiiiiHiiimiiimiiimiiiiMiiim Zadnje slovo od Vena Pilona uspešneje borile proti premoči severnoevropskih pristanišč. Nevarnost prihaja od severa, je dejal Defferre. Promet v pristaniščih, ki ležijo na obalah Severnega morja, je izredno višji kot v sredozemskih pristaniščih ter se razvija zelo hitro. Vsa tista pristanišča imajo možnost, da spričo gostega omrežja avtocest, železnic in rečne plovbe pošiljajo blago, kj prihaja na njihove pomole z izredno hitrostjo v vse kraje Srednje Evrope. Spričo prepričanja, da je nemogoča indi; vidualna konkurenca s pristanišči kot sta rj.pr. Rotterdam in Ant-vverpen, so odgovorni krogi pristanišč v Genovi, Savani in Marseillu že pred časom navezali stike, da bi preučili ustrezne ukrepe. Pravijo, da se bo stanje še izboljšalo prihodnji mesec, ko bodo ustanovili posvetovalni koordinacijski odbor v katerem bodo poleg že omenjenih pristanišč tudi predstavniki Barcelone in Livorna. Zdi se, da med Marseillem in Genovo ne obstajajo konkurenčna nasprotja. V tej zvezi je Jacques Ricairdson, 'ki spada v ekipo strokovnjakov, ki je pripravila načrt za industrijsko preusmeritev marsejske pokrajine, izjavil dobesedno: «Med nami in Genovo ni konkurence, temveč obstaja le 'koristno tekmovanje. Naš namen je, da pritegnemo v Sredozemlje stranke, ki so se dO sedaj raje posluževale severnih pristanišč, ker so jim ta nudila ugodnejše pogoje. Vse sredozemske države bodo imele korist od teh strank, pa naj se poslužujejo pristanišč v Italiji, Franciji ali Španiji. Kot smo že omenili, so odgovorni krogi marsejskega gospodarstva že vsaj deloma rešili vprašanje industrijskega zaledja tega velikega sredozemskega pristanišča. Francoska vlada jim je pri tem šla v vseh ozirih na roko. Sedaj pa nameravajo poživiti tudi pristaniško dejavnost. Marsejsko pristanišče i-ma zelo ugoden zemljepisni polo- «VROČA» DEBATA NA TELEVIZIJI Vprašanje razporoke je vedno bolj pereče ^Osnova zakonskega predloga Fortuna-Baslini^, je dejal komunist Spagnoli, «je že obstoječi razkroj v družini» Vsedržavno zborovanje gibanja proti razporoki v Rimu LEFKAS (Grčija), 25. — Na grškem sodišču so sodili in oprostili grškega fotografa, ker je ta slikal znanega brodarja Aristotela Onas-sisa proti njegovi volji. Onassis ga je prijavil policiji zaradi nasilnega vdora. Tridesetletni Dimitrios Koulouns ie nekaj let zasleduje Onassis a in ga ne izgubi izpred oči niti za en dan. Večkrat je fotograf ure in ure čakal Onassisa pred kakim javnim lokalom ali drugje, vendar mu je samo dvakrat uspelo, da je pristal na otoku Skorpios, ki je last brodarja Prvič ga je nagnal neki čuvaj - sluga, tako da se sploh ni mogel približati vili, drugič pa mu .;čiii preu»uiviiift.i n,ou,i*wvu„vS». je le uspelo, da je nekajkrat slikal Idečega križa, ki so sporočili, da Onassisa. Prav zaradi teh slik ga je tožil. Brodar namreč trdi, da je otok njegova izključna last in torej vsak nedovoljen pristop na otok lahko pravno postane vdor. Onassis odločno zavrača vse časnikarje in fotografe, ko živi na otoku, še posebno če je z njim žena Jacgueline Bouvier Kennedg. Prav na Skorpio-su se je Onassis v majhni kapelici tudi poročil s Kennedgjevo ob navzočnosti omejenega števila sorodnikov in najboljših prijateljev. Na procesu je fotograf Koulou-ris priznal, da - je bil dvakrat na otoku, ker je skušal slikati Onas-sisevo ženo in taščo. Vendar se je mladenič zagovarjal, da. je O-nassisu popularnost skoraj življenjsko potrebna, saj je' prav iz tega razloga poročil eno med najbolj znanimi ženskami na svetu: ženo umrlega ameriškega predsednika Kennedgja. Javni tožilec je zahteval, na) fotografa obsodili na zaporno kazen, da bi ne skušal več vdirati «zavetišče gospoda Onassisa*. Kljub tej zahtevi pa je sodnik oprostil Koulourisa, ker po njegovem mne nju pristop na Skorpios ni pred stavljal rvdora*. Zasliševanje in debata sta se vršila v Lefkasu, ki je mestece jonskem otoku, kjer so fotografi in časnikarji postavili svoj generalni štab, ko so upali, da bodo lahko slikali in obširno pisali o Onas-sisevi poroki z ameriško tfirst dy». v počastitev spomina pokojnega sli karja, so sklenili, da se bo ajdovska gimnazija odslej imenovala po Venu Pilonu. Najstarejša mirovna pogodba na svetu NEW YORK, 25. — Turški zunanji minister Ishah Sabri Caglayan-giil je včeraj podaril v Imenu Turčije «prepds» najstarejše mirovne pogodbe na svetu, kd je iz leta 1269 p. n. š. Kopajo bodo hranili na sedežu OZN, original pa je v arheološkem muzeju v Istanbulu. Original je Iz gline, kopija pa iz bakra. Ploskev je visoka tri metre, široka dva in pol, debela pa 30 centimetrov. Izdelal Jo Je turški kipar Said Shaldk. Dar je sprejel tajnik OZN U Tant. RIM, 25. — Rimski pretor Guan-franco Amendoia, ki vodi sodno raziskavo o onesnaževanju voda, je izdal danes nadaljnjih 33 kazenskih dekretov proti industrijskim obratom iz katerih odteka v potoke in reke umazana voda, kd je niso očistili. Prejšnji mesec je isti pretor izdal vedno zaradi teh prekrškov 16 dekretov. Srečanje b I v i I h političnih zapornikov, internirancev in deportirancev V KOPRU, V NEDELJO, 27. t. m. NA MUZEJSKEM TRGU Ob 10. uri: Otvoritev zborovanja in pozdravni nagovor ( predsednik pripravljalnega odbora Rado Pišot - Sokol ); Pozdrav predsednika skupščine občine Koper (Miro Kocjan); Pozdrav predsednika regionalnega kluba primorskih poslancev (dr. Branko Furlan); Pozdrav predstavnika Vsedržavnega združenja bivših političnih deportirancev iz Trsta (dr. Ernest Arbanas); Slavnostni govor; Kulturni program; Pozdravno pismo tovarišu Titu; Zaključek zborovanja z Internacionalo. RIM, 25. — »Privolitev in krivda pri razporoki* je bila tema nocojšnje televizijske debate, na kateri so nastopili prof. Carlo Bozzi ter poslanci Luzzatto (PSIUP), Ruf-fini (KD) in Spagnoli (KPI). Prvo puščico je sprožil prof. Bozzi, ko se je izrekel proti razporoki, ker ta nastopi avtomatično, ne da bi se pri tem upoštevala privolitev in krivda enega oziroma drugega zakonca. Posl. Spagnoli mu je takoj odgovoril rekoč, da zakon ne predvideva privolitvene razporoke in niti, z izjemo primera dolgoletne kazenske obsodbe, razporoke zaradi krivde zakonca. »Zakon bo ugotovil že obstoječi razkroj v družini in sicer na podlagi dveh dejstev: da sta zakonca ločena, in da ločitev traja že več kot 5 let*. Po mnenju Špagnolija je nesmiselno vztrajati na pravnem obstoju zakonskega razmerja, če to nima več podlage v življenju. Zakonski predlog Fortuna - Baslini predvideva pa prav življenjske razmere, v katerih sta zhkonca že »de faeto* razporočena, kor ju ne droži nič razen zakonski pl-edpis. 'Demokristjan Ruffini je bil seveda nasprotnega mnenja: «Onstran objektivne hlimbe zakonskega predloga, gre za avtomatično razporo-kol ker še ne polaga nobene važnosti na morebitno nasprotovanje zakonskega droga. Globlja vsebina tcia predloga je samo uzakonjenje zavrnitve partnerja!* iiuzzatto (PSIUP) je dejal, da v zakonu o razporoki «nič ne sili k razjjoroki tiste, ki imajo probleme morale in zavesti. Potrebno je, po njegovem mnenju, da se zakor. ilagodi resnični stvarnosti, ne pa da ji nasprotuje z vsiljevanjem, ki ni pravno, ampak protijuridično in nasprotno pravnim načelom.* Spagnoli je še enkrat poudaril, da ni odločilen činitelj krivda enega od zakoncev, temveč samo neuspeh zakonske zveze. Ruffini je to trditev oporekal, češ, da ni prav, da tudi zakoncu, ki je kriv, pritiče pravica do razporoke. Ni si težko predstavljati, kakšna stališča so zavzeli eni in drugi, ko je debata prešla k vprašanju, kaj bo s sinovi razparočencev. Po mnenju predstavnikov laičnih levičarskih strank, bo razporoka, če že ne rešila popolnoma težko vprašanje otrok ponesrečenih zakonov, vsaj izboljšala njihov položaj, ker bodo otroci lahko dobili novo dro žino, in ne bodo prisiljeni živeti v propadli družini, ki sploh ni več družina. Debata je nato prešla na bolj politično raven, kjer sta demokristjan Ruffini in prof. Rozzi zagovarjala znano tezo o protiustavnosti zakonskega predloga Fortuna - Ba-slini,. češ da nasprotuje določbam konkordata. Ako bd senat odobril ta predlog, bi se protirazporočno gibanje mobiliziralo in zahtevalo referendum. Kot je vsem znano, sta danes v Italiji dve stališči: tisti ki so proti zakonskemu predlogu Fortuna - Baslini in to so misovci (ne smemo pozabiti, da je konkordat podpisal Mussolini) ter demokristjani. Vse ostale stranke so za raz-poroko. V prihodnjih dneh bo v se na tu razpirava, ki se bo verjetno zaključila z glasovanjem 9. oktobra. zati, da se lahko nasprotuje razporoki z laičnega stališča, ker razporoka predstavlja »socialno bolezen* za vse državljane. Srečanje se bo zaključilo v nedeljo, ko bodo končale svoje delo študijske komi sije, ki bodo analizirale vprašanja referenduma, propaganda in povezave s političnim in verskim svetom. Umrl je založnik Angelo Rizzoii RIM, 25. — Danes je bilo v Rimu zborovanje gibanja proti razporoki. Glavni tajnik odbora, ki je pripravil inž. Fusacchia shod, je dejal, da je njihov namen doka- MILAN, 25. — Včeraj je umrl založnik Angelo Rizzoii. Rodil se je leta 1889; ker mu je kmalu umrl oče in ga mati ni mogla preživljati, je moral v sirotišnico. Kasneje je delal kot tiskar in leta 1913 je sam ustanovil lastno tiskarno. Od tedaj se je njegova dejavnost vedno bolj širila. Prava založniška dejavnost pa se je za Rizzolija začela leta 1927, ko je kupil štiri publikacije. Leta 1934 je začel tudi s filmsko dejavnostjo, za katero so najbolj znani Fellinijevi filmi «La dolce vita*, «Otto e mezzo* in tGiulietta degli spiriti*. Med revijami je izdajal «Oggi», rEuropeo*, tAnnabello* in številne druge. V New Torku je ustanovil celj svoj center za razširjanje tiska, znana pa je tudi njegova ekonomična enciklopedija (BUR). Ko se je letos vrnil s počitnic, je zbolel, kmalu so ga prepeljali v bolnišnico. Zaradi starosti pa njegov organizem ni zdržal več. Umrl jc romanopisec Erieh M. Remarque BONN, 25. — V Locaamu v Švici je danes umrl romanopisec Erlch Maria Remarque. Bil je star 72 let in njegovo pravo ime se je glasilo Erich Paul Kramer. Po rojstvu je bdi nemške naa-odinasti, vendar je dobil ameriško državljanstvo, ko se je leta 1933 preselil v ZDA. Med njegovimd najbolj znanimi deli sta: «Nič novega na zahodu« in ((Slavolok«. ža(j, ki omogoča povezave s severom. Nekaj del v tej smeri je bilo že opravljenih, druge načrte pa sedaj preučujejo. Že nekaj časa obstaja avto cesta Marseille - Lyon -Pariz - Lille, od koder se zelo hitro pride do Belgije, Nemčije, Holandske in do Skandinavskih dežel. Marseille pa polaga veliko upanje tudi v razvoj rečne plovbe. Ne bo minilo pet let, ko bodo lahko pre-peljevali kontejnerje iz marsejskega pristanišča po rečni poti do Lyona. Na drugi strani pa je že skoraj izdelan načrt zia plovni prekop Romee - Ren, kar bo omogočilo, zahvaljujoč se tudi povezavi z Donavo, hitre prevoze do držav srednje in vzhodne Evrope. Vse to pa zahteva seveda korenite reforme na področju pristaniške birokracije, sledeč pri tem primeru severnih pristanišč. Marsejska pristaniška ustanova je že poenostavila vse svoje tarife ter je sklenila številne pogodbe z državnimi železnicami za hitro pošiljanje blaga na progah Toulose - Bordteaux - Pariz ^ Nancy - Strassburg. Nadalje se _ 'i je posrečilo, da je spravila tarife za ladje, kd prihajajo iz pristanišč na vzhodni obali ZDA, na raven severnih tarif. Voditelji načrta »Velikeffla ustja* reke Rona pripisujejo veliko važnost tudi razvoju prometnih žil t. Italijo. Posebno jim je pri srcu cestna povezava med jugovzhodno Francijo in Piemontom čez Čohe de Crodx de Ferre. O vseh teh vmrašanrih se ob«'>no razpravlja na 46. velesejmu v Marseillu, kjer razstavlja 700 tvrdk iz 34 dežel, in sicer iz skoraj vse Evrope, števtfni pa so tudi razstavljavca fc Afrike, Kanade in Japonske. Verjetno 90 mrtvih v zambijskem rudniku NDOLA (Zambija), 25. — Huda nesreča se je pripetila danes v žattibdijskem rudniku Mufulira. Gre za enega največjth bakrovih rudnikov na svetu, v katerem so lani skopali kar 187.206 ton kovine. Vzroki nesreče so za sedaj še neznani. Danes zjutraj se je nenadoma porušila neka stena in v jaške sta se vlila blato in pesek. Nekaj stotin delavcev so pravočasno rešili, ostali pa so verjetno zaradi pomanjkanja zraka umrli v jaških. Za sedaj je pogrešanih kakih 80 do 90 oseb. Reševalne skupine sestavljajo poleg gasilcev i*1 stalnih reševalcev tudi rudarji iz vseh bližnjih rudnikov. Vendar Je upanje, da bi lahko bil še kak U-dar živ, zelo pičlo. Mladi umetniki se vračajo h klasiki MOSKVA, 25. - Nova gledališka skupim iz Moskve «Sodobnik*. je začela gledališko sezono z *Vlvo» Antona Čehova, da igralci dokazali, da so postali zreli. Gledališka skupim «Sodob-nik* se je mmreč že nekaj ukvarjala z iskanjem in s poskusnim gledališčem, sedaj pa se le vrnila h klasikom. Po «Utvi* o° na vrsti Gorkega delo *Na dnu*- CATANIA, 25. - «Agostino Pazzo* ima že posnemaloe. V La-tanii je skupina mladih ljudi n® motociklih prevozila z veliko hrti no mestno središče. Pri tem P0 so odmetavali proti drugim prevoz^ nim sredstvom petarde in papirna' te bombe. Nekaj potnikov avtobusa, ki je nenadno zavrl, je lažje rfl' njenih. Policija je zaman zasledovala nnir tocikliste, ki so tudi odstranili “ svojih vozil evidenčne tablice. Ven dar policija domneva, da je na sledi enemu izmed teh »centavrov*- Sonda «Lunik 16» s kontejnerjem po pristuiHra + KdfSKBtlflfll