

.

'Ir

' &



v"

Spomenik Andreja Hofer na gori Isel.

n

Jubilejna izdaja, r

- 1  !□


Andrej Hofer

junaški vodja Tirolcev leta 1809.


Verni popis njegovega življenja, delovanja
in njegove junaške smrti v Mantovi 1810.


IV. pomnoženi natisek.

V Ljubljani 1909.

Založil Anton Turk, knjigar,

Cena 60  vinarjev.

Tiskal A. Slatnar v Kamniku.

K jubilejni izdaji

Š etos, ko izdajamo to knjižico takorekoč v

_ 1  jubilejni izdaji, bila je vsa Tirolska slovesno

razburjena, kajti obhajala je pri obisku našega
cesarja in njegovih najodličnejših spremljevalcev
stoletnico vstaje Tirolcev in njihovega pogumnega
in požrtvovalnega boja za habsburško vladarsko
hišo; tirolskih junakov je bilo leta 1809. na tisoče.
Kateri Tirolec, ki je le mogel nositi puško ali
katero drugo orožje, ni bil takrat junak? Toda
pred vsemi so se odlikovali trije, namreč Jože
Spekbaher, kapucin Ivan Haspinger in v prvi
vrsti junak te knjižice, Andrej Hofer, duša ustaje
in uzorni vodja vseh junaških podjetij, ki je po¬
trdil svojo zvestobo do starodavne vladarske hiše
s svojo mučeniško smrtjo v Mantovi. Da je torej
veliki del svečanosti bil posvečen spominu tega
moža, je umljivo.

Mogočni ognji so zvečer goreli na visokih,
v oblake segajočih gorskih velikanih in so svetili
daleč po deželi v spomin na one krese, ki so
goreli pred sto leti in vabili može, naj hite skupaj,

1 *

4

naj se postavijo porobu prodirajočemu sovražniku,
naj pokažejo zvestobo do vladarske hiše in lju¬
bezen do rojstne dežele in naj se pripravijo, da
tudi puste življenje na zeleni trati, ako bi bila
božja volja. Takrat so kresi goreli celo drugače;
plamteli so z žalostnimi, rudeče žarečimi plameni,
kajti bili so oznanjevalci sile in nevarnosti. —
V jubilejnem letu pa so goreli svetlo in blesteče,
goreli so veselo, ker so bili oznanjevalci ponosa
in slave.

Tirolska dežela je obhajala stoletnico bojev
s Francozi in se je v tej priliki spominjala onih
časov, ko so se njeni prebivalci pokazali — čeprav
preprosti kmetiči — kot narod pogumnih ple¬
mičev, ki se niso bali za pozemeljsko imovino
in za življenje, ampak so se bali, da bi jim hotel
nasilni sovražnik iztrgati iz srca ljubezen do vla¬
darske hiše in do dosedanje širje domovine. Iz
najoddaljenejših krajev je poslala tirolska dežela
svoje odposlance v glavno mesto Inomost in njega
zgodovinsko okolico, da se udeleže slavnosti, ka¬
terih konečni smoter je bil ta, da se stori obljuba,
da hoče Tirolec še stoletja in stoletja ostati isti,
kakoršen je bil pred sto leti in hoče v sili zopet
žrtvovati na oltarju domovine kri in imetje.

Pa ne samo odposlanci in navzoči so bili
gosti v Inomostu, ampak vsak Tirolec — in naj
živi tudi v tujini — je bil v duhu pri slavnostih;
poročila časopisov so bila vsakemu Tirolcu ne-

5

kaka slavnostna pesem in vsak je tudi čutil z
udeleženci.

Navdušenje je pa bilo tem večje, ker se je
sam cesar Franc Jožef I. udeležil tirolskih slav¬
nosti, da bi s svojo navzočnostjo počastil spomin
junakov iz leta 1809 in osebno sprejel poklone
zvestih Tirolcev. Stare, razstreljene zastave so
vihrale pred cesarjem — zastave, ki so na¬
vduševale pred sto leti branitelje, pozdravljale so
presvitlega vladarja med radostnimi klici vesele
in navdušene množice, gromenjem topov in bu¬
čanjem zvonov. Kako bi pa tudi navdušenje ne
doseglo viška, ko je vendar ustaja leta 1809.
skoraj edina v zgodovini. Cesar je lastnoročno
položil lavorjev venec pred spomenik kneza brez
visokega imena, pred spomenik Andreja Hofer,
a s tem vencem je takorekoč obenem ovenčal
čast in slavo tirolskega ljudstva. Ovenčal je spo¬
menik junaškega vodje na gori Izel, katera gora
je že sama za sebe zgodovinski spomenik.

Toda ne le naša širna domovina, ampak
vsa Evropa se je zanimala za tirolske slavnosti.
Ni se še pozabila nevihta, ki je ravno tega leta
hrumela okrog Avstrije in ji žugala vsled anek¬
sije Bosne in Hercegovine. Vojska je bila tako¬
rekoč že gotova, sovražniki so si že brusili sablje
in nabijali puške. Nevihta je ponehala, oblaki
so se raztrgali in navdušenje Tirolcev se tem
svitlejše blišči po ozemlju, ker kaže, kako zvesta

6

in udana je ljubezen avstrijskih narodov do svoje
vladarske hiše — kot močan jez proti vsako-
jakim navalom. — Ob potu je cesarja pozdravljalo
staro in mlado, pozdravljale so ga palače kakor
borne kočice in ni torej čudo, da se je cesar
zakesnil, on, ki je dozdaj bil vedno uzor vojaške
točnosti. Zgodilo se mu je to v njegovem dolgem
življenju prvikrat. Ne slabo vreme, ampak lju¬
bezen do zvestega in kremenitega tirolskega
ljudstva in njegovega navdušenja je cesarja na
potu ovirala, kajti težko se je povsod ločil. In
kako varno in mirno je gotovo spal v dvorni
palači v Inomostu, kjer so ga čuvali vnuki bo-
riteljev iz leta 1809.

* *

*

Cesar pride v Inomost. — Cesar Franc
Jožefi., ki se je bil mudil v Išiu, kamor vsako
leto rad pohiti, da si odpočije in se znovič
okrepi v divni okolici krasnega kopališča, je na¬
stopil svojo pot v soboto 28. avgusta (1909).
Odpeljal se je s posebnim dvornim vlakom in
med vožnjo je večkrat rekel svojim spremlje¬
valcem, kako ga srčno veseli, da bo lahko o
tako svečani priliki pozdravil svoje zvesto udane
Tirolce. Ko je prestopil mejo, začeli so zvoniti
zvonovi in ob celem potu je donelo iz tisoč in tisoč
grl; od daleč in blizu je privrela množica in burno

r

pozdravljala cesarja. Dvorni vlak je imel svojo
prvo postajo v Kiebiihlu, kjer sta vstopila tudi
deželni glavar in c. kr. namestnik. Cesarja je
pozdravilo mnogo odličnih oseb in društev, po¬
slancev in duhovnikov. Okrajni glavar pl. Lili
je cesarju predstavil več odličnih mož in cesar
je z vsakim govoril prav prijazno. Tudi mladina
ga je pozdravila na tirolskih tleh; med zvoki
avstrijske himne in burnimi klici se je odpeljal
dvorni vlak.

Sprejem v Inomostu. — V glavnem mestu
tirolskem Inomostu so se že tedne in tedne delale
priprave; meščani so hoteli cesarja sprejeti na
zelo slovesen način. Od južnega kolodvora do
dvornega gradu je bila cesta po vsaki strani z
različnimi okraski okrašena. Za cesarjev obisk
se je priredilo na štirinajst dni določeno deželno
slavnostno streljanje, katerega se je smel ude¬
ležiti tudi strelec drugega naroda: najboljšim
strelcem so bili namenjeni dragoceni darovi. V
Ferdinandeumu je bila otvorjena zgodovinska
razstava. Na južnem kolodvoru je dalo ravna¬
teljstvo južne železnice postaviti krasen prostor
za cesarjev sprejem, kateri prostor je bil tudi
glede stavbe znamenito izdelan, pred dvornim
gradom pa je stal krasen šotor.

Na kolodvoru so sprejeli cesarja: nadvojvode
Franc Ferdinand, Ferdinand Karl, Jožef Fer¬
dinand, Peter Ferdinand, Henrik Ferdinand?

8

Leopold, Friderik, Evgen in Rainer, vsak s
svojim spremstvom, nadalje ministerski pred¬
sednik baron Bienerth, župan Greil z občin¬
skim zastopom, dunajski podžupan Neumayer
z deputacijo dunajskega mestnega sveta, od¬
poslanci častnikov vseh tirolskih polkov. Častna
stotnija je bila I. tirolskega cesarsko - lovskega
polka. Krasna je bila slika vseh različnih častniških
in uradnih oprav in tirolskih noš, ki so bile name-
šane ali deloma urejene nainomoškem kolodvoru.

Krik iz tisoč in tisoč grl, gromenje topov
in zvonenje zvonov so oznanjali ob četrt črez
šest, da se bliža dvorni vlak. Cesar je izstopil;
bil je videti izborno zdravega obraza, oblečen
pa je bil v navadno vojaško opravo. Pozdravil
je najprej nadvojvode, potem pa je sprejel izjave
ministrskega predsednika, kornega poveljnika
tirolskega in stotnika častne stotnije. Nato je
govoril deželni glavar, ki je v govoru izrazil
udanost tirolskega ljudstva, ki je privrelo iz vseh
delov Tirolske in udanost 25.000 strelcev, ki ka¬
žejo moč in cvet dežele.

Cesar je odgovoril, da ga je srce vleklo na
Tirolsko, da tukaj ob stoletnici sprejme poklone
tirolskih sinov. Rekel je nadalje, kako dobro
ve, da se vedno lahko zanaša na staro zvestobo
in da je lahko tirolska dežela uverjena, da je
nji posebno naklonjen. Nato ga je pozdravil še
župan in ko je tudi temu cesar zatrdil svojo

9

naklonjenost napram glavnemu mestu Inomostu
in izrazil veselje, da se tako lepo razvija, na¬
govoril je cesar še nekatere navzoče odličnejše
osebe in se je potem podal v dvorni grad.

Čeprav pa je dež lil curkoma, vendar je
cesar odločno želel, da se mu voz ne sme po¬
kriti. V odprtem vozu se je peljal skozi množico,
ki ga je navdušeno pozdravljala, vedoč da se
cesar edino zaradi nje izpostavlja nadležnemu
mokremu blagoslovu izpod neba. Poleg cesarja
je sedel prestolonaslednik Franc Ferdinand, a
za cesarskim vozom se je premikala dolga vrsta
voz z najodličnejšimi gosti. Tudi v dvornem šo¬
toru je pozdravila vladarja večja skupina od¬
ličnih oseb, med katerimi je bil tudi solnograški
nadškof, kardinal Katsehthaler.

Zvečer ob osmi uri je okrog štiristo pevcev
zapelo cesarju podoknico. Cesar se je prikazal na
balkonu in se je zahvalil pevcem. Vse mesto je
bilo razsvetljeno, a po gorah so goreli kresi. --

Na gori Izel. — Najvažnejši dan je bila
nedelja — dan zgodovinskega pomena, ko je
cesar na gori Izel položil venec pred spomenik
Andreja Hofer in nagovoril na tem mestu ti¬
rolsko ljudstvo. Besede, katere je govoril cesar,
ostanejo v svojem pomenu še dolga leta v spo¬
minu. V veličastnem sprevodu in ob spremstvu
prestolonaslednika, vseh navzočih nadvojvod in
vseh nadvojvodinj in drugih gostov se je podal

10

cesar pred spomenik; ob straneh so stale dolge
vrste strelcev in veteranov, a na slavnostnem
prostoru so bili navzoči pred krasno okinčanim
dvornim šotorom državni in dvorni velikaši v
krasnih opravah, državni in deželni poslanci,
odposlanci raznih polkov, nosilci zgodovinskih
zastav iz leta 1809, strelci in drugi, tik pred
spomenikom pa so bili uvrsteni deželni bram¬
bovci iz leta 1859. Po cesarjevem prihodu je
prvi govoril polkovnik I. tirolskega cesarsko-
lovskega polka in sicer je govoril v imenu vseh
tirolskih polkov. Za njim se je oglasil knezoškof
briksenski, ki je opazil, da se na Tirolskem
zvestoba do vladarja in zvestoba do vere strin¬
jata; po govoru je daroval slovesno mašo.

Po maši se je prvi obrnil do cesarja deželni
glavar, ki je v svojem govoru omenil tudi to-le:

„ Danes, Veličanstvo, hočemo zvezo, katero
so sklenili naši predniki s habsburško vladarsko
hišo, obnoviti z Vašim Veličanstvom in najvišjo
cesarsko hišo. V imenu naše dežele prisegam
Vašemu Veličanstvu neizpremenljivo zvestobo
in udanost. Vsemogočni Bog, ki sliši to prisego,
naj zvezo blagoslovi, da bo ostala za vse čase.
On naj blagoslovi posebno Vaše Veličanstvo in
naj v blagor in srečo cele države da Vašemu
Veličanstvu še dolgo življenje."

Deželni glavar je ponovil svojo prisego
tudi v drugem deželnem jeziku, v italijanščini.

11

Nato je odgovoril cesar:

„Moji ljubi Tirolci! Poklon in prisega ne¬
spremenljive zvestobe, katero prisego ste ravno
storili po svojem deželnem glavarju meni in
moji vladarski hiši, sta me ganila do dna srca.
Zahvaljujem se vsemogočnemu Bogu, da mi je
privolil, da morem na tem posvečenem mestu
z vami obhajati spomin na velike in resne čase
leta 1809. Takratna vstaja Tirolcev je vzgled,
kaj premore bogaboječe, zvesto in v trdem delu
vzgojeno ljudstvo; ta vzgled velja za vse narode.
Jaz pa, ki danes kot vnuk rajnega Veličanstva
v Bogu počivajočega dobrega cesarja Franca go¬
vorim do Vas, jaz se z vso svojo vladarsko hišo
hvaležnega srca spominjam vseh zvestih, ki so
o svojem času za vladarja darovali življenje,
blago in kri. Da njihov duh deluje po njihovih
potomcih naprej, so moji cesarski lovci, so ti¬
rolski brambovci pokazali v vsaki vojski."

Po kratkem italijanskem govoru, ki je vse¬
boval cesarjevo željo, naj bi se oba naroda ti¬
rolske dežele sporazumela in skupno delovala
za deželni blagor, nadaljeval je cesar v nemškem
jeziku:

»Tako vam torej zagotavljam, ljubi zvesti
iz Tirolske, mojo očetovsko ljubezen in vam
prinašam svoj cesarski pozdrav in svojo cesarsko
zahvalo. Jaz in moja vladarska hiša vam sta-

12

vimo zvestobo za zvestobo. Bog naj nam in vam
podeli svoj blagoslov."

Cesar je zdaj nagovoril strelce in deželne
brambovce iz leta 1859., nadalje pa tudi še po¬
tomce Andreja Hofer. Trije mali dečki so nato
deklamovali in podali cesarju šopke svežih pla¬
nink. Zdaj je cesar položil pred spomenik An¬
dreja Hofer venec iz lavorik in palm z belo-rde-
čim trakom, na katerem je bil napis: „Franc
Jožefi., 29. avg. 1909.“ Tudi druge osebe so po¬
ložile vence pred spomenik.

Deželni glavar se je cesarju zahvalil za
ustanovo spominske kolajne, namenjeno deželnim
brambovcem iz leta 1859. Cesar se je v pri¬
srčnih besedah odzval zahvali in se podal med
grmečimi pozdravi nazaj v dvorni grad.

Slavnostni sprevod strelcev. — Ob 11.
uri se je začel razvijati krasni in črez vse sli¬
koviti sprevod tirolskih strelcev, ki se je pre¬
mikal pred dvornim gradom mimo dvornega
šotora, pred katerim je stal cesar v družbi nad¬
vojvod in nad vojvodinj in drugih velikašev
cele avstrijske države. Ljudstvo je posebno na¬
vdušeno sprejelo 2000 italijanskih strelcev, to
je mož iz južne Tirolske z italijanskim pre¬
bivalstvom.

Na čelu sprevoda je jezdila gruča mož z
banderi in zastavami, na katerih si videl grbe
tirolskih mest in trgov. Jezdecem so sledili ru-

13

darji in veterani, in sicer najprej odposlanci
tujih veteranskih društev in za njimi domači
veterani. Vsak posamezen oddelek je imel svojo
godbo. Strelci iz Predarlske so zaključili prvi
glavni oddelek.

Poseben vtis je na gledajočo množico na¬
redil drugi glavni oddelek slavnostnega sprevoda,
oddelek deželnih brambovcev. V noši iz leta 1809
so se premikali junaki iz burnih časov boja za
prostost Tirolske, kakor: Haspinger, Spekbaher
in kot zadnji Andrej Hofer.

Tretji oddelek je bil oddelek strelcev, ki
je nosil na čelu Andrej Hoferjevo staro zastavo;
zastavi so sledili: pasajerska godba, pasajerski
rezervniki in strelci iz Pasajerske doline, do¬
movine Andreja Hofer. Tem so se priklopili
drugi strelci in sicer urejeni po sodnijskih
okrajih iz cele Tirolske. Vsak okraj je imel
svojo godbo in svojo zastavo. Sklep slavnostnega
sprevoda so tvorili strelci na konjih.

Korakaje mimo vladarja so zastavonoše
klanjali pred cesarjem zastave do tal, strelci pa
so snemali klobuke in mahali ž njimi po zraku
ter z donečimi klici v nemškem in italijanskem
jeziku pozdravljali visoko osebo.

Slavnostni sprevod je nepretrgoma trajal
celi dve in pol ure in cenjeni bralci si lahko
predstavljajo v duhu množico korakajočega ljud¬
stva; sprevoda se je udeležilo skupno okrog

14

30.000 oseb. Po končanem sprevodu so bili vsi
udeleženci pogoščeni na mestne stroške in da
se ni postrežba vršila prepočasno, je pomagalo
streči tudi vojaštvo.

IVa streljišču. — Opoldne je cesar obiskal
ženo namestnikovo. Ob 7 2 4. uri pa je šel na
deželno glavno streljišče, kjer se je vršilo slav¬
nostno streljanje.

Nadstrelski mojster, sekcijski šef baron An-
derlan, je pozdravil vladarja v vznesenih besedah
kot pokrovitelja deželnega glavnega streljanja.
Cesar mu je odgovoril, on upa, da sta starodavni
duh in stara spretnost prešla tudi na mlade
strelce, katerim zagotavlja svojo naklonjenost
in svojo podporo.

Nato je sprejel zlate spominske kolajne
in nagovoril razne osebe.

S streljišča se je vladar podal v Siebe-
rerjevo Franc Jožefovo jubilejno hiralnico, kjer
je s srebrnim kladivom trikrat udaril na sklepni
kamen, t. j. kamen, ki je bil zadnji vzidan. Da¬
rilca in dobrotnika je cesar večkrat nagovoril.

Zvečer se je vršil dvorni obed, katerega so
se udeležili razun udov cesarske hiše tudi še
ministerski predsednik baron Bienerth, deželno-
brambovski minister feldmaršallajtenant plem.
Georgi, namestnik baron Spiegelfeld z ženo,
imetniki hrabrostnih kolajn in nadalje tudi
potomci, oziroma sorodniki zgodovinskih ju-

15

nakov tirolskih in sicer: Leopold pk Hofer-Pa-
;ajer z Dunaja, Ignac Spekbaher iz Švaca, Fer-
linand Haspinger od Sv. Martina, nekateri ve-
;erani iz leta 1848, veterani iz leta 1859 in na-
oosled tudi tirolski umetniki, učenjaki in drugi
jaslužni možje.

Po obedu se je cesar razgovarjal z na¬
vzočimi.

Pa tudi po mestu so se vršile hrumeče in
živahne veselice.

Gledališka predstava. — Ob V 2  8. uri
svečer je bila napovedana gledališka predstava
5 živimi slikami. Gledališče je bilo sijajno okin-
sano in razsvetljeno in prenapolnjeno z gledalci,
ned katerimi si videl mnogo najodličnejših oseb
z cele države. Nekaj minut pred določenim
iasom je prišel cesar, ki sta ga pred velikimi
vrati sprejela župan Greil in vodja iger Karl
Wolf. Vstopivšega v gledališče je zbrana mno¬
žica burno pozdravila vladarja.

Cesar odpotuje v Bregenc. — Čeprav
je cesar zgodaj odpotoval, vendar se je od dvor¬
nega' gradu do kolodvora kar trla množina ljud¬
stva; nekoliko pred 7. uro je cesar dospel na
kolodvor. Županu se je pred odhodom vlaka
zahvalil za prisrčen sprejem in mu je izrazil
svojo zadovoljnost s prireditvijo in veselje nad
udanostjo prebivalstva.

16

Ob železnici od Inomosta do Bregenca je
ljudstvo veselo pozdravljalo cesarja; vasi in
hiše so bile slavnostno okinčane in z mnogimi
zastavami opravljene. Na bližnjih hribih so po¬
kali topiči in po vseh cerkvah se je zvonilo.

V Bregencu je bil cesar slovesno sprejet.
Tujcev iz raznih krajev se je približno cenilo
okrog 40.000 oseb.

Raznih nagovorov ne bomo naštevali, kajti
vsi so vsebovali izraze udanosti in veselja, da
je prišel cesar na Predarlsko, kjer ga Bregenčani
že petindvajset let niso bili videli.

Tudi v Bregencu se je vršil slavnostni
sprevod v zgodovinski obliki.

Cesar se je drugi dan vozil po Bodenskem
jezeru, od koder se je potem vrnil na Dunaj.

i|P)) ne  decembra leta 1805. je moral av-
<2 ^v  strijski cesar Franc v Požunu sklenjeni
mir podpisati. Vest o tem miru razširila je v
celem Tirolskem strah in srd. Tudi v Pasarejsko
dolino, ki je bila drugače tiha in mirna, prišel
je ta strahoviti glas, da je tirolska dežela, ki je
od davnih časov spadala k Avstriji, vsled tega
nesrečnega miru na zapoved francoskega cesarja
Napoleona morala takoj priti pod žezlo Maksa
bavarskega bivšega kneza, katerega je Napo¬
leon bas takrat imenoval kralja. Vrli, zvesti Ti¬
rolci niso hoteli verjeti, da bi njihov dobri cesar
Franc to mogel storiti svoji verni pokrajini, a
posebej ni jeden verjel, in ta je bil krčmar na
„pesku" Andrej Hofer. Andrej Hofer umel je
nekaj državne zadeve, on je bil mož, kateri je imel,
kakor navadno pravimo, glavo na svojem mesti.
Njegov oče, ded in praded gospodarili so na
»pesku“ v Pasajerski dolini in njihovi sotržani
so jih ljubili in spoštovali brez izjeme. Tudi
Andrej Hofer bil je mož obče spoštovan in
ljubljen in že zbog tega uzroka, da je bil za
tedanje razmere precej dobro izšolan, bilo je

2

18

potrebno, da je on postal vodja v Pasajerski
dolini in še v okolicah zunaj te doline in sicer
daleč na okrog. Hofer tedaj, kakor smo že rekli,
ni mogel in ni hotel verjeti, da bi Tirolska mogla
postati bavarska pokrajina, ali ko so prišli ba¬
varski poverjeniki (komisarji), da bi prevzeli v
Inomostu (Inšpruku5 od avstrijskih uradnikov
deželno vlado, ko so črno-rumeni mejniki bili
odstranjeni in mesto njih bili postavljeni modro-
beli, ko se je vsakemu Tirolcu silno priljubljeni
črni dvoglavi orel ognil bavarskemu levu in se
je slednji lesketal na vseh javnih poslopjih,
takrat moral je tudi Hofer verjeti, da je po-
žunski mir prava resnica. In istega dne, ko se
je gotovo prepričal, da je strahota žalibog isti-
nita, jokal se je ta močan, ponosen mož, kate¬
rega so njegovi sotržani ljubili in častili, kakor
očeta. Kako so mu bili ostudni ti preširni ba¬
varski uradniki, kateri so z vsemi Tirolci po¬
stopali kakor z nerodnimi kmeti, kateri so mi¬
slili, da kakor njihovi zavezniki, lehkomiselni
Francozi, tudi oni slobodno sramotijo pobožne
Tirolce in njih verske obrede. Bavarski orožniki,
bavarski vojaki v sveti deželi Tirolski, pregnani
orel, kateri je na njenih gorah vil svoje gnezdo,
vse to je silno mrzilo Avstriji od starodavnih
časov zvesto udanim Tirolcem! Kolikokrat mo¬
rala je blagodušna Anka Jerica, ki je bila žena
vrlega Andreja.Hoferja in se imenovala po svoji

19

obitelji Ladurner, pomiriti vročekrvnega Hoferja,
ki bi raje danes nego jutri šiloma pregnal in
Bavarcem s puško v roki pokazal, da je tudi
v sveti deželi Tirolu pustil luknjo, skozi katero
naj bi neprošeni gostje čim brže odšli, ako ne
bi hoteli, da bi jih spodili skozi njo pogumni
Tirolci. Konečno je Hofer vendar uvidel, da le,
ako bi cela Tirolska dežela ž njim potegnila in
ako bi avstrijski cesar posebej pomagal, kateri
je, kakor je bilo čitati (brati) v novinah, težko
podpisal pogodbo, vsled katere je odstopila Ti¬
rolska od Avstrije, mu bilo možno Bavarce spo¬
diti iz dežele. Ni se bal boja: on je že vodil
četo (stotnijo) strelcev doli na Gardanskem je¬
zeru proti ostudnim Italijanom. Tirolskemu
strelcu prav ugaja, ako krogle žvižgajo, in kako
bi še ugajalo Hoferju, ako bi te krogle žvižgale
Bavarcem iz Tirolske za popotnico. Ali Hofer
ni bil samo vroče krvi, on je bil tudi zvita
glava. Z nobeno besedo, niti z obrazom ni ovadil,
kar se je kuhalo v njegovih prsih; čakal je
vedno boljših časov; bavarske uradnike, katerim
je zelo dišalo njegovo vino, ko so se bili morali
pivu, svoji priljubljeni pijači, v Pasajerskem dolu
konečno čisto odpovedati, dobil je s svojim uljud-
nim vedenjem na svojo stran. Bilo mu je težko
kaj takega počenjati, ali hotel je gotovo izvršiti
svoj namen. Njegovi zemljaki so mu zaupali in
se nanj zanesli, to je bilo znano in tem načinom

2*

20

je, bivši na videz zelo dober z bavarskimi urad¬
niki, za njih hrbtom povsod jel plesti tisto za¬
roto, ki bi imela biti potem za Bavarce in Fran¬
coze silno pogubonosna. Leta so prešla, Bavarci
bili so brez skrbi, bolj brez skrbi nego kedaj,
kmetje so se, kakor so sami mislili, navadili biti
pod bavarskim gospodstvom in so se popolnoma
sprijaznili z novo vlado. In ko je nekega dne
vedno z vinom in žitom trgujoči krčmar Andrej
Hofer dal zapredi svoj voz in se od svojih pri
njem pijočih uradnikov prijazno poslovil, ni slutil
nobeden izmed njih, da se njihov gostilničar,
katerega so zaradi njegove prijaznosti vsi radi
imeli, pelje na Dunaj k nadvojvodi Ivanu in
potem k samemu cesarju. Sedaj prišel je čas,
da bi stresli pogumni Tirolci s svojih ram težki
žuleči jarem. Hofer bil je že davno v skrivni
zvezi na Dunaji, major Hormayer posredoval je
med cesarjem in priprostim kmetom iz Pasa-
jerske doline, na katerega so bile davno uprte
oči cele Tirolske in sedaj, dragi čitatelj, hočemo
pripovedovati, kako se je potem godilo, ko se
je Andrej Hofer vrnil z Dunaja iz svoje namiš¬
ljene trgovine.

Bilo je dne 2. aprila leta 1809. V hiši krč¬
marja Andreja Hoferja bilo je tako živo gibanje,
kakoršnega ni bilo nikoli poprej videti.

Pa tudi pred krčmo se je zbralo precejšnje
število kmečkih fantov, krepkih in visokih postav.

21

Raz delo si jim bral pogum in nagnjenost k pro¬
stosti. Nadin, kako so držali tobadne pipe v
ustih, je kazal neko predrznost in zasmehljivost.
Skoraj je bilo videti, kakor bi hoteli tisto telesno
mod, katere je vsak imel nekaj drez mero, pri¬
krivati, da izbruhne o pravem času na dan.
Stali so nekako lagotno, da bi ne rekel leno,
levo roko držeč v žepu, desno pa s palcem ob
širokih pasih, kakršni so na Tirolskem v navadi.

Pogovarjali so se, toda ne glasno, ampak
pritajeno in mrmraje, tako da nisi tudi v bližnji
okolici razločil govorice. Pogovarjali so se o
zadnjih naborih, kjer je bavarski polkovnik
Ditfurth ved mladeničev, ki so se mu zoper¬
stavljali, dal ujeti in jih uklenjene poslal v
trdnjavo Mantovo.

„V Mantovi", pripomnil je eden izmed
mladeničev, „se jim je zelo slabo godilo . .

„Kaj takega se je pač lahko zgodilo le na
laškem Tirolskem,“ menil je drugi in je pridno
kresal ogenj, ker mu je bila pipa ugasnila. „V
Kematih v Inski dolini se je zgodilo celo dru¬
gače. Tamkaj so fantje, ki so bili godni za
nabor, Bavarce kratkomalo napodili iz vasi in
so pobegnili v Selrajnsko dolino. Ko so Ba¬
varci nato z vojaško močjo udrli za njimi, so
se fantje postavili po robu in so jih dobro na¬
mlatili. Tam se je potem videlo, kateri so mod-

22

nejši. Skoraj okrog petdeset Bavarcev so ra¬
nili in ujeli.“

„Ali pa so se dali Bavarci popolnoma
ugnati? Ali se niso ojunačili?" vprašal je tretji.

„Seveda! — Cel bataljon vojakov je šlo
nad upornike. Kmetje pa so se medtem dobro
preskrbeli z orožjem in streljivom in so bili
takoj pripravljeni za boj. Ko so Bavarci to izve¬
deli, zdelo se jim je grozdje prekislo in igrali
so navidez ulogo pametnih, rekoč, da nočejo na
svoje ljudi streljati."

„Da, da — na svoje ljudi!" oglasi se močan
glas za fanti od gostilne. „Ali ravnajo Bavarci
z nami kakor s svojim ljudstvom? — Morali
bi tako, da — ker se nam je obljubilo tako!
Niti pičica na črki „i u  v vaših starih postavah
in pravicah, šegah in odnošajih se ne sme izpre-
meniti — je rekel bavarski kralj, ko je prevzel
Tirolsko — toda prišlo je drugače! Kralj, ta
zna biti prav dober in pravičen gospod, pa nje¬
govi pisarji in uradniki niso nič vredni. Brez¬
vestneži so, ki hočejo nas Tirolce celo drugačne
narediti — to vam rečem jaz. Saj nam niti naše
vere, naših cerkev in duhovnikov ne puste pri
miru! — Saj veste, kako so naredili z našim
župnikom in škofom! Še celo uboge kapucinske
očete je dal okrajni glavar Hofstetten zapreti.
In zadnjič je ta hudobni fantalin šel s klobukom
na glavi in s tobačno pipo v ustih v cerkev.

23

Žalostno je, pa res jel O polnoči, v kleteh,
gozdih in votlinah morajo naši ubogi duhovniki
sveto mašo opravljati in vino se mora mesto v
pozlačenih kelhih v cinasti in stekleni posodi
blagoslavljati. Ali ni to sramota!? — Ali že ni
čas, da nas zadene božja kazen iz nebes, ker
si pustimo vse to dopasti in ne storimo nič? —
Niti Tirolce se ne smemo več imenovati. Južni
Bavarci, pravijo, smo, kakor bi se ime dalo kar
tako izpremeniti. Jože, Janez, Tonček — ali ste
raditega drugi, ako vas imenujem Stefana, Bla-
žeta ali Roka? — O ne! Mi smo bili in osta¬
nemo Tirolci, kakor smo bili že nekdaj in rečem
vam, še bolj bomo, še veliko bolj bomo. Osta¬
nemo tudi vneti Avstrijci in dobri kristjani in
če nismo bili to v zadnjem času, pa še lahko
postanemo. Samo pušk nam je treba — pušk,
rečem vam! Le pojdite od hiše do hiše, od do¬
line do doline, s hriba v hrib in pazite, da bodo
ljudje imeli dovolj pušk in smodnika — potem
bomo že pokazali Bavarcem, kdo smo in kaj znamo.
Jutri že gremo za cesarja, domovino in Boga na
dan in vsakdo bo opozorjen, naj krepko udarjal"
In kdo je tako govoril? Bilje Andrej Hofei\
»Moramo torej jutri vsi v boj?“ vprašal je
eden izmed mlajših mladeničev plaho; ni ga
toliko preplašila novica o bližajočem se boju,
kakor pa pogumen govor sicer zelo previdnega
in dobro premišljujočega krčmarja Andreja Hofer.

24

„Moramo? — Ne! — Mora nihče! Kateri
bo ravno hotel!“

„Kateri bo ravno hotel? — O, tedaj smo
mi tudi zraven!“ oglasi se iz ust vseh mlade¬
ničev kakor enoglasno. „Ce se bo šlo nad Ba¬
varce, smo radi zraven; toda v bavarske polke
uvrstiti se ne damo! Zopet hočemo postati Av¬
strijci, a z dobrim potom nočemo nič imeti opra¬
viti z bavarskim kraljem in njegovim nadgo-
spodarjem Napoleonom!"

„Prav je tako, fantje! Danes le pojdite in
pokličite na noge toliko, kolikor morete. Saj ste
slišali — jutri začnemo. Jutri se vsi zberemo
tukaj! Pokonci, možje, za Boga, cesarja in do¬
movino! — Toda še nekaj, fantje! Ko greste k
mojim ljubim Pasajercem, vzemite tudi te-le ti¬
skane lističe, kateri se danes delijo po vsej de¬
želi, da bodo ljudje vedeli in verjeli, da sem
vas jaz poslal in da bo zdaj resnica!"

Mladi Pasajerci skoraj niso mogli verjeti,
da se je Andrej Hofer, ki je bil v zadnjem času
tako malobeseden, nakrat tako izpremenil. Se¬
veda, mladeniči niso vedeli, kaj se je godilo in
pripravljalo zadnje dni v in zunaj Tirolske. Po¬
polnoma nič niso vedeli o pripravah, katere so
narejali najodličnejši in najodločnejši možje cele
dežele; tudi nič niso vedeli o pogovorih Andreja
Hoferja z nadvojvodo Ivanom na Dunaju.

25

Slišali so bili nekaj o potovanju Andreja
v glavno mesto avstrijsko; a kaj je dosegel s
svojima dvema spremljevalcema, jim je bilo celo
neznano. Tudi jim je bilo neznano delovanje
teh mož na potu nazaj v domovino; vsled svo¬
jega potovanja na Dunaj in vsled mnogih obiskov
po deželi je Andrej Hofer nehote postal duša
pripravljene ustaje in dolina Pasajerska središče
vsega gibanja. Gibanje pa se je vršilo zelo tajno
in z veliko previdnostjo. Navadno ljudstvo ni
do zadnjega trenutka nič vedelo; poučeni so
bili samo najzanesljivejši možje, kakor duhov¬
niki, učitelji, občinski predstojniki in v prvi
vrsti krčmarji, ker so bili ti z ljudstvom najbolj
v dotiki. Črez celo deželo je bila prepredena
tajna, sovražniku nevidna mreža. Ljudstvu je
do zadnjega časa bilo vse prikrito in čudilo se
je edinole soparni tihoti, ki je vladala kakor
pred bližajočo se nevihto.

To tihoto pa so čutili tudi Bavarci in slu¬
tili so, da se nekaj pripravlja; vendar so se
delali popolnoma brezbrižne. V deželi so nasta¬
vili nekaj svojih najodurnejših uradnikov, med
temi nekaj mož, nad katerih brezvernostjo in
razuzdanostjo so se dobri tirolski kmetje čudili.
Davki so bili neznosni; že itak revna dežela je
bila ob robu gospodarstvenega propada. Mnogo
kmetov je prišlo ob posestvo in vse imetje. Po
mestih in trgih ni bilo ne obrti in ne prometa,

26

vsled česar je prišlo tudi mnogo delavcev ob
svoj kruh. Papirnati denar je imel komaj polo¬
vico svoje vrednosti in naposled se je papirna¬
tega denarja vsakdo branil, ker se je bal, da
izgubi popolnoma vso vrednost.

Povrh pa so Bavarci uganjali še tudi šale
z najsvetejšimi čuvstvi podjarmljenega naroda.
Najlepše šege in navade so mu prepovedali,
kakor naprimer: jutrnice v adventnem času,
mašo polnočnico na božični večer, božji grob v
velikem tednu, romanje in procesije, zvonenje
zvonov in streljanje s topiči. Duhovne so hoteli
prisiliti, naj se odpovedo oblasti svojih škofov,
in bodo podložni bavarskim državnim oblastem.
Ker tega tirolski duhovniki niso hoteli, morali
so iz dežele, a na njihova mesta so prišli ba¬
varski duhovni. Ljudstvo je smatralo tuje du¬
hovne za pritepence, ni jim zaupalo in ni šlo
ne k maši in ne k drugim cerkvenim opravilom.
Nasprotno pa je ljudstvo občevalo s svojimi prej¬
šnjimi duhovniki, ti pa so morali vedno po skritih
potih, v temi in megli nositi zadnjo popotnico
bolnikom in maševati v skritih krajih, ker bi
jih sicer bila bavarska oblast vrgla v ječe, ako
bi jih bila zalotila pri svojih opravkih.

Vsled takega in enakega krivičnega rav¬
nanja je sicer dobrovoljno tirolsko prebivalstvo
bilo do skrajne meje razburjeno, do dna svoje
duše razsrjeno. V vseh koncih in krajih, po

27

vseh kotih tirolske dežele je jelo na tihem vreti
in kipeti in srd nad trinogi ni poznal neč mere.
Geslo: „Pokonci! Čas je! Ura odrešenja se bliža!"
se je glasilo od doline do doline, od gore do
gore in njega učinek je bil kakor žareč ogelj
vržen v sod smodnika.

Mladeniči so se brzo podali na pot, da
store po Hoferjevem naročilu, krčmar pa se je
podal nazaj v sobo, kjer ga je čakalo važno
posvetovanje in je šel k posebni mizi, medtem
ko so se pri drugih mizah živahno pogovarjali;
tamkaj je sedel.

Za to mizo sedel je krčmar sam, dvainštiri¬
desetletni Andrej Hofer, katerega so njegovi gostje
klicali s prostim imenom »Andrejček*, še s tremi
osebami. Tiho so med seboj šepetali, samo časih,
kadar so se duri odprle in je vstopil kak novi
gost, prestalo je šepetanje; krčmar, kateremu je
večina njegovih zemljakov bila osebno znana,
segel je vsakemu prišlecu prijazno v roko
rekši: „Bog te sprejmi, brat, kako je kaj pri
vas doma?* Na kar je gost navadno odgo¬
voril: „Pri nas je vse v redu, kedaj bo pok-
nilo?" Potem sta stopila oba k mizi v kot,
iz katerega je krčmar prej prišel. Možje so
segli na novo prišlemu gostu v roko in jeden
izmed njih, Martin Teimer, o katerem bomo
še slišali, dal je krčmarju pisemce, katero je
bilo morda skrito v širokem usnjatem pasu, ali

28

med podplati težkih, podkovanih čevljev. „Na
nas se lehko zaneseš, Andrej ček, mi bomo ob
uri tu,“ reklo se je navadno slednjič, predno je
gost odšel in prisrčno si roke stisnivši, »obvaruj
vas Bog in sveta Devica," potem je šel posel
iz sobe proti svoji domačiji mimo bavarskih
harmic kraj stražarjev, kateri na pomladanskem
solncu sedeči, niso slutili, da je teh tirolskih
kmetov, kateri so prihajali iz krčme zavoljo svo¬
jega dobrega vina znanega krčmarja na »pesku"
in veselo kako pesem peli, bilo baš toliko poslov,
kateri so nosili zapoved in znamenje k ustaji po
celem Tirolskem.

Pred dvema dnevoma dobil je Hofer po
nekem zanesljivem seli od nadvojvode glas, da
bo dne 9. aprila višji vojskovodja Chasteier z
osmim vojskinim oddelkom stal na meji Tirol¬
cem na pomoč, in sedaj bil je Andrej Hofer pri¬
pravljen na udar. Zveste prijatelje imel je na
svoji strani, enega izmed njih že poznamo, to
je bil Martin Teimer iz Šlandersa, ki je imel
nekdaj v Celovcu trafiko za tobak, sedaj je pa
bežal na Tirolsko, da bi pomagal izpoditi Ba¬
varce in Francoze; potem so sedeli tistega spo¬
mina vrednega dne 2. aprila 1809 za mizo v
kotu smeli, močni in zviti Speckbacher iz Rinna
in kapucinski menih Joahim Haspinger. Baš so
se duri odprle in trije možje so ustopili, katere
so navzoči z navdušenim veseljem pozdravih; bil

29

je krčmar Jožef Straub, Anton Sieberer in Jakob
Eisenstecken iz pasajerske doline, kateri so bili
Andreju Hoferju prišli povedat, da je vse pri¬
pravljeno in da samo čakajo znamenja, kedaj
bi imeli udariti. »Čakajte še malo časa,“ pomiril
je Andrej Hofer te može, ki bi najraje takoj pri¬
čeli, „do 9. aprila bodo Avstrijci na mejah, v
noči od 9. do 10. zakurite na bregovih, vrzite v
potoke moko, kri in več kar smo se dogovorili,
da bo za znamenje, potem pa po njih v imenu
božjem."

Istina, da so še bili nemirni dnevi do
9. aprila. Kako lahko bi Bavarci, ki so bili do
sedaj kakor slepci ter niso nič vedeli od ustaje,
katera se je po vsem Tirolskem pripravljala slu¬
čajno, ali po izdajstvi prišli tej skrivnosti na
sled, ujeli vodje in tem načinom v kali zadušili
ta upor; ali med Tirolci ni bilo za tistih dnij
nobenega izdajalca, najstrahoviteje muke ne bi
mogle nobenega prisiliti, da bi odkril svojo
skrivnost. Bavarci v svoji nadutosti imeli so
bedasto kmetsko ljudstvo za preveč bojazljivo,
da bi pričelo upor, in ako bi se tudi kedaj kaj
takega pripetilo, lahko bi upor bil takoj zadušen,
saj je v deželi še dosti čet, ki bi zatrle vsak
poskus. Sedaj je prišel 10. april, od vseh stolpov
slišali so se zvonovi, na bregeh švigali so pla¬
meni, ki so klicah vsakega Tirolca pod orožje
v boj za svobodo deželi in za vzdrževanje prave

so

vere, po potokih priplavala so dogovorjena zna¬
menja, kakor blisek razširil se je upor po celi
deželi. Podjetja, katera so se na tihem in zelo
pazljivo pričela, posrečila so se na raznih krajih
ob jednem času. Prvi strel slišal se je v Pu-
sterski dolini. Bavarci so izvedeli, da jim gre
Chastelers nasproti in so hiteli, da bi podrli
most pri Sv. Lovrencu, preko katerega morali so
Avstrijci iti, ali hrabri prebivalci te doline niso
bili s tem zadovoljni in so Bavarcem to delo tako
preprečili, da niso več na to niti mislili. Nasprotno
šli so sedaj Tirolci naprej, spilo (votlino) pri
Muhlbachu, kjer je bila močna bavarska posadka,
in katere Tirolcem ne bi bilo nikakor možno
polastiti se, kakor je mislil vodja Bavarcev, pu¬
stili so Tirolci čisto na miru, znali so bolje pot
in stezo nego Bavarci in obšli po gorah to špilo;
kjer so našli Bavarce, planili so na nje kakor
pogumni levi, preko Schabsa morali so se Ba¬
varci, ki so se hrabro borili na desnem bregu
potoka Eisack, preko ladritskega mosta nazaj se
pomakniti, ali na drugi strani so se zopet uprli
Tirolcem, ali oni videvši, da jim je sreča tako
prijazna, niso se bali bavarskih pušek in krogelj,
preko Mittenvalda podili so Bavarce proti S ter-
cingu. Vedeli so, da je tam stal krčmar na
„pesku“ Andrej Hofer s svojimi vrlimi strelci
iz Pasajerske doline; s temi zjedinjeni hoteli so
početi z Bavarci krvavi ples. Da, Andrejček bil

31

je tam s svojimi po bitki koprnečimi zemljaki,
ali bilo je trdo delo 10. aprila. Z besedami: „Z
Bogom za domovino in našega cesarja" vsuli so
se Tirolci, ko so ugledali Bavarce, naprej po¬
gumni Hofer, skozi neko sotesko na sovražnika,
ali pogumni borilci niso mislili na bavarsko top¬
ništvo (artilerijo), ktero je polkovnik zelo dobro
razpostavil, ona se je skrivala po celem pasu,
iz katerega so prihrumeli Tirolci. Dvakrat, trikrat
skočili so Tirolci, zaničevaje smrt, proti ogenj
bljuvajočim topovom, proti konjeništvu bavar¬
skemu, prinašajočemu smrt in pogubo, zastonj,
največja pogumnost ni mogla tu nič pomoči,
ali vendar, ako ne bi mogli ugonobiti topovja,
bili bi vsi do sedaj pridobljeni uspehi izgubljeni.
Vsak izgubitek človeškega življenja, vsako kri-
prelitje zastonj, topovi morah so se storiti ne¬
škodljivi na vsak način. V zdvojenji mislil je
Hofer, kako bi mogli iziti iž te soteske, premišljal
je vse, kar bi v tem težavnem položaji moglo
pomagati, pri tej priči začne odmevati veselo
ukanje njegovih Tirolcev. „Morebiti hočejo četr¬
ti krat naskočiti zastonj?" misli krčmar na
„pesku“ ter se obrne, da bi prestregel pot pre-
drznežem, ali kaj vidi? Štirje visoko naloženi
vozovi sena peljejo se tako mirno, kakor da bi
bilo za časa košnje, po soteski navzdol, prvega
vodi, ne glede na bavarske kroglje, neka tirolska
deklica, z imenom Liza Wallner in za vozovi

32

skriti korakajo najboljši tirolski strelci, odločni
približati se pod to izvrstno brambo kolikor
mogoče topovju in postreljati pri topih strežeče
možtvo. Potem prileti iz topa kroglja preko
glave deklice Lize Wallner v voz; ona veselo
upije: ,,Ne bojte se bavarskih rezancev (ba¬
varska narodna jed), oni nam ne storijo nič,
naprej, dečki!" Zbog teh besedij navdušeni,
skoči deset dečkov izza voza, njihove puške
počijo in deset bavarskih topničarjev vali se v
krvi na zemlji. Nagloma izginejo strelci zopet
za njihovim braniščem, a za nekoliko minut
skočijo drugič naprej in začno streljati v vrste
bavarskih topničarjev, ostali trije vozovi pripe¬
ljali so se sedaj tudi iz soteske, pogubonosno
streljanje začne se iz sigurnega skritja na ba¬
varsko topništvo in v kratkem času utihnejo
bavarski topovi. A to so imeli zahvaliti se hra¬
brima voditeljicama Lizi Wallner in Ani G-amper,
hčeri nekega krojača iz Stercinga. A sedaj naj
še kdo reče, da krojači niso pogumni ljudje,
ako njihove hčere vršijo take junaške čine! In
sedaj skočijo Tirolci kakor levi na Bavarce.
Kdor ne pade zadet od kroglje besnih Tirolcev,
ga umore njihovi močni udarci s puškami.
Zastonj poskusi polkovnik Barenklau svoje vo¬
jake spraviti z nova v red, zastonj prosi in za¬
klinja vojake, da bi pri njem ostali in se upi¬
rali. Bavarci nečejo o tem nič vedeti. „Podajte

33

se na milost in nemilost, “ zakriči Andrej Hofer,
katerega so na lepi črni bradi dobro poznali, v
zdvojenji krvaveči iz globoke rane na vratu,
plane polkovnik Barenklau na kmeta, ki se je
osodil njega kot plemenitega častnika siliti na
podajo, ali njegovi lastni ljudje mu to branijo,
ker so uvideli, da so v močvirji pri Stercingu,
kamor so jih pogumni Tirolci zapodili, izgubljeni:
položili so orožje. „Predajte mene in sebe sra¬
moti in prikoru, jaz nimam več moči tega bra¬
niti," vsklikne še hrabri častnik in pade poln
krvi v nesvest. To je bila prva zmaga Tirolcev;
380 vojakov, devet častnikov položilo je pred
kmeti v priprostih lodnatih suknjah orožje. S
solznimi očmi pogledal je Hofer proti nebesu in
rekel: „Jaz ti zahvalim, moj gospod in Bog, s
tvojo pomočjo se je to posrečilo, živi Tirolska
in naš cesar Franc 1“ Tisočkrat odmeval je glas
tirolskih strelcev: »Živila Tirolska in naš cesar
Franc!“

Ali ta zmaga bila je le predhodnica lepše
in še večje zmage. Še tistega večera, ko se je
moral polkovnik Barenklau s svojimi ljudmi
podati na milost in nemilost, prispela sta dva
bavarska bataljona z enim švadronom dragoncev
pod poveljništvom polkovnika Wrede, poznejšega
kneza Wrede, in jedna močna francoska kolona,
kateri je zapovedoval general Bisson, v Stercing,
prepozno, da bi še Bavarcem mogla pomagati,

3

34

ali še dosti zgodaj, kakor sta mislila, da bi ušla
osodi, katera je Bavarce danes zadela, če bi po¬
begnila hitro v brenski klanjec. Ali sta sa v
tem oziru jako prevarala; cela dežela je oživela,
vsak trenotek napadali so Tirolci ta bojni od¬
delek na njegovem potovanji, prebivalci iz Inske
doline so pod poveljem Speckbacherja in Strauba
vstali in se bili polastili mesteca Hall; geslo
„čas je" letelo je od ust do ust, od mesta do
mesta, po rekah in potokih priplavala so zna¬
menja, moka, kri, deščice in na njih male za¬
stavice, po klancih bili so oboroženci, ki so na¬
redili navale in privalili veliko kamenje, da bi
je v pravem trenotku valili na mimo idoče čete,
ki bi jih gotovo uničili. S tem so kanili zjedna-
čiti pomanjkanje topov, vse drugo storile so
puške.

Že 12. aprila bilo je glavno mesto Tirolske
obkoljeno in naskakovano. V tem mestu imel
je povelje bavarski general Kinkel, ubogi široko-
ustnež, kateri je še 10. aprila rekel: „Mi bomo
jih nekaj obesili in zbog tega bo zopet povsod
mir in pokornost, kaj hoče to ljudstvo? je-li že
tako predrzno, da se hoče staviti proti našim
četam?" In 12. aprila rekel je isti general Kinkel
žalostno besedo, kakor bomo videli: ^Polkovnik
Dittfurt, vi vidite, da je vsak upor nemogoč,
moramo se podati." Že ponoči od 11. do 12. aprila
upati so se smeli pasajerski strelci, vse bavarske

35

predstraže z bregov v Inomost prepodivši, drzno
v mesto, trkali so na vrata znanih in zaupljivih
prebivalcev ter rekli: »Jutri zjutraj bodite pri¬
pravljeni, zjutraj bomo naskočili mesto, bodite
nam na pomoč z vsemi sredstvi in orožjem, ka¬
tero morete dobiti do rok, zjutraj mora Inomost
biti osvoboden neprijateljev.“ In tako je bilo.
Istina, da so Bavarci na mostu preko Ina na¬
stavili topove, misleč, da bi bilo nespametno
samo hoteti poskusiti tukaj z naskokom, a kaj
ne bi ljudstvo storilo v navdušenosti, kaj ne bi
umelo narediti mogočno. Istina je, da so Tirolci
strmeli, in niso upali v bližini groznih topov
prijeti, ali baš ta trenotek prišel je Jožef Speck-
bacher s svojim krdelom iz Halla: »Kaj to po¬
meni, dragi bratje," zakričal je glasno, »zakaj
ne napadete sovražnika? Most moramo imeti/
in zavpivši: »Živi cesar Franc!" planil je naprej
proti mostu. Enkrat so ustrelili bavarski top¬
ničarji, ali samo enkrat; Tirolci, ki so leteli za
Speckbacherjem kakor val, prispeli so brzo do
topov, pobili topničarje s puškami, le malo Ti¬
rolcev izgubilo je pri tem smelem naskoku živ¬
ljenje. Bavarci, ki so kanili svojemu topništvu
hiteti na pomoč, bili so krvavo vrženi, mestjani
v Inomostu so zvesto pomagali, da so prišli
Bavarci med dva ognja. Speckbacher jih je za¬
podil iz mnogih ulic, ali sedaj so bile tudi na
strani Tirolcev velike izgube. Bavarci, ki so se

3 *

36

znali že od nekdaj močno biti, borili so se silno
hrabro, celo v zdvojenji. Sedaj se je razširil med
Tirolci hipoma, jedva verjetni, veseli glas: „Martin
Teimer, imenovan četnik, je z dvema oddelkoma
črne vojske tudi pridrl v Inomost, stoji že blizu
glavne straže, general Kinkel je obkoljen v svoji
palači in Teimer se pogaja ž njim o nepogojni
podvrženosti. To se jim je zdelo, akoprem je
bilo lepo slišati, jako neverjetno; tudi Speck-
bacher ni mogel verjeti, ali vendar, ko je prišel
s svojimi ljudmi k glavni straži, videl je na svoje
največje veselje, da je vest bila istina. In kako
se je Teimer z generalom pogajal?

V gornjem nadstropji te palače, kjer je
stanoval general Kinkel, stal je Martin Teimer
pri odprtem oknu; generala je ta kakor medved
močan mož pograbil čez pas in ga držal čez
okno ter rekel: »Podajte se vsi, ako ne, vas vržem
skozi okno na cestni tlak." Takrat je Kinkel že
omenjene besede rekel skozi okno polkovniku
Dittfurtu. Ali polkovnik Dittfurt ni bil široko-
ustnež, temveč hraber, veren vojak; „ne,“ je
zakričal, bled od jeze radi generalovega straho¬
petnega ponašanja, „jaz se ne podam, naprej,
moji hrabri vojaki, naprej 1“ In pogumni vojaki
drli so s polkovnikom naprej, sedaj zadene
kroglja tega hrabrega junaka (hrabrost mora se
tudi na neprijateljih spoštovati), potok krvi po¬
barval je obleko pogumnega polkovnika, ne glede

37

na bolečine, zavpije »naprej sedaj zadene ga
druga kroglja na sredino prsi, on se zgrudi, ali
takoj zopet vstane, živ noče priti Tirolcem v
roke, za živo glavo ne, še samo jedna milosrčna
kroglja, ki mu bo konec storila! On vodi svoje
vrle vojake proti bolnišnici, od koder so Tirolci
močno streljali na Bavarce, in sedaj je priletela
kroglja, mrtev se je zgrudil na tla junak. Nje¬
gova smrt preprečila je vsak upor, jako pre-
redčenim vrstam Bavarcev ni bilo več možno, bra¬
niti se, razkropljeni v pojedine male četice, morali
so se dati ujeti sovražniku, kateri se je v svojem
veselji s tem zadovoljil, vzemši jim orožje, zaprl
v vojašnice, v katerih so bili še včeraj gospodje,
in da je za njimi duri močno zaklenil. Potem so
se udali zmagovalci radosti in veselju. Nobeden
oborožen bavarski vojak ni bil več v Inomostu,
mesto je bilo osvobojeno, »živi cesar Franc!"
zvenelo je iz več nego 15.000 tirolskih grl, »živi
Andrej Hofer!" ukali so drug drugemu na cesti
nasproti. Mestjani dali so lačnim in žejnim obilo
krepilne pijače, katero so hrabri borilci hlastno
povžili ali le malo neporednosti se je pripetilo,
na čast priprostim kmetom v lodnatih suknjah
bodi rečeno, le malo bavarskih uradnikov, ka¬
tere so zmagovalci silno črtili, imelo je prenašati
neprijetnosti. V stanovanji grofa Arko, ba¬
varskega generalnega poverjenika (komisarja),
bil je uže celi dan, odkar se je naskok začel,

največji strah in zmotnjava, ki sta se še po¬
množila, ko je na večer tolpa, gotovo ne več
treznih Tirolcev naglo pribežala po stopnicah.
Sedaj so bili vsi osupneni v grofovi obitelji, vsak
je bil pripravljen na smrt, morda še na kaj
strašnejega. In H?kr bi bilo, kaj so hoteli lepi
kmetiški dečki? Z vso častno pristojnostjo pro¬
sili so, da bi smeli z lepimi hčerkami gospoda
grofa na čast zmagi malo plesaje se zasukati,
in resnično raje niso mlade grofice nikoli plesale,
kakor takrat s tirolskimi kmetiškimi dečki, lju¬
beznivejše se pa je še nasprotnik le redko kedaj
obnašal. Le gospa polkovnika Dittfurta, ki se je
tako hrabro branil, bila je s svojim triletnim
otrokom samo za trenotek v nevarnosti, da bi
jo skoro neki Tirolci, ki so morda v bitvi očeta,
sina, brata izgubili, posekali. „Ta rod se mora
uničiti!" odgovoril je neki razkačeni Tirolec, ko
ga je gospa prosila, da bi varoval vsaj otroka,
ali neki trezni kmet, ki je na srečo tja prispel,
znal je besnike pomiriti in je prouzročil, da so
se odstranili, on je privedel gospo v varno za¬
vetje pri nekem najemniku v Selrainu ; a iz tri¬
letnega dečka postal je potem tako vrl častnik,
kakoršen je bil njegov oče; v njegovih spominih
je on leta 1874 kot 58ietni polkovnik tisti stra¬
hoviti prizor, ki mu je bil vedno pred očmi,
popisal. Inače se ni nič strašnega pripetilo, dva
Židova, ki sta pobirala prevelike obresti, sta

39

bila hudo tepena, to je bilo najhuje, kar se je
na zadnje zgodilo, nasprotno bile so vse cerkve
v Inomostu polne pobožnih kmetov, kateri so
Boga na kolenih hvalili za svoje lastno in ti¬
rolske dežele osvobojenje, ki se je do sedaj
tako posrečilo, tudi vrli Speckbacher je bil med
njimi. Ali ko so se gospodu Bogu zahvalili, bili
so neizmerno veseli, puške so pokale, da je od¬
mevalo od bregov daleč okrog, „meni se zdi,
da solnce sije sedaj noč in dan,“ vzkliknil je
eden izmed njih. Drugi je celo pokleknil pred
velikega avstrijskega dvoglavega orla, katerega
so našli dobro shranjenega v nekem zavodu za
gospe in ga nesli veselo po mestu, pred poštno
hišo, kjer je bil postavljen, roke šireč, s solznimi
očmi je zakričal zaporedoma: »Oj, ti ljubi, črni,
presneti rep, jaz sem si vendar mislil, da ti bodo’
peruti zopet zrastlel" Bilo je že pozno v noč,
ko so šli nekateri Tirolci to noč k počitku, ali
kmalu jih je burni zvon zopet zbudil k novi bitvi,
k novi zmagi.

Francoski general Bisson bil se je s svo¬
jimi in Wredejevimi četami, ne vedoč, kaj se
je med tem pripetilo, od Hoferja s pasajerskimi
strelci za hrbtom vedno močno nadlegovan z
iselskega brega pomaknil v Insko dolino. O
pravem času bili so Tirolci v Inomostu to izve¬
deli in so šli zaslišavši prvi glas burnega zvona
mesto zagraditi. Bisson je odločil šiloma priti v

40

mesto in je postavil svojo četo pri vasi Wiltau
v bojni red. Teimer in Speckbacher gledala sta
z veseljem, da so Francozi in Bavarci bili na
najboljem poti, po katerem je moči priti v past,
a iz nje na nobeden način. Teimer se je celo
tako daleč upal, da je prisilil ujetega generala
Kinkla, da je moral poslati Bissonu pismo, v
katerem pismu je bedni general prosil Bissona,
naj pošlje v mesto pogajalca, kateri bi se mogel
prepričati, da je vsak upor zastonj. Bisson poslal
je res jednega francoskega in jednega bavar¬
skega višjega častnika v mesto, in kar sta mu
ona dva javila, ni bilo jako tolažilno, on je uvidel,
da se bo moral boriti za življenje in smrt. Teimer
je od svoje strani s tem pismom dosegel svoj
namen. Bisson nekoliko ur ni mogel Tirolcev
napasti, in ta čas bil je Speckbackerju in Straubu
dovolj, da sta mogla s svojimi najboljimi strelci
obsesti goro Isel in sedaj je bila osoda tega
dneva odločena. Osupneni videli so Bavarci in
Francozi, da so bili med dvema ognjema in da
ni bilo možno prodreti. Cele vrste podiral je
moreči ogenj tirolskih strelcev, ki so dobro me¬
rili, general Bisson bil je v zdvojenji; res je,
ko ga je Teimer prvič opominjal, naj bi ž njim
sklenil pogodbo, odgovoril bahato: „S kmeti
se jaz ne bom pogajal/ ali kmalu bil je baš
on, ki je dal prositi za pogodbo. On hoče brez
kamenčkov na puškah, brez smodnika in krogelj

41

iti čez Inomost, ko pa se mu je Teimer na to
v obraz nasmejal, rekel je, „brez orožja, katero
naj se mu stoprav takrat da nazaj, ko bo pre¬
koračil tirolsko mejo.” Vse zastonj, — „naj se
poda na milost in nemilost/ zahteval je Teimer
in nesrečni hrabri francoski general, akopram
se je od jeze v ustnice grizel, bil je prisiljen
viltavsko pogodbo, svojo obsodbo na smrt, kakor
je rekel, podpisati. Jedva je začel Teimer ma¬
hati s svojim belim robcem, ko so Tirolci, ki
so za pogajanja neprestano streljali na Bavarce
in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahru¬
melo je na bregih ukanje in veselo kričanje, in
baš tako tudi v mestu.

V štirih dneh sta dva generala, Bisson in
Kinkel, 17 višjih častnikov, 118 častnikov,
5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti,
sedem topov, 800 konj prišlo jim je v roke.
Mesto je bilo, kakor večer poprej, polno radosti
in veselja. Tirolska je bila svobodna, in ko je
dva dni pozneje general Chastler s svojimi če¬
tami prišel v Inomost, so kmetje že vse delo,
pri katerem bi jim imeli Avstrijci pomagati,
sami opravili. Ako je Tirolce kaj žalostilo, bilo
je edino to, da Andrej Hofer ni prišel v Inomost,
ki je na tako srečen način bil dobljen, a vrli
mož ni hotel počivati in v Inomostu praznovati?
dokler ni bila svobodna cela Tirolska, on se je
s  svojimi pogumnimi Pasajerci, prepustivši Ba-

42

varce in Francoze svojim sobojnikom, da bi jih
pretepli, obrnil v Meran, da bi tudi italijansko
Tirolsko očistil tujega gospodovanja, kakor je
to že bilo v nemški Tirolski.

Kakor otroci, ki so po hudih stiskah in
borbah prispeli zopet v svojo rodno hišo, tako
se je veselil cesarju udani tirolski narod zopetne
vrnitve pod cesarsko vlado avstrijske krone. To
žlahtno navdušenje je bilo zares imenitno in
veličastno. Povsod si je dalo duška v klicu:
„ Živio naš dobri cesar Franc!“

General Chasteler in pl. Hormayr, ki je
opravljal službo cesarskega oskrbnika in ki mu
je bila tirolska dežela dobro znana, bila sta
skrajno delavna. Vodila sta vlado in upravo
dežele popolnoma v duhu cesarja Franca in
nadvojvode Ivana. Posebno je Chasteler skrbel,
da bi oprostil južno Tirolsko.

Rad bi bil Andrej Hofer prišel v Inomost,
toda sveta dolžnost mu tega ni pripuščala. Nje¬
gova ožja domovina, Pasajerska dolina je bila
proti južni Tirolski, kjer je sovražnik še imel
premoč, premalo zavarovana. Na južnem Ti¬
rolskem je bilo mnogo francoskega vojaštva.

Dne 17. aprila je Andrej Hofer naglo od¬
korakal s svojimi ljudmi, med katerimi je bila
večina Pasajercev, proti Meranu, kjer je hotel
zbrati več moči, da bi uspešnejše prodiral. Tudi
cesarski oskrbnik pl. Hormayr je hitel v Meran.

43

Ravno je pregledoval novince, kar se sliši klic:
„Pasajerci pridejo 1“ In res je kmalu nato prijezdil
Andrej Hofer in se po sredi dolge ulice podal na¬
ravnost proti Hormayrju, kateri ga je objel in po¬
ljubil. V ognjevitem govoru je cesarjev oskrbnik
poveličeval imenitna dela pogumnih in požrtvo¬
valnih Tirolcev in zmago neustrašenih bojev¬
nikov. Njegov govor je na množico uplival tako,
da so tudi najtrdnejšim možem tekle solze po
licu. —

Z veselimi klici se je zdaj podala množica
v farno cerkev. Več domačih duhovnikov, ka¬
tere je bila prepodila bavarska vlada, se je bilo
vrnilo in ti so pred cerkvijo pričakovali domače
bojevnike. Takoj se je brala slovesna sveta maša
in po sveti maši so udeleženci korakali v staro¬
davni grad Tirol. Hormayr je v živih besedah
opisal grad kot nekako svetinjo tirolske dežele,
brez katere ni po dosedanjih šegah veljal noben
knez tirolske dežele; to pa je tembolj povdarjal,
ker so bili ravno malo prej Bavarci prodali
grad za primeroma malenkostno ceno.

Za Hormayrjem je govoril Andrej Hofer,
ki je naznanil veselemu ljudstvu, daje  cesarska
vlada zopet prevzela Tirolsko v svojo last in
da imajo zopet prejšnje postave svojo moč.

Sredotočje francoske moči je bilo mesto
Irient in njegova okolica. Hofer se je podal v
Bolean, ker je tamkaj pričakoval večjo množico

44

bojevnikov. Bilje z velikim navdušenjem sprejet.
Dne 21. aprila je imel že vse priprave gotove,
da napade Trient, katerega je držal general Ba-
raguay, imajoč okrog sebe 10.000 mož. Domo¬
branci so se pomikali ob bregovih in porobkih,
vojaštvo pa je korakalo po dolini naprej. In
ker se je bilo Hoferju posrečilo, da je tudi v
južni Tirolski z laškim prebivalstvom spravil
domobrance na noge, ni se bilo bati, da bi gore
ob važnejših dolinah in prometnih cestah ne
bile dovolj zastražene; raditega je lahko vojaštvo
drlo brezskrbno in z vso močjo naprej.

Domobranci, navadni kmečki strelci, so
svojo nalogo izvršili izvrstno; izvršili so jo tako
izvrstno, da so Francozi s strahom pričakovali
nadaljnih dogodkov. Kakor srne so Tirolci
plazili po pečinah in z nenavadnimi močmi in
izborno spretnostjo so spravili celo male topove
na obližnje gorovje. Na ta način so hoteli mesto
okrog in okrog okleniti.

Toda ko so sovražniki spoznali, kaj na¬
meravajo Tirolci in so povrh še slišali o nadvoj¬
vodo Ivanovi zmagi pri Sacilu na Benečanskem,
so se po manjših toda krvavih bojih umaknili
iz Trienta proti jugu in jo popihali črez mejo.

Tako je bila tudi južna Tirolska prosta in
zmagoviti bojevniki so se podali zopet vsak na
svoj dom, kjer so puško zamenjali s plugom in
motiko.

45

Zadnji boji so Hoferja posebno veselili radi-
tega, ker so se med bojevnike uvrstili tudi ti¬
rolski Lahi. Nek poseben dogodek pa mu je
bil posebno dobrodošel. Med tirolskimi laškimi
bojevniki je bil namreč tudi dvanajstletni deček
Jože pl. Miller. Vsled navdušenja in veselja do
borbe za ljubljeno domovino je bil starišem ušel
in je pritekel k svojemu stricu, ki je bil poveljnik
tirolsko-laškega oddelka. Stric je dečka prav
lahko rabil, ker je ta znal dobro jezditi; rabil
ga je kot odnašalca in prinašalca bojnih novic
in poročil. Deček je svojo nalogo vsikdar izvršil
z veliko previdnostjo in v popolno zadovoljnost.

Nekoč je Jože dobil povelje, da mora vele-
važno pismo prinesti poveljniku Malanottiju na
drugem bregu reke Adiže. Z veseljem se je
deček podal na pot. Toda v svoje presenečenje
je našel most črez reko zaseden. Pogumnež je
takoj izprevidel, v kakšni nevarnosti je, a ni
mnogo premišljal. Bliskoma je obrnil konja in
ga pognal v stranski log; od tam je na konju
prebredel globoko reko.

Sovražniki pa tega niso prezrli; streljali
so za begunom in čeprav so poslali za njim
mnogo krogelj, vendar je imel pogumni deček
srečo in ni ga zadelo nobeno zrno. Nepoško¬
dovan in čil je prispel k poveljniku Malanot-
hju. Ta je pismo prečital, brž napisal drugega
in deček ga je moral nesti Hoferju. Neustrašeno

46

se je lotil tudi te nevarne naloge. Srečno jo je
izvršil.

Andrej Hofer je bil tako iznenaden nad
dečkovo pogumnostjo, da ga je objel in poljubil,
ga pohvalil in mu lastnoročno pripel na prsi
srebrno kolajno. Pismo pa, katero je bil mladi
Miller prinesel, je bilo za Hoferja res velikega
pomena. Dobil je iz njega razne podatke, ki so
bili za kretanje tirolskih bojevnikov velevažni.
Na podlagi teh podatkov je lahko Andrej Hofer
odločno nastopil in uredil vse priprave, ki so
pospešile glavni napad in povzročile srečen izid
bojevanja na jugu.

Na Dunaji se je vse neizmerno veselilo
junaških činov, ki so jih kmetje izvršili. Dne 26.
in 29. majnika bil je cesar pisal iz Wolkersdorfa
svojim Tirolcem: „Vi imate Mojo sveto besedo,
da vas ne bom nikoli zapustil, da bom napel
vse svoje moči, odstraniti od vas še preteče ne¬
varnosti. Nikoli ne bom pozabil te svečano pre¬
vzete dolžnosti. Upaje v Boga in svojo pravično
reč, izjavim jaz Svoji zvesti grofovini Tirolski s
Predarlskim hribom vred, da ne sme nikoli biti
ločena od avstrijske države in da ne bom pod¬
pisal drugega miru, kakor takega, ki jo bo
vedno vezal na Mojo samovlado." Dne 14ega
oktobra 1809, ko je bil na Dunaji mir sklenjen,
ostala je Tirolska kljubu tej izjavi pri Ba¬
varski.

47

Ali med tem, ko je avstrijski cesar vse
lepo obetal svojim Tirolcem, je bil cesar Na¬
poleon že 15. majnika silno jezen ukazal, razboj¬
nike upokoriti in zapovedal: „da morajo biti vsi
Tirolci, kateri bodo ulovljeni z orožjem v roki,
ustreljeni ali obešeni, vse vasi, v katerih bi bil
najden kak mrtev vojak, Bavarec ali Francoz,
morajo biti v 24 urah požgane in vsi ogleduhi,
ako se tudi pri njih ne bi našlo orožje, takoj
obešeni". Žalibog, to ni ostala prazna grožnja,
kar je ta vrag v človečji podobi zapovedal, je po¬
stala prehitro istina. Generala Ohastelerja ukazal
je Napoleon ubiti, kjerkoli ga kdo najde in je
obljubil veliko svoto za njegovo glavo. To je
generala, ki ni bil posebno hraber, tako prepla¬
šilo, da je bil čisto zmešan in je s svojimi če¬
tami, od katerih je pustil samo 13.000 mož, kar
natihoma iz dežele pobegnil, prepustivši nesrečne
Tirolce besnosti in jezi Bavarcev in Francozov,
ki so sredi majnika pod Deroyem in Wredejem
pridrli v Tirolsko. Višji poveljnik vseh čet bil
je francoski maršal Lefebore. Nočemo tukaj po¬
sebej navajati, kako so te tolovajske čete, ker
vojakov jih ne moremo več imenovati, v tej ne¬
srečni deželi streljale, obešale, morile, ropale
in oskrunjevale, saj je bavarski general Wrede
drugi dan, ko so prišli v Tirolsko, očital svojim
vojakom hajodurnejše grozovitosti, ubojstva, ro-
panja, požiganja! Saj se je pripetilo, da so bili

48

otroci ubiti poleg matere, da je nosečim ženam
bil trebuh razparan. Dne 15. majnika počenjali
so Bavarci v Sclrvvacu grozovitosti, katerih bi
se najkrvoločnejši Turek sramoval. Ko so v tej
nesrečni okolici ravnali po živinsko, užgali so
konečno mesto, ukaje in godeč se veselili. Uradno
bojno bavarsko poročilo samo priznaje: „Krvni
in smrtni prizori v tem mestu (brez brambe)
bili so strahoviti, besnost vojakov brezmejna."
Dne 19. majnika prišel je maršal Lefebore v
Inomost; umoritev in požiganje kazalo je pot,
po katerem so šle njegove čete. Vzklik zdvo-
jenja razlegal se je po celi deželi, ko je prispela
vest o tem, kar se je pripetilo v Schvvacu. Andrej
Hofer, ki se je sedaj imenoval višji poveljnik
Tirolski, je na glas pozval svoje Pasajerce, strelce
iz Merana itd., malo avstrijskih čet, katere je
našel na poti, k sebi potegnil. in bežal proti
brenerskemu klancu, baš proti Inomostu. Dne
25. majnika pograbil je drzni Hofer z gore Isel
Bavarce in Francoze, in lepo je, kakor se je
krčmar na „pesku“ kazal kot vojskovodja. Neki
avstrijski častnik,. Anton pl. Gasteiger, ki se je
tega dne pod Hoferjem bojeval s svojo kompa-
nijo, nam pripoveda uredovaje hrabrega krčmarja
tako-le: Po kratkem počitku šli smo 25. maj¬
nika z vso silo naprej. Na severnem konci trga
Matrai delijo se ceste, od katerih xodi jedna na
levo preko Schonberga v Inomost, druga na

49

desno preko Ellbogena v Hall. Tam na razkrižji
stal je Hofer, obdan od štaba v lodnatih suknjah,
in je zapovedal vsakemu mimo idočemu bojnemu
oddelku iti po tej ali onej cesti, to je da li on
ima k levemu ali desnemu krilu naše sporedbe
pripadati. Z obema rokama v svojem usnjatem
pasu vzdignil je sedaj eno, sedaj drugo nogo
in s tem kretanjem je zapovedal: „Vi idite tukaj
ven“, rekel je meni, ko sem prišel do njega s
svojo kompanijo in mi je pokazal s povzdignjeno
desno nogo cesto preko Ellbogena. „Tedaj bom
jaz v sprednji vojski?" sem vprašal. „Vi ste pač
prvi", odgovoril je krčmar na „pesku“. „In kaj
imam storiti? Na čem se osniva naša operacija?' 1
vprašal sem dalje. „Ako najdete Bavarce, uda¬
rite po njih in vrzite s hriba,“ bil je kratek in
pomenapoln odgovor, ki je uničil vsak drugi
prevdarek. Mož brez obširnosti in ovinkov kakor
general Barbone, bil je Andrej Hofer. „Zaupajte
v Boga in branite se krepko," rekel je pobožni
Hofer na Iselu in na drugih mestih svojim Ti¬
rolcem.

Ali bitka dne 25. majnika, akopram je bila
huda in krvava, ni bila vendar odločilna. Tirolci
so se borili kakor levi, kapucinee Haspinger je
svoje kmete z zaničevanjem smrti vedno in vedno
vodil proti neprijateljem, lasje so se mu z brado
vred osmodili v morilnem ognji, ali pogumnik
ni odstopil za korak; nobena stranka, ni Ba-

i

50

varci niti Tirolci niso se mogli ponašati z zmago.
Izvežbanost in složno udaijanje je Bavarcem
in Francozom mnogo pomagalo, kmetje imeli
so vsled svoje neizmerne hrabrosti mnogo reči
v svojih rokah, ki so bile zjutraj še v sovražnih
rokah. Tri dni so se napenjali drug drugega
premagati, vendar zastonj; ali dne 29ega maj-
nika meril se je Andrej Hofer s svojimi nepri-
jatelji drugikrat na gori Isel in sicer po načrtu,
katerega je zelo dobro naredil avstrijski pod¬
polkovnik Ertl. Sedaj je bila moč Tirolcev, ka¬
tera se je pred štirimi dnevi v junaških zasebnih
bitkah razpršila, celotno ravnala in s tem dan
prvi pogoj k zmagi. In kako so se bili junaški
Tirolci. Hofer je zapovedoval na gori Isel. Na
njegovi strani boril se je Joahim Haspinger,
kateri je z razpelom v roki vzkliknivši: „ Naprej
za Tirolsko," planil prvi na sovražnika; pri Hallu
ravnal je Speckbacher napad, pri Voldersu vodil
je svoje vrle dečke v ogenj. Danes zmaga ali
smrt, to je čutil vsak pojedinec izmed hrabrih
dečkov, ki so vihrali z gore Isel. Da, smrt je
imela strašno žetev tistega dne. Dekline in žene
prinašale so tirolskim dečkom med žvižganjem
krogelj smodnik in kroglje, ali so odnašale ra¬
njence z bojišča, duhovniki, kateri so se vsi
brez izjeme pridružili strelcem, tolažili so težko
ranjene in umirajoče. Mnogi ranjenci niso se
dali odvesti iz ognja, naslonjeni na kako deblo,

51

streljali so dalje vrli dečki, dokler ni bila po¬
slana zadnja kroglja iz verne puške v vrste ne-
prijateljev. Večer se je storil, in ni se še zdelo
nič določeno, ali samo zdelo se je tako, dan je
bil odločen in sicer v korist'kmetom. Pripoveda
se, da je neki stari kmetič dne 27. majnika Ho-
ferju ukazal, da ne sme prej prijeti sovražnika
kakor 29. majnika. On je poslušal, starca ni
videl nikdo več. Pobožno tirolsko ljudstvo misli
še dandanes, da je bil »svetnik", ker jim je tako
dobro svetoval in res dober je bil ta nasvet.
Mrak in lego mesta Inomost umno upotrebljajoč,
pomaknil se je neprijatelj, pustivši svoje pred-
straže na starih mestih, da bi prevaril Tirolce,
ali po noči odšel je polk za polkom molče, v
največji tišini, topovna kolesa bila so s suknom
ovita, konjska kopita s slamo, veseli, da so iz
tega vražjega kotla pri Inomostu tako ušli, za¬
pustili so Bavarci in Francozi na noč od 29. do
BO. majnika Inomost, a ko se je razdanilo, šle
so za njimi njihove predstraže.

Po končanem boju ni nihče, najmanj pa
Andrej Hofer mislil, da je prišel čas miru in
počitka. Sovražniki so čuvali deželo okrog in
okrog samo čakali, kdaj bo prišel ugoden trenutek,
da se bodo lahko maščevali nad pogumnimi in
požrtvovalnimi Tirolci. Že v prvih dneh meseca
junija se je prikazal v spodnji dolini Adiže fran¬
coski oddelek 3000 pešcev in 200 konjikov in

4 *

52

je začel oblegati avstrijsko posadko v Trientu.
Komaj se je ta novica razširila po deželi, takoj
so se zbrali strelci in so s pomočjo avstrijskih
vojakov pognali nasprotnika črez mejo.

1. junija je Andrej Hofer izdal razglas,
kako se ima ravnati glede naglega sklica mož
bojevnikov, glede uspešnega poizvedovanja in
pa brambe obmejnih potov in prelazov.

Mnogo truda in skrbi je prizadelo vodnikom
pomanjkanje na vsem potrebnim, kar bi se ob
novem bojevanju znalo rabiti. Dežela je bila po¬
polnoma izsesana. Primanjkovalo je živeža, pušk
in smodnika, predvsem pa denarja.

Sili glede denarja je najbolje odpomogel
pl. Hormayr, ki je najel po mestih posojila in
je znal deželne pridelke, posebno rudnine dobro
prodati in porabiti. V Hallu je dal celo srebrne
in bakrene novce kovati, ki so imeli na eni
strani tirolskega orla z opisom „Poknežena gro¬
fija Tirolska", na drugi strani pa številko 1809.
Te novce so poznej splošno imenovali Hoferjeve
dvajsetice in Hoferjeve krajcarje, ker jih je
poznej tudi Hofer dal kovati. Za smodnik in
svinec je vrlo znal skrbeti tudi kot bojevnik
sloviti Janez Turk, kateri ni samo vse smod¬
niške mline po deželi znal priganjati, da so iz¬
delovali večje množine smodnika, ampak je s
srečo uvažal streljivo tudi črez mejo.

53

Dne 4. junija se je na zahtevo brambovcev
v farni cerkvi v Inomostu med gromenjem topov
z gore Isel brala slovesna zahvalna maša. Andrej
Hofer in njegovi poveljniki, pa tudi uradniki so
se udeležili te maše in zahvalili Bogu za dobljeno
zmago.

Ravnotako se ni pozabilo mnogo pogorelih
vasi. Po vsej deželi se je kazalo veliko sočutje
z nesrečniki in mesta in dežela so se kosali,
kateri bi več storil dobrega. Veliko žrtev v de¬
narjih so prinesli posebno ^boleanski trgovci in
med njimi v prvi vrsti Jože pl. Giovanelli. Vkljub
velike denarne sile je bilo kmalu 30.000 goldi¬
narjev nabranih. Andrej Hofer je nato pri du¬
hovnih in posvetnih oblasteh zahteval, naj se
izpolni obljuba, dana pred bojem na gori Isel;
zahteval je pa to z vso odločnostjo.

Njegov razglas se glasi:

»Na podlagi obljube, storjene po glavarjih
deželne brambe pred doseglo zmago, mora se
praznik srca Jezusovega odzdaj naprej javno
obhajati in se v koledarjih rudeče tiskati. Pri¬
hodnji petek dne 9. junija se bo to prvič in slo¬
vesno zgodilo. Nadalje se ima v spomin dne
29. maja dobljene zmage vsako leto zadnji dan
meseca maja po vseh cerkvah služiti slovesna
maša z izpostavljenim Rešnjim Telesom, voditi
procesija okrog pokopališča in se konečno za¬
peti „Te Deum“. Sploh pa morajo vsi dekani in

54

župniki prihodnjo nedeljo v cerkvi javno opra¬
viti molitev za božji blagoslov našemu pravič¬
nemu orožju in ljudi opozoriti na red in po¬
božnost."

Ta razglas je Hofer izdal dne 6. junija 1809.

Na praznik Srca Jezusovega je tudi Hofer
z nenavadno gorečo pobožnostjo opravil svoje
molitve in vzbudil začudenje pri navzočih in jim
tudi dal lep izgled. Nekaj dni potem se je vrnil
v svoje domovanje.

Istočasno je tudi prispela vesela vest, da
je nadvojvoda Karl pri Aspernu premagal Na¬
poleona in njegove. Ta novica je bila tem vese¬
lejša, ker je bila to prva bitka, v kateri je bil
do tedaj nepremagljivi Napoleon zmagan. Novo
upanje se je začelo vzbujati v zvestih tirolskih
srcih. Nadalje pa se je tudi razširila med ljud¬
stvom neka izjava cesarja Franca, ki se je baje
izrazil, da ne bo nobenega drugega miru več
sklenil in podpisal, kakor tega, ki bo Tirolsko
in Predarlsko neločljivo zvezal z Avstrijo.

Zdaj so tudi najhuši dvomneži začeli ver¬
jeti na dobri izid tirolske ustaje in z zaupanjem
je vsakdo zrl v bodočnost.

Toda pregovor pravi: »Človek obrača, Bog
pa obrne!" Oh, kako je prišlo vse drugače, kakor
se je prej upalo! čim večje je bilo prej veselje,
čim lepše so bile nade tako hudo zatiranega

55

ljudstva, tem večji je bila poznej žalost, tem
hujše je bilo razočaranje.

V drugič bila je Tirolska osvobojena, v
drugič so ukali Tirolci, in moralo je dobrodušno,
junaško ljudstvo biti hudo prevarjeno. Res raz¬
veselila se je cela Tirolska in ž njo vse, kar je
v Nemčiji še po nemško mislilo in čutilo, neiz¬
merno, ko je prišla vest, da je nadvojvoda Karol
pri Aspernu in Eslingu premagal Napoleona, o
katerem so obče mislili, da ga nikdo ne pre¬
maga, ali vražji ukaz Fouchea iz Pariza, ki se
je glasil, naj bi se cesar Napoleon, kije cele tedne
na otoku Loban brezposelno ležal, „neke noči
v njegovi postelji zadavil in v vreči v Donavo
vrgel, s tem bi bilo vse dobro,“ žalibog ni bil
izpolnjen in 6. julija 1809. leta zmagal je Napo¬
leon, katerega je hotel njegov minister Fouche
dati umoriti, odločno pri Wagramu in dobil s to
zmago gotovo prvenstvo zopet v Evropi. Kakor
medena rosa, pala je zmaga na veselje Tirolcev.
Oni s početka niti niso hoteli verjeti, da Av¬
strijci niso nič storili po zmagi pri Aspernu in
Eslingu; Tirolcem se je od kraja celo lagalo,
da so Avstrijci zmagali pri Wagramu kakor pri
Aspernu, ali ko so po cnajmskem premirji v
Tirolah bivše čete akopram nerade odšle, ko
je maršal Lefebore, ki je bil v slabem spominu,
od štirih strani, od severa, severovzhoda, severo¬
zahoda in odjuga sem, ne manje nego 50.000 mož,

56

proti tej nesrečni deželi, katero je nje cesar sam
zapustil, poganjal; ko so se pripravljali Bavarci,
Italijani, Francozi in renske zavezne čete, da
bi deželo čisto opustošili, takrat je obupal tudi
najhrabreji. Se-li je moglo, se-li je smelo upati
braniti se s srečo proti takim množicam? Brez
vsakega upora, ki bi le bil imena vreden, prišel
je Lefebore dne 30. julija 1809 v Inomost. Neke
neznatne ograje bilo je vse, kar so postavili
četam na pot. Sedaj je bilo, tako je vsaj videti,
celo živcem na vse bojne grozovitosti vajenega
maršala francoskega preveč, počenjati zopet take
gnjusobe, kakor takrat v Schvvazu, poskusili so
z blagostjo, in maršal je res dal naznanje, da
se bo gotovo prizaneslo vsem Tirolcem, kateri
bodo pokazali do lOega avgusta, da so pokorni
in bodo oddali svoje orožje; pa kaj se je hotelo
s tem reči, ako so za istega časa z maršalom
nazaj vrnivši se bavarski uradniki naznanjali,
da mora tirolska dežela za vso škodo, katera
je nastala vsled ustaje, jamčiti? Sedaj je izgubil
najhrabrejši, na pr. Speckbaeher pogum. Samo
v begu bi morda bila rešitev, vedno nove so¬
vražne trume valile so se v nesrečno Tirolsko
brez vsakega upora, suro veje nego kedaj so go¬
spodarili bavarski uradniki, misleč da je vsak
duh upora potrt — nad Tirolsko bil je mir po¬
kopališča. Stotine in stotine najkrepkejših mladih
mož so kroglje pobile, starcem, ki so se šli borit

57

za svoj dom, tudi niso prizanašali; nobena hiša,
nobena vas ni bila, ki ne bi imela objokovati
žrtev, težkih žrtev glede človeškega življenja,
ne računajoč na imetek in premoženje! Kje bi
še tu mogel v Tirolcih bivati duh upora. Spo¬
mini na Selnvaz bi zadostili, mislili so mogočni
bavarski uradniki, vsako daljno misel na kako
ustajo zavreti, ali oni so se zmotili popolnoma.
Istina, da je kraljevala nad Tirolsko mirna ti¬
hota, bila je tihota pred nevihto. Ko so se vsi
zdvojili, ali se je vsaj pokazalo, da hočejo zdvo-
jiti, jeden ni zdvojil, to je bil krčmar na „pesku“
Andrej Hofer, višji poveljnik Tirolske. Iz svoje
hiše, v kateri je bil rojen, v kateri je dorasel,
iz Pasajerske doline pobegnil je Hofer, ko je
šel sovražnik preko Brenera dol proti Stercingu
v varno skrivališče, a iz njega v Lienz, tam je
hotel videti, kako so se vozlale stvari na Ti¬
rolskem. In videl je zvesti, vrli Hofer, da bi
njemu njegovi dobri Tirolci še v tretjič poma¬
gali, ostudno tuje gospodstvo stresti s svojih
ram, on je vedel, da bi samo njegovo ime bilo
dosti, zopet ustajo širiti od hriba do hriba, od
doline do doline, in on se je za njo odločil. On
je vedel, kaj ga pričakuje, ako pride v roke
svojim neprijateljem; on je vedel, da ga je
maršal Lefebore bil propisal, ali njemu se je
godilo, kakor tistemu Francozu, kateri je imel
izvoliti smrt, ali pa obrniti hrbet domovini in

58

ki je izvolil prvo tožno vzkliknivši: „More li
kdo svojo domovino odnesti na svojih pod¬
platih ?“ Tudi Hofer mogel je samo živeti, ako
je dihal tirolski zrak, zapregel je svoja mala
kolesa in se peljal proti domovini. Na poti med
Sv. Nepomukom in Unterwinklom so ga srečala
kola, na katerih so sedeli avstrijski častniki,
med njimi mož v lodnasti suknji, katerega je
Hoferjevo dobro oko že od daleč prepoznalo.
Bil je Speckbacher, kateri je dvomil, da bi bila
za Tirolsko še kaka pomoč in katerega so čast¬
niki silno prosili in zaklinjali, naj se jim pri¬
druži, ali ko mu je Hofer zakričal: „Jože, kaj?
ti tudi me hočeš zapustiti? Ne idi ž njimi, oni
te peljejo v sramoto!" Pograbivši svojo puško,
skoči Speckbacher z voza, ne poslovivši se od
častnikov, beži gologlav za Hoferjem, odločen,
udariti še jedenkrat, in ako mora biti, tudi ž
njim umreti. Na srečnem sta prišla oba mimo
bavarskih in francoskih straž v ljubljeno Ti¬
rolsko, tudi Haspingerja našla sta dosti hitro v
njegovem skrivališču, on je, katerega kot duhov¬
nika ni nikdo izdal, povsod oznanjeval, Hofer
je zopet v deželi, bodite pripravljeni, on vas
bo zopet klical k orožju. In istina, blagost, s
katero so spočetka tujci v Tirolski postopali,
bila je le kratkotrajna; .vse naredbe postale so
tako strašno stroge, da so si Tirolci morali sami
reči, tako ne more, tako ne sme ostati, bolje,

59

da kot Avstrijci umrjemo, nego da bi Bavarci
ostali. Cela Tirolska bila je enaka polnemu sodu
smodnika, samo trebalo je še iskre, da bi v ta
sod pala in smodnik bi se užgal. Dne 2. avgusta
so krčmar pri „križi“ Martin Schenk iz Briksna,
Peter Kemmeler, krčmar v Schabsu in Peter
Mayer, krčmar v Mahri pri Briksnu v krčmi
pri „križu“, kakor nekdaj Švicarji na livadi
„Rutli“, vzajemno prisegli bili, svojo ljubljeno
deželo Tirolsko osvoboditi. Istega časa raznesel
se je glas, da so na Brenerji strelci prijeli za
orožje, Haspingerjev čas je prišel, on je prinesel
to veselo vest v Briksen in je blagoslovil zavezo,
katero so sklenili trije vrli možje, v imenu svete
Marije device in ljubih varuhov tirolske dežele."
Sedaj je poslal kapucinec v neki šuplini v Pa-
sajerski dolini skritemu Hoferju gotovo poročilo,
kake misli so prebivalci po celi deželi in ta
sedaj ni več čakal za trenotek, da ne bi udaril.
Od nevidljivih rok, kljubu najbrižneji pazljivosti
neprij atelje v, ki so se zelo trudili, da bi ulovili
jim sovražnega krčmarja na „pesku“, za kate¬
rega so znali, da je zopet v deželi, kateremu
pa niso mogli na nikakoršen način priti na sled,
bil je od hiše do hiše, od vasi do vasi nošen
poziv na orožje, ki se je glasil tako-le: „Pre-
ljubeznjivi Tirolci, posebej zvestosrčni Pasajerci!
Zavoljo Boga, vere in domovine hočemo se bo¬
riti — Vaše zvesto srce, Andrej Hofer, višji po-

60

veljnik pasajerski, sedaj kjer sem." Kje je bil,
tega Tirolcem ni trebalo stoprav pozvedovati,
to so že davno vedeli in da bo v tej uri, ko
bo nevarnost najhuje pritisnila pri njih, njegovo
skrivališče bilo je znano stotini in stotini, ali
njega izdati ne bi nobeden izmed njih mogel.
Kakor da bi bili osvobojeni težke more, začeli
so prosteje dihati vsi, mladi in stari, veliki in
mah, ko je bil dal Hofer znamenje k zopetni
ustaji in nobeden ni niti minuto premišljeval,
da ne bi prinesel zveste puške, katero je vedel
dobro skriti sokolskim očem Bavarcev in Fran¬
cozov, kroglje so lili, smodnika in krogelj še
ni v Tirolski nikoli manjkalo, znamenja šla so
zopet v deželo, tistim, katerim so jih poznali,
skrivnostna prikazen, duhovniki so blagoslovljali
na odhod pripravljene čete. Prej nego so Fran¬
cozi in Bavarci najmanje gibanje opazili, bil je
pasajerski krčmar na „pesku“, general „Barbone“
(bradati), kakor so ga Italijani zavoljo njegove
dolge brade imenovali, že zopet na čelu več
tisoč orožencev iz Pasajera, zvestega Merana in
Algunda, na klancu Jaufen, kjer se je z Speck-
bacherjem, s svojim zvestim „Jožkom“ združil.
Od Ečave in Eisake prišla je Hoferju vest, da
jih ne bo manjkalo na dan, ko se bo delal
račun s tujimi usiljenci in oni so bili pod
vodstvom svojega rudečega kapucinca „mož
beseda”.

61

Dne 4. avgusta zgodaj se je podal oddelek
sovražnika pod vodstvom generala Rouyera proti
jugu. Bili so Saksonei in Bavarci, pešci, jezdeci,
imeli so tudi topove s seboj in so skupno šteli
okrog 2000 mož. Imeli so nalogo, zbirajoče upor¬
nike na jugu razkropiti. Na čelu je korakal sak¬
sonski polk; tega je Lefebore določil za nevarno
podjetje, ker so bili saksonski vojaki pri Tirolcih
še najbolj priljubljeni.

Rouyer je nedaleč od Maulsa proti jugu
zadel na prve tirolske čete. Strelci pod povelj¬
stvom Sebastijana Mayrhoferja so začeli prvi
streljati; skrivali so se za plotovi in zasipi,
toda pogumni Saksonei so jih kmalu potisnili
nazaj. Še enkrat so se Tirolci za močnejšim
nasipom uprli, a tudi tukaj so se morali umakniti.
Sovražni vojaki so še nekaj časa mirno korakali
naprej in gledali, kje bodo zopet zadeli na upor¬
nike. Toda groza in strah! Nad glavami je za¬
čelo ječati, škripati in grmeti. Z visoke stene
je priletel velikanski nasip; pečine, kamenje,
drevje in štori so pretrgali saksonsko četo, od
vseh strani pa so iz nevidnih cevi padale kroglje
na sovražnika, ki je z občudovanja vredno po¬
gumnostjo drl naprej.

Z močno zredčenimi vrstami in v mnenju,
da so najhuje prestali, šli so pogumni Saksonei
dalje. Toda čuj! Nekaj je bilo slišati. Nad gla¬
vami se slišijo klici!

62

„Ali naj? — Ali še ne?“ glasilo se je na
eni strani visoke soteske.

„Ne še! — Ne še!" bil je odgovor od
druge strani.

Kmalu potem pa se je slišalo:

„Zdaj pa le! — V božjem imenu! —
Sproži!“

In zopet se je začelo gibati po gori in celi
kamniti plazovi so drli na nesrečnega sovražnika.
Crez malo časa je bilo vse mirno. Groza je pre¬
letela celo Tirolce in Majrhofer je sam rekel:
„ Škoda, da niso bili Francozi, da so bili Sak-
sonci!“ Prva polovica Saksoncev je bila po¬
bita. V splošni zmešnjavi je Rouyer zapovedal,
naj gre vojaštvo na desni breg Eisake, črez ka¬
tero vodo je ravnotam še držal polpodrt most,
da pride Saksoncem na pomoč. Vse je bilo
zastonj. Od vseh strani so žvižgale kroglje in
sovražniki so ležali mrtvi kakor snopi po tleh.
Toda vedno so še sovražniki drli naprej, da bi
dosegli most pri Oberau-u; bili so mu že celo
blizu. Pa so zažgali s smolo polite vence in
kmalu je bil most v plamenu. Pogumen jezdec
se je še pognal na njega, a sredi mostu se je
s konjem vred udrl in padel v šumečo vodo,
kjer je izginil.

Tirolci bi bili popolnoma pobili ves od¬
delek, ako bi ga ne bila deloma rešila huda
nevihta. Med nevihto si je naredil za silo prehod

63

čez vodo. Noč ga je potem rešila daljnih na¬
padov.

Še isto noč so šli poti na vse strani in
dramili nove bojevnike, ter pripovedovali o stra¬
hovitem in krvavem boju. Na tisoče novih
strelcev se je drugi dan pridružilo upornikom.
Napadli so sovražnika znovič. Le malo ga je
moglo pobegniti; vse druge so ali pobili, ali
pa ujeli.

Še danes se soteska tamkaj imenuje »Sak¬
sonska soteska" in v zadnjih letih jo označuje
tudi preprost spomenik.

Maršal Lefebore postal je strašansko jezen,
ko mu je prišla prva vest, da se je prokleto
kmečko ljudstvo zopet osodilo boriti, zdelo se
mu je, da je na svoj zadnji beg iz Inomosta
čisto pozabil, in da mu je edina misel, da je
od teh kmetov »bedasto" njemu se ustavljati,
ki je pokazal doveij svojo moč v vojnah na
Španskem. — „Kaj hočejo bedasti kmetje ?“
psoval je še bahato dne 6. avgusta v Sterzingu,
kjer so nekdaj kmetje Bavarce pod polkovnikom
Barenklauom tako živo naklestili, „mislijo ti be¬
daki, da bodo se mogli protiviti moji moči?“
Bedasti kmetje, kakor jih je gospod maršal
imenovati blagovolil, vedeli so dobro, kaj so
hoteli! Gospoda maršala spoditi iz dežele, bila
je misel in namera vrlih kmetov in oni niso
prej mirovali, dokler ni bila njih volja izpol-

64

njena. Lefebore kanil je ustajo hitro zadušiti,
napotil se je sam na čelu močne bavarske čete
iz Inomosta proti sredini dežele. Svoje Francoze
pustil je v Inomostu, za boj v tirolskih gorah
jim ni jako bilo in niso tudi bili posebno za
rabo, to so bili Bavarci posebno iz goratih krajev,
kateri so kakor Tirolci, bili v gorah doma mnogo
boljši, oni so bili trpežneji, in jih je bilo tudi
mnogo lažje oskrbovati nego mehkužne Fran¬
coze. Za dva dni kanil je maršal zopet biti
v Inomostu, in on se o tem ni prevaril; že
dne 11. avgusta bil je dancinški vojvoda, za
kakoršnega je njega Napoleon naredil, zopet v
Inomostu, kako? to bomo videli. Prvi, ki mu je
pot nazaj v Inomost priporočil kot najpametneje,
kar bi imel storiti, bil je naš stari znanec, ka¬
pucin Haspinger s svojo rudečo brado, katera
mu je od tistega časa, kar je bil Inomost dru¬
gikrat vzel, vzrastla lepša, nego je bila poprej.
Na Eisaki besnele so strašne bitke med mar¬
šalovimi četami in kmeti. Niti za korak niso
se pomaknili junaki v lodnatih suknjah. Kjer
jim ni narava sama dajala sredstev v roke, da
bi zatrli neprijatelje, tam so si vrli kmetje po-
mogli z delom; preko prepada, krog katerega
kraj bobnečega potoka Eisak drži cesta, nare¬
dili so umetni most iz kamenja, debel itd., ki
so ga o pravem trenotku vzdignili in na od
spodaj naskakajoče Bavarce spustili. Zmotano

65

krvavo krdelo valilo se je na eesti in kogar ni
umorilo od zgoraj padajoče kamenje, temu so
pomagale tirolske kroglje na oni svet. Vrli Ha-
spinger, katerega je Speckbacher zvesto podpiral,
je Bavarce močno pritiskal, in ko se je moral
vsled premoči preko mosta na Oberaui nazaj
pomakniti, ga je dal zapaliti, da ga neprijatelj
ni mogel brzo zasledovati, ali vendar ni mogel
preprečiti, da se ne bi 800 Bavarcev postavilo
v Oberaui. To je bilo kapucincu baš prav; on
je zasedoval malo vas Oberau, kjer je malo hiš,
ter prisilil stlačene Bavarce pravilno, podati se
na milost in nemilost. Dne 6. avgusta prišel je
maršal v uniformi prostega vojaka, da ne bi
tirolskih strelcev preveč opozarjal na svojo osebo,
s svojo četo konjeniki in topničarji v Stercing,
kjer so kmetje že bili pripravljeni na njegov
sprejem. Pota bila so prekopana ali pregrajena,
da vsled tega ni bilo možno po njih hoditi, vsi
mostovi bili so porušeni, a popravljanje trebalo
je preveč časa, za vsakim drevesom je počilo,
vsak grm, vsak grmiček zdel se je oživljen; z
bregov, s skal pošiljali so kmetje svoje vedno
dobro pogajajoče kroglje v maršalove vrste; on
je moral po kratkem potovanji po tej poti nazaj
preko Stercinga. Med tem prišel je tudi Hofer
dne 7. avgusta po svoji navadni poti jaufenskega
klanca s hrabrimi pasajerskimi strelci na pomoč
in se je zedinil s Speckbacherjem. Sedaj je

5

66

maršal videl, da ste obe strani njegove čete v
nevarnosti in je zastonj poskusil, rudečega ka¬
pucina premagati. Vsak korak naprej, ki so si
ga čete morale danes s potoki krvi priboriti,
morale so drugi dan zopet zapustiti. „Prokleta
ta dežela, “ zakričal je maršal, kateremu je pre¬
tila osoda generala Bissona pri Wiltaui, „niti
na Španskem nisem kaj takega našel! “ Ja, „be-
dasti kmetje, ki so se hoteli protiviti njegovi
moči," bili so tako drzni, da so dne 13. avgusta
pod njihovimi izkušenimi vodjami, Hoferjem,
Speckbacherjem in Haspingerjem z gore Isel
napah maršalove čete, in sicer s tako silo in s
tako dobrim uspehom, da Lefebore niti ni mislil,
da bi mogli iti naprej. Ob 2. uri v jutro je Ha-
spinger pel sv. mašo in blagoslovil Tirolce k
bitvi za cesarja in domovino, a ob 6. uri začeli
so napad, ki je bil stoprav ob 11. uri končan.
V  zdvojenji poganjal je maršal svoje čete proti
višinam, katere so Bavarci zaseli, devetkrat je
naskočil, vedno z enako slabim uspehom; pri
njegovih četah, posebno pri topničarjih začelo
je manjkati streliva; to prikazen pozdravili so
kmetje z veselim ukanjem, njim ni manjkalo
smodnika in krogelj; žene, starčki, otroci, dečki
in deklice prinašali so jim vsega, ko so kroglje
najbolj žvižgale, tudi okrepčala so dobivali Ti¬
rolci, med tem ko bi Bavarci, Saksi in Fran¬
cozi v vročem solncu meseca avgusta skoro

67

onemogli. Pomanjkanje streliva, hrane in neiz¬
merne zgube vojakov — ne manj e kakor 1600 ra¬
njencev prišlo je Tirolcem v roke — to je na
večer dne 13. avgusta Lefeborea prepričalo, da
more svojo rešitev edino še najti v povratku;
proti 6. uri zvečer potegnil je svoje čete po
malem nazaj proti Inomostu, iz katerega je šel
svest si gotove zmage dne 6. avgusta.

Pobožni Hofer to videvši, je pokleknil in
ž njim njegove čete; rudeči kapucin, črn od
dima in smodnika, blagoslovil je klečeče, in
pobožno z vročo zahvalo za današnjo zmago
slišalo se je iz stotin in stotin ust vrlih Ti¬
rolcev: »Pozdravljena bodi Marija!“ Bili so ti
pobožni molilci isti ljudje, kateri so se pred
četrt ure kakor divje zveri vrgli na vrste Ba¬
varcev ter jih s krogljami in kopiti mnogo po¬
bili? Da, bili so isti ljudje. Bili so ljudje, ka¬
terim je surovo ravnanje potisnilo puško v roke,
ljudje, kateri niso hoteli, da bi jih cesar Napo¬
leon podaril kakor čedo krav, kateri se niso
hoteli odtrgati od svoje stare vladne hiše, ka¬
teri so, ko je ležala Nemčija v največji sramoti
in ponižnosti, dokazali strmeči Evropi, da, ako
so tudi nemški knezi pred vsemožnim Bona-
parteom v prah poklekovali, jeden nemški rod,
nemški od pet do glave, ni bil pripraven, da
bi kdo na njega položil nevredni jarem. O, ko
bi knezi, ko bi drugi nemški rodovi takrat sle-

68

dili primeru hrabrih Tirolcev! koliko krvi, ko¬
liko bed in nevolj bi prihranila cela Evropa! Res
je stari Bliicher opominjal, rekši: »Bolje častna
smrt nego robstvo," ali le malo jih je bilo, ki so
ga poslušali. Tirolcem ni trebalo takih opominov,
to je bilo s plamenim pismom zapisano v nji¬
hova srca, tedaj naklon vrlim, priprostim kme¬
tom, oni so štorih, kar so drugi zamudili.

Dne 15. avgusta prišel je krčmar na »pesku"
iz Pasajerja slavnostno v Inomost in veliko je
bilo veselje vseh. Pri Wiltaui, kjer so se Tirolci
jedenkrat že tako hrabro borili, pel je veliko
sv. mašo prelat Marko Egle pl. Wihtau v fran¬
čiškanski cerkvi in je obesil Hoferju, kije klečal
na blazini iz rudečega baržuna, njemu od cesarja
Franca podarjeno zlato verižico in kolajno na
prsi. Bilo je dne 4. oktobra, ko je že zopet bilo
za Tirolsko zelo slabo. — Med tem časom pa,
od 15. avgusta do 4. oktobra je pridni, vrli Andrej
Hoferkot »višji poveljnik Tirolske" zvesto vladal,
in istina, ceneje ni še bila nobena vlada, ceneji
nobeden namestnik, kakor takrat vrli krčmar na
»pesku“. Hormayer, od katerega smo že večkrat
slišali, govori o tem: „Kako brez vsakega pri¬
mera izvrševal je Andrej svojo vladarsko dolžnost!
Svoje vino si je dal z doma prinesti, a v ostalem
je on stal glede hrane deželo vsak dan 45 nov¬
čičev!" Pomena vreden je razglas, katerega je
dal Hofer 25. avgusta 1809, glasi se tako-le:

69

„Mnogi moji dobri sobojniki in brani¬
telji dežele so se jezili, da ženske različnih
stanov svoje prsi premalo ali s preredkim
platnom pokrivajo in tem načinom dajejo
povod grešnemu draženju, kar se mora za¬
meriti Bogu in vsakemu kristjanu. Upa se,
da se bodo poboljšale, ako hočejo, da bo
Bog kazen od njih odvrnil, drugače bodo
same sebi imele pripisati, ako bodo na ne-
ljubeznjivi način z blatom pokrite. “

Lepo in dobro ponašanje je on mnogo
čislal, posebno na to je gledal, da so vsi imeli
v časti običaje, ki jih je predpisovala njegova
sveta vera. „Ste z menoj jedli, morete tudi z
menoj moliti," rekel je navadno, ako so uradniki,
kateri so v verskih rečeh imeli drugačne misli,
hoteli se po jedi pri Hoferji navadnim molitvam,
rožnemu vencu ali duhovni pesni odtegniti. V
ostalem bilo je v njegovem gospodarstvu vse
veselo, in kakor smo videli, po ceni.

Pasajerski strelci stražili so na stopnicah
in na hodnikih. V njegovi sobi, kjer je sprejemal
obiskovalce in prosilce, delal je Hofer s svojimi
uradniki navadno oblečen, kmetje so prihajali
in odhajali, kedaj in kakor so hoteli. Pri jedi,
h kateri je „višji poveljnik Tirolske 11  navadno
tudi straže vabil, bilo je skoro vsigdar „kislo
zelje s cmoki"; pelo se je, žvižgalo, kadilo in
pilo Hoferjevo lastno vino, ki je bilo v velikem

70

sodu poleg postelje. Po končanem kosilu peli
so navadno kako bojno pesem.

V upravo sodništva Hofer ni segal, kar je
bilo pametno, njemu je bilo jasno, da on v rečeh,
katerih ne umeje, nima kaj govoriti, nasprotno
se je bolje ogledoval na druge vrste uprave,
tako je na primer vse srebro, ki je bilo v li-
varnici pri Brikslegu, skovati dal v peneznice,
katere se še dandanes zelo čislajo. Penezi imajo
kot udarek tirolskega orla in okoli njega je
napis: „poknežena grofija Tirolska". Žalibog
bila je Hoferjeva delavnost le kratka, ni v vsem
dalje trajala kakor šest tednov. Dne 14. oktobra
bil je v istini sklenjen mir na Dunaju in tu se
je zgodilo nekaj neverjetnega, Tirolsko, zvesto
Tirolsko zapustil je nje lastni cesar, Tirolska
je ostala bavarska. Prvi, ki je to izvedel, bil je
Speckbacher. On je hotel ustajo proti ostudnim
tujcem prenesti tudi na Solnogradsko, ali ni tam
bil od ljudstva tako sprejet, kakor si je bil mislil.
Pri Traunsteinu ga je neki višji bavarski častnik
dal k sebi pozvati, to je bil polkovnik pl. Eppler,
da bi se ž njim pogovarjal, obetal mu je denarja
in visoke časti, ako bi zapustil zadeve v Tirolski
in hotel stopiti v bavarsko službo. Bavarec bi
si lahko prihranil ta trud, Speckbacher da bi
izdal svojo domovino! Ali pri tej priložnosti bil
je vrli mož tudi izvedel o nesrečnem miru in
poslal takoj k Hoferju svojega sela, da bi mu

71

javil to nesrečo. Dva dni pozneje bil je Speek-
baeher napaden od Bavarcev, katerih je bilo
precejšnje število, z veliko težavo se mu je po¬
srečilo, ker je že bil Bavarcem v rokah, uiti in
odbežati. Ž njim je bilo še kakih 80  mož. Ža-
libog ostal je njegov otrok, njegov ljubi An-
drejček, v sili Bavarcev, ki so živega poslali v
Monakovo, kjer ga je dal kralj v neki zavod.
Bilo je hudo v Tirolski. Od juga in severa silil
je neprijatelj zopet v deželo; Hofer, kateri je
slišavši Speckbaeherjevo poročilo nezaupno z
glavo zmajal in rekel: „To ne more biti, to ni
istina!" je po nesreči, katera seje Speckbacherju
prigodila pri Meleku, bil vendar do čistega pre¬
pričan, da je Tirolska zapuščena, in da je sedaj
veljalo oteti, kar se je sploh moglo oteti. In
res, ko bi Hofer ubogal svojega prijatelja Speck-
bacherja, ne bi Bavarci prišli zopet tako lahko
v Inomost. Ali bodi si, da je Hofer zaupal sreči,
katera mu je bila vsigdar pri d  jego vi ljubi gori
Isel zvesta, da si je on zato izvolil ta prostor,
da bi prišedše Bavarce sprejel po svoji navadi,
bodi-si, da je preveč sledil svetu župnika Do¬
nava iz Šlandersa, o katerem so mnogi trdili,
da je on in nikdo drugi izdal Hoferja Fran¬
cozom, ali to se ne da dokazati, dosti, Hofer
na svojo nesrečo ni privolil v Speckbacherjev
izvrstni nasvet. Speckbacher je želel poslužiti
se starega poskušenega sredstva; mostove po-

72

žgati, pota prekopati, ograje narediti in najprej
bi se to moralo storiti pri mestecu Hall. Milenski
hrib dal bi se z ograjami spremeniti v naravno
trdnjavo, na mostu pri Voldernu hotel je Speck-
bacher sam dajati Bavarcem kruh iz Meleka,
ali Hofer ni privolil v ta pametni načrt, ka¬
teri brez dvombe, ako bi Bavarcem za hrbtom
storila črna vojska svojo dolžnost, vodil zopet
do podaje, kakor pri Wiltaui, ali pa k brzemu
povratku. Hofer hotel se je biti na gori Isel.
Korak za korakom bil je Speckbacher s svo¬
jimi hrabrimi strelci od premoči nazaj potisnen;
dne 23. oktobra šli so Bavarci, seveda po pre¬
cejšnjih zgubah, zopet v izpraznjeni Inomost.
Ah Speckbacher ni izgubil poguma; on je iz¬
vedel, da j eden, kakih sto mož broječ, nepri-
jateljski oddelek ide proti Rinnu in da se tam
v njegovi hiši ne bo praznovalo, mu je bilo
jasno. On je torej tekel s krdelom, katero je v
naglici zbral, v Rinn in je baš prav prišel, da
je Bavarce prepodil, ko so hoteli njegove svinje
iz hlevov potegniti in klati. Dne 29. oktobra
zapodil je celi bavarski bataljon na gori Kemm,
pri kateri priložnosti je bil dvakrat ranjen, ker
je šel presmelo med neprijatelje. Dne 1. novembra
napali so Bavarci goro Isel in so že prišli do
ograj, ko je Speckbacher s svojimi ljudmi prišel
baš o pravem času in jih pregnal. Hofer, ne da
se zamolčati, te dni ni kazal take hrabrosti

73

kakor poprej, njegov up na rešitev Tirolske bil
je zelo pretresen vsled nekega lastnoročnega
pisma nadvojvode Ivana avstrijskega, v katerem
mu ta naznanja s kratkimi besedami, da je mir
sklenjen in Hofer nima iz Dunaja nič več upati.
— Kaj storiti? — Kolikorkrat je slišal pokati
zveste tirolske puške, mu je vedno bilo zopet
v mislih, da bi se slednjič vendar moglo obr¬
niti na bolje, ali v trenotku moral se je izne¬
biti te nade, samo jedno je preostalo, namreč
bojevanje popustiti in se podvreči. A komu?
Bavarcem? Nikoli, raje umreti! Tako je vsled
nasveta Donayevega, o katerem smo že slišali,
odločil poslati dva poslanca v tabor podkralja
Evgena, ki je bil v Beljaku, da bi ponudila
podložnost Tirolske Franciji. Kako ostudni so
morali biti Bavarci v Tirolski, kako so oni mo¬
rali delati, da bi nemški rod imel raje tujca nego
Nemca za vladarja! Ob istem času poslal je ge¬
neralu Drouetu v Inomost pismo, v katerem mu
je naznanil, da je straže po celi Tirolski nazaj
poklical in jim ukazal vrniti se domov. Podpisal
se je v tem pismu: „bivši višji poveljnik Ti¬
rolske." Resnica, da Hofer ta čas, kakor sam
priznava, ni bil več višji poveljnik v Tirolski;
vsa pisma, katera je od sedaj podpisoval, imajo
sicer njegovo ime, ah pisal jih je duhovnik
Donay, katerega je bil poslal Hofer z majorjem
Siebererjem v Beljak. Podkralj, vitežka, vedno

74

na blagost sklonjena oseba, sprejel je poslanca
na najbolji način, jima zagotovivši, da bo vse,
kar mu je možno, storil, da izprosi tirolski de¬
želi in njenim prebivalcem, katerih hrabrost je
nad vse hvalil, popolnoma pomiloščenje in ob¬
ljubil vodjam ustaje spraviti 24 potnih listkov,
s katerim lahko vsak, ki misli, da ne more več
bivati pod bavarsko vlado, more Tirolsko za¬
pustiti in se obrniti, kamor ga je volja. Nalašč
je podkralj želel, da bi se Hofer poslužil takega
potnega lista in šel na Dunaj, kjer bi narodni
tirolski junak moral biti gotovo sijajno sprejet.
Plemeniti, vrli podkralj poznal je dovolj svojega
očma Napoleona in njegovo korsiško naravo in
je toraj mislil, da Hofer kljub obljubljenemu po-
miloščenju ne bo nikoli več varen v Tirolski,
žalibog Hofer ni poslušal tega dobrega nasveta.
Ko sta prišla njegova poslanca nazaj iz Beljaka,
poslal je Tirolcem ta-le, od Donaya sestavljeni
razglas:

»Bratje! Proti Napoleonovi nepremag¬
ljivi moči se mi ne moremo bojevati. Od
Avstrije čisto zapuščeni bi se predali sami
neizmerni nevolji. Jaz vam od sedaj ne
morem več zapovedovati kakor tudi ne
morem jamčiti za daljno nesrečo in neiz-
ogibljiva pogorišča. Neka višja moč vodi
Napoleonove korake — zmage in državni
prevrati izhajajo iz nepremenljivih načrtov

75

božje previdnosti. Mi se ne smemo dalje
temu protiviti. Nobeden pameten človek ne
misli plavati po vodi. Mi se hočemo z
udanostjo v božjo voljo daljne brambe iz
neba, z bratovsko ljubeznijo in pospešno
podvrženostjo Napoleonove velikodušnosti
in njegove naj višje milosti vredne storiti.
Vsled gotovih poročil je kraljevska bavarska
vojska do Steinacha (kako daleč v gornji
Inski dolini, ne vem), cesarska francoska
vojska tudi že gotovo preko Botzena na
planine Ritten in skoz Pustersko dolino pri¬
šla v treh oddelkih. Kakor tudi mene boli
srce, da vam moram poslati ta razglas, tako
se vendar čutim zelo potolaženega, da sem
se s tem iznebil dolžnosti, h katere izpol¬
nitvi mi je Njegova milost, knezoškof v
Briksenu tudi opomnil. Vsled dane obljube
njegove prevzvišenosti gospoda generala
Ruske, nas bodo vojaki tem hitreje za¬
pustili, čim hitreje se podvržemo.

Stercing, dne 8. novembra 1809.

Andrej Hofer.“

Ali, kakor se je že dostikrat kazalo v živ¬
ljenju, bil je Hofer še svojemu ljudstvu gospod,
seveda tistemu, katero je bilo pametneje, ali ne
nekim prenapetim kričačem in podpihovalcem,
kateri so pod njim vodili manja krdela. Tu je

76

bil nek človek, z imenom Kolb, ki se je obnašal
kakor zblaznel, ter je pozival vsakega proti zad¬
njim naporom onemoglih neprij atelje v, preteč jim
s smrtjo. Bilo bi smeha vredno, ko ne bi toliko
vrlih in hrabrih Tirolcev stalo življenja, in ko
ne bi kukavec pri prvem francoskem napadu
na njegovo krdelo strahopetno in nečastno utekel
ter pobegnil na avstrijsko zemljo. Njegovo krdelo
se je branilo kakor levi, ko je ubogi revež pri¬
nesel v varnost svoj ničvredni život; pri Gaisi
so naredili pregraje, od koder so vznemirovali
francosko konjeništvo in peštvo, ah konečno
morah so se vrniti proti Uttenheimu v Pu-
sterski dolini nazaj, dosegli so pa vendar toliko
s svojo silno hrabrostjo, da jim je francoski ge¬
neral obljubil ustaviti vsako neprijateljstvo, ako
tudi oni obljubijo, da se bodo mirno razšli. To
se je tudi zgodilo. Res so se branih, podpihani
od ničvrednega Kolba, dne 6. novembra še razni
oddelki Tirolcev pri in v spili kraj Miihlbacha
pod Petrom Mayerjem v zdvojenju, napad za
napadom so odbili, zastonj, premoč je bila pre¬
velika. Škoda vsakega človeka, ki je bil žrtva
Kolbovega neumnega poziva, naj se upor na¬
daljuje. Tudi doli v Ečavi branila so se nekatera
krdela, seveda s takim uspehom, kakor ona
v Pusterski dolini. Mesto Božen palo je v roke
neprijateljem in tako je bila tudi tukaj ustaja
zatrta. Čete za četami valile so se v nesrečno

77

Tirolsko, ki je bila že čisto pri kraji. Med tem
je sedel Hofer zelo žalosten, da je on zastonj
branil ustajo, in da je toliko vrlih mož za nič
padlo v Pasajerski dolini. Kakor so nekdaj Judi
pri vodah kraj Babilona sedeli in obžalovali mi¬
nulo krasoto svoje domovine, tako je žaloval
sedaj prej sila pogumni Hofer, dvoječ, da bi svoji
dragi domovini mogel kaj pomoči. Je-li mislil
na to, koliko tisoč vrlih strelcev vzdignilo se je
na njegov poklic meseca majnika kakor jeden
mož, in kako je bilo sedaj vse, vse izgubljeno?

Bilo je nekega večera, ko je sedel baš s
svojim pomočnikom, ali kakor ga je on imenoval,
pisarjem Donningerjem v velikih skrbeh v svoji
sobi, ko so se vrata odprla in je prišel neki kmet,
z obešeno puško preko rame, vstopil k Hoferju
in položivši mu roko na ramo rekel: „No, kako
je, Andrej ček? Tri tisoč Francozov pride preko
Jaufena. Kaj se naj ž njimi zgodi? Hočeš kaj
storiti ali ne? In ako nočeš nič storiti, potem
je moja puška tako dobra za-te, kakor za ka¬
kega Francoza. Ti si začel, tudi končaj!" Sedaj
je skočil krčmar na „pesku“ kvišku, kakor da
bi ga pičil sršen. On da bi ostavil svoje Pasa-
jerce, ako so oni odločni, boriti se, svojo deželo
Tirolsko zapustil, ako se ni sama zapustila ? Ni
morda bilo možno, da je vest o dunajskem miru
konečno bilo samo rokovnjaštvo, in mogel bi
tudi biti list nadvojvode Ivana kriv, in zakaj

78

ne bi on, ki je trikrat osvobodil svojo de¬
želo neprijatelja, nje ne bi mogel tudi štirikrat
osvoboditi? Njegove oči so se lesketale, ko je
v nesrečni uri rekel svojemu pisarju : „Daj Don-
ninger, napravi razglas." On se tako-le glasi:

Ker so nastale neke zmešnjave, vsled
katerih sem vam jaz podpisani ukazal od¬
ložiti orožje, kar je pa vse nastalo zbog
nekih mož in sicer duhovnikov, o katerih
sem si mislil, da so mi prijatelji, pa sem
se o njih zmotil, vidim se kljubu temu pri¬
moranega — ker niso hoteli ne mladi ne
stari, da ne bi prijeli za orožje — vam, naj-
ljubljenejši sobratje, oznaniti, da je vse v
celem Pasajeru na nogah in da so včeraj
14. novembra tepli neprijatelja, kakor so
hoteli. Vi vidite tedaj, da je vse pripravljeno
— primite z nami za orožje — borite se z
nami kot bratje, kajti ako se predamo ne-
prijateljem, boste videli, da v 14 dneh ne
bo v celi Tirolski mladih ljudi, da bodo ko-
nečno naše božje hiše, stariši in samostani
kakor tudi naše vere uničeni in nam z nepri-
jatelji vred pripravljena večna poguba. Bo¬
rite se tedaj bratovsko po primeri drugih
krajev, ne verujte nikomur, razun ako imate
moj podpis in potem se hočem z vami bra¬
tovsko boriti in ne pozabiti, da sem vaš oče.

Pasajer na „pesku“, 15. novembra 1809.

79

To sem se zavezal, vam v kratkem
oznaniti, ako se nečem sam predati kot žrtev
mojim lastnim ljudem, kar bi tudi imeli vi
upati od mojih ljudij, ako bi brezposelni
bili in nič več pripravni storiti za Boga in
domovino. A še večja odgovornost in kazen
čaka tistega, kateri bi delal ovire. Ker sem
svoj pečat pozabil doma, je tukajšnji po¬
slanec priča, da je to res moj lastnoročni
podpis.

Vaš pravi Andrej Hofer na „pesku u
pri Pasajeru.

Hej, kako je sedaj vse šlo proti Francozom.
General Ruska, ki je pridrl v Pasajersko dolino,
bil je od kmetov v Meran nazaj potisnen in v
mesto vržen in ono samo po noči z naskokom
vzeto, pri Terlanu, pri Sv. Lenartu zmagali so
Tirolci. Tukaj se je moralo podati 1200 mož, ali
kaj je pomagalo? Premoč je bila prevelika! Ba¬
taljon za bataljonom, brigado za brigado po¬
ganjali so francoski generali, kateri so imeli
najodločnejšo zapoved ustajo na vsak način za¬
dušiti, preko Jaufena v Pasajersko dolino, in
ko je 28. novembra general Barbon z novimi
5000 možmi šel preko Jaufena, takrat je izgubil
najhrabreji, tudi Hofer pogum. Sedaj, to so pač
res uvideli, bil bi daljni upor velika brezumnost,
samo še beg mogel bi rešiti. Hofer se je vrnil

80

v svojo hišo. Top od strahu in groze bil je videti
stoječ v gornjem poslopji svoje hiše, ko je šla
sovražna četa za četo preko Jaufena. „So-li to
morda sami Francozi ?“ obrnil se je k Don-
ningerju, in ko je bila tema, je pridejal: »Pojdi
pisar in ogleduj ?“ Konju sta povezala kopita,
ali že za kratek čas prišel je Donninger nazaj,
ne daleč proč naletel je na neprijateljske straže,
in ko se na njihov klic ni oglasil, je nekdo nanj
ustrelil, ali ga na srečo ni zadel. Sedaj ni bilo
mogoče dalje časa v hiši ostati.

Z ženo in otrokom je pobegnil v neko staro
zapuščeno bajto. Morali so iti po velikem snegu,
spremljal jih je zvesti Donninger, ali že drugi
dan tekli so begunci dalje v Brandach. Tam je
imel Hofer posestvo in tu je bil najprej v vsu
nosti. Tudi ostali prebivalci od Sv. Lenarta so
pobegnili, ali večina se jih je vrnila, ko so videli,
da so se Francozi sedaj izjemno čedno obnašali,
nazaj v njihove zapuščene hiše. Na nesrečo ni
Hofer nič o tem zvedel, da je francoski višji
poveljnik Baraguay d’ Hilliers, dal svojo po¬
šteno besedo, katera mu je obljubila sigurno
spremstvo in ga pozval v Meran, da bi se ž
njim o tem posvetoval, kaj bi bilo potrebno, da
bi se Tirolska popolnoma pomirila in da bi vsi
prebivalci položili orožje.

Hofer uvidevši, da v Brandachu ne more
dolgo ostati, šel je globlje v gore, ko je prej

81

še dal poslati Francozom pismo, da jih več neče
vznemirjati, zajedno pa je nespametno pristavil,
da si pridrži tri dni časa za premišljevanje glede
njegovih daljnih odločkov. Ko bi on samo mesto
tega za' se in za svojo obitelj zahteval potni
list v Avstrijo! Ako mu ga ne bi [dali, bil bi
mu pot za beg še vedno odprt; tako so pa mo¬
rali Francozi, in to po pravici, misliti, da Hofer
s svojimi obljubami, da jih ne bo več vznemir¬
jeval, ne misli resno. Svojo ženo in deco poslal
je v pastirsko bajto, ki je bila lastnina njego¬
vega tasta. Nek zvest hlapec jih je tja spremljal,
čutil je, da njegova obitelj pri njem ni tako
varna kakor tam gori, on sam je šel s svojim
pobočnikom še globlje med gore v neko bajto,
'iilo je ubožno stanovanje, v katerem je bivši
„ višji poveljnik Tirolske" sedaj nekoliko tednov
imel svoj dom; dve kopanji bili ste postelji, par
panjev bilo je vse pohištvo, špranje sta z mahom
zamašila.

Na veliko veselje našla sta ondi nekoliko
nabitih pušek, tam je tudi bilo smodnika in
krogelj, tako bi mogla saj odbiti nenadni napad.
Živeža jima ni manjkalo, Hoferjev velik prijatelj
„Pfandlerbauer“ pošiljal je z dvema zanesljivima
hlapcema, česar sta potrebovala za življenje, v
obili meri, in je povsod v dolini raznesel glas,
da je gotovo izvedel, da je Hofer prišel srečno
preko meje in da se mu na Dunaji že dolgo

6

82

v ■■ i-

y\ } i f'

dobro godi, med tem ko ga Francozi vedno še
v Tirolski iščejo, seveda zastonj, kar je od
njih prav bedasto. In da bi Hoferja zavaroval
za vsak slučaj, da ga ne bi zasačila kaka fran¬
coska četa nenadoma, uravnal je vrli mož varo¬
valno stražo. V Salthausu bili so štirje Tirolci
noč in dan na straži, ki bi, ako bi se Francozi
bližali, mu po stranski poti lahko navestili bli¬
žajočo se nevarnost. Tako je bival Hofer že več
tednov v svoji samotni bajti in ker še do sedaj
ni bil nikoli najmanje vznemirjen, je že mislil,
da so Francozi nehali ga iskati. Ali vendar ni
bilo tako. Nekdo, morebiti Donnay, je raznesel
glas, da se Hofer vendar skriva na snežniku,
in general La Fait odpravil se je takoj, da bi
Hoferja vjel. S precejšno četo podal se je v
megleni noči na pot, ali sedaj je prišla Hofer-
jevi obitelji, ki je, kakor vemo v oni pastirski
bajti, naravnost na pomoč. Neke plazovine, ki
so proti Francozom prihrumevši jih s seboj po¬
grabile, bile so vzrok, da so se Francozi takoj
obrnili, ali Hoferjeva žena ni se čutila več si¬
gurno in je bežala s svojimi otroki k svo¬
jemu možu. Zakaj Hofer, ko je bil zopet zje-
dinjen s svojo obiteljo, sedaj ni pobegnil, sedaj,
ko je bil baš najprikladnejši trenotek, ker Fran¬
cozi ne bi se gotovo več radi tako hitro spo¬
znavali s plazovinami. On je ostal — na svojo
nesrečo.

83

Dne 23. januvarija 1. 1810 bil je prišel nek
Franc Raffel, pravi lopov, ki je kot tihotapec
bil znan in za vse sposoben, morebiti po nekem
svojih tihotapnih potov v bližino Hoferjeve bajte
in ga je videl pred njo stati. Hofer, ko je videl,
da je sedaj njegovo skrivališče najdeno, zaklinjal
je Raffela pri vsem, kar mu je bilo sveto, da
ga ne bi izdal in mu je stisnil dve križevači v
roko, rekši: »Pij na moje zdravje.” In ta Juda
Iškariot, ki je že bil odločen Hoferja izdati
Francozom, saj je bilo stavljenih na njegovo
glavo 10.000 gld., vzel je od krčmarja na
„pesku" denarje, svečano obljubivši, da ne bo
ničesar o tem povedal, kar je videl. Ako bi bil
Hofer le malo premislil, moral bi si takoj, ko
se je ta lopov oddaljil, reči, da temu ni verjeti
in da je zanj in za njegove le hitri beg rešilen.
Ali on je ostal v nesrečni zaslepljenosti. V noči
26. januarja plezal je oddelek francoske vojske po
strminah k Hoferjevi bajti, stražarji v Salthausu
so se iste noči na nesrečo opijanili. Ko je krčmar
opazil Francoze, bilo je že prepozno Hoferja opo-
meniti. V jutru 27. januvarija trkali so Francozi
s puškami na bajtina vrata. Hofer je vedel, kaj
to pomeni. Srčno stopivši v mrzlo noč je glasno
vprašal: „Kdo govori nemški?” „Jaz!“ odgo¬
voril je stotnik. »Jaz sem Andrej Hofer in se
vam predam, delajte z menoj, kar hočete, ali
čuvajte mojo ženo in otroka,” nadaljeval je

6 *

84

krčmar na „pesku“. To bi lahko bas tako
dobro rekel tigru, uspeh bi ostal isti. Nečloveško
so ravnali z ujetniki. Tepli so uboge ljudi, da
je bila groza, celo Hoferjeva žena bila je zve¬
zana in da bi še povečali svojo grozovitost,
poskuble so te zveri, katere so tolikrat bežale
pred generalom „Barbone K , ako so jih tudi
težke izgube, katere jim je bil prouzročeval,
razkačile, vendar ne bi smeli nikoli pozabiti,
kako lepo je krčmar na »pesku* vedno ravnal
s svojimi ujetniki, te zveri rečemo mi, poskuble
so ubogemu možu, ki ni imel nikake brambe,
skoro vso njegovo lepo brado, da mu je tekla
kri, dokler ni v hudem mrazu zmrznila.

Stanovitno sta pretrpela Hofer in Don-
ninger to strašno ravnanje ž njima, ko sta pa
videla, da so tudi s Hoferjevo ženo in z nje¬
govim sinom baš tako grdo ravnali, kakor ž
njima, hotelo je močnemu možu počiti srce.
Osem tednov ležal je Hofer v svojem skrivališči,
sedaj je moral iti v dolino — smrti nasproti —
to je vedel, najprej v Meran. Francozi, kateri
se radi imenujejo vitežki narod, bili so dosti
brezsramni, da so svoje ujetnike, med njimi
ženo in otroka, kakor Bog ve kako veliko
čudo vlekli z godbo po mestnih ulicah. Ali
ako so s tem kanili, vzbuditi pozornost prebi¬
valcev, jim se je to slabo posrečilo. Ko so
ljudje jedva videli in prepoznali nesrečnike, be-

85

žali so vsi v svoje hiše in jih trdno zaklenili.
Francozi ne bi smeli videti, kako grozna bo¬
lečina se je polastila Tirolcev, ko so to ugledali.

V Meranu bil je Hofer prvič zaslišan. On
je odkrito priznal, da je ustajo načrtal in vodil,
da je to storil na naročiti ukaz svojega ce¬
sarja Franca, tega mu ni mogel braniti nobeden
človek, on je izvrševal do sklenjenega miru
svojo dolžnost, in ako je po sklenjenem miru
prijel še jedenkrat za orožje in se postavil Ti¬
rolcem na čelo, to ni bila njegova lastna svo¬
bodna volja, temveč njegovi rojaki so ga, preteč
mu s smrtjo, k temu prisilili. Kakor najhujši
zločinec, in to je tudi bil po misli Francozov,
saj se je on sam predrznil protiviti mogočnemu
cesarju Napoleonu — na nogah in rokah s tež¬
kimi verigami. Bil je pripeljan v Božen, kjer
se je moral ločiti od žene in otroka, katera sta
kot nekrivca smela iti nazaj k svetemu Lenartu.
Neizmerna je bila žalost žene in otroka, Hofer
sam je bil zaveden, opominjal je oba, naj se
udata v njuno usodo, on sam je že davno vedel,
kaj je njega čakalo. Iz Božena bil je z Don-
ningerjem v Mantovo pripeljan, kjer je bilo že
mnogo ujetnikov zaprtih.

Od 5. do 19. februvarija bil je Hofer s
svojim zvestim Donningerjem, ki je vsled te¬
žavnega potovanja težko zbolel, vkup v eni ka-
semati (obok pod nasipom kake trdnjave, ki

86

mu niti bombe ne morejo škodovati); tega dne
odvedli so Hoferja, da bi ga postavili pred bojni
sod. Ta bojni sod bil je sramotna komedija, ker
prvič ni bil prvi uzrok, ki so ga navajali, mero¬
dajen, Hofer ni, kakor se je trdilo, ustal proti
Francozom, temveč proti Bavarcem, in potem,
ko je 12. novembra 1809. leta prijel zopet za
orožje, ni tega storil drage volje, temveč kakor
je že v Meranu rekel, samo zbog tega, ker so mu
njegovi lastni rojaki, ako bi se upiral, pretili s
smrtjo. Ali kaj bi to moglo vse pomagati. Po¬
slanica cesarja Napoleona je ni pet ni šest boj¬
nemu sodu ukazala, Andreja Hoferja obsoditi na
smrt in ga v 24 urah ustreliti. Ali na čast ne¬
katerim francoskim častnikom bodi rečeno, niso
vsi poslušali tega ukaza, oni so zahtevali, da
bi Hofer, kakor drugi ujetniki, bil dalje časa
zaprt, žalibog so ostali v manjšini. V noči od 19.
na 20. bil je Hofer obsojen na smrt, ob 11. uri
moral bi umreti.

Hofer poslušal je obsodbo zavedno in mirno.
On je prosil, da bi se mu dovolilo, svojemu
ljubemu Donningerju nekaj denarja in nekaj
vrstic poslati, v katerih je prosil, naj vzame to
malo, kar še ima in naj zanj moli. To se mu
je dovolilo, nasprotno mu je bila prošnja, da bi
še smel svoje, v ječi bivajoče rojake jedenkrat
videti, naravnost odbita. Donningerjevo zdvojenje,
ko je sprejel Hoferjeve vrstice, bilo je brezmejno,

87

on si je pulil lase in neprestano kričal: „Pustite
me ž njim umretiMed  tem je Hofer svojemu
svaku Piieklerju v Neumarktu pisal zadnje pismo,
v katerem jemlje od žene in otrok in vseh nje¬
govih ljubih slovo, in katero se končuje s temi
ginljivo lepimi besedami: »Z Bogom, nečimurni
svet, tako lahko se mi zdi umreti, da mi niso
nikoli oči mokre, pisano ob 5. uri zjutraj in ob
11. grem s pomočjo vseh svetnikov k Bogu.
Tvoj v življenju ljubljeni Hofer na „pesku' v
Pasajeru, v imenu volje Gospodove bom se jaz
tudi podal na potovanje, z Bogom.'

Ob tri četrt na deset rožljalo je na hodniku
pred Hoferjevo ječo orožje grenadirjev, ki so bili
določeni ustreliti vrlega moža. Trdno in ravno,
kakor se hrabri zmirom kaže, z rožami okinčenim
razpelom v roki, stopil je mož iz dežele Tirolske,
spremljan od svojega spovednika, prošta Mani-
festia, iz ječe. Stopivši pred njo, dal je proštu
500 bankovcev, proseč, naj to zadnjo svoto da
njegovim ubogim ujetim rojakom in naj jim
reče, da bi molili za mir njegove duše. Ko je
Hofer korakal skoz „Porto Molino', molili so
mu ujetniki skoz omrežje razpete roke nasproti,
tisti, ki so se smeh prosto gibati, so pokleknili
in ga prosili plakaje blagoslova. Na nasipu
»Porta Ceresa' naredil je grenadirski bataljon
četverokot, trdnih korakov stopil je Andrej Hofer
v sredino, pozdravil na desno in levo vojake,

88

poklekniti ni hotel, tako si tudi ni dal oči za¬
vezati. Zadnjo dvajsetico, katera je bila še ko¬
vana pod njegovo vlado, dal je vršitev vode¬
čemu korporalu, »merite dobro", je rekel k gre¬
nadirjem, še malo molil in s krepkim glasom,
ko nekdaj na gori Isel, zapovedal je krčmar na
„pesku“: »Ustrelite 1“ — Ali na prvih 6 strelov
je padel on samo na kolena, tudi drugih 6 strelov
ni moglo usmrtiti sila krepkega moža, iz milo¬
srčnosti nastavil mu je tisti korporal, kateremu
je podaril dvajsetico, cev pred čelo, in je rešil
nesrečnika daljne muke. „Kakor kristijanski
junak šel je k smrti, kakor hrabri mučenec je
umrl," omenjal je slavno o njem njegov spo¬
vednik.

Vojaki so nesli truplo na črno pregrajenih
nosilih v farno cerkev svetega Mihaela. Tukaj
se je takoj brala maša zadušnica in nekateri so
hoteli videti, da se je med mašo zmezil črni prt,
s katerim je bilo truplo pokrito; pravi se, da
je Hoferjevo življenje šele tukaj popolnoma
ugasnilo.

Mrliča so z veliko tišino pokopali na vrtu
župnika cerkve sv. Mihaela, Bianchija, kjer je
bilo nekdaj pokopališče. Mramornata plošča je
označevala grob slavnega tirolskega junaka; na
plošči je bil napis v italijanskem jeziku.

Takšen je bil žalosten konec junaške ustaje
na Tirolskem leta 1809, toda s smrtjo Andreja

89

Hofer še ni bila izrečena koneena sodba zgodo¬
vine in svetovnega sodnika.

Pravi se, da je Hoferjeva smrt Napoleonu
huje škodovala kakor deset izgubljenih bitk. To
so pripoznavali celo Napoleonovi vojaki sami.
„Tako velik Hofer ni bil nikdar, kakor na na¬
sipu v Mantovi P piše zgodovina. Njegova kri,
prelita s krvjo drugih pogumnih bojevnikov, je
rodila dobro žetev. Nasilnost Napoleonova je
vzbudila može, katerim se je posrečilo otresti
toliko sovražen jarem francoskega cesarja. V
tridnevni bitki pri Lipskem so leta 1815. Na¬
poleona popolnoma premagali. In kakor je Hofer
na svojem zadnjem potu prerokoval, tako se je
tudi zgodilo. Preden je minila polovica deset¬
letja, je bila Tirolska zopet avstrijska in bo
ostala združena z našo monarhijo. Hofer je
umrl kakor junak, umrl je zgodovinske smrti,
Napoleon pa je izdihnil kot jetnik, zapuščen od
sveta na otoku Sv. Helene.

Leta 1823, ko je Tirolska bila že davno
avstrijska, bili so njegovi ostanki na ukaz ce¬
sarja Franca svečano v Inomost nazaj preneseni
in v ondašnji dvorni cerkvi pokopani z veliko
slovesnostjo. Udova dobila je od cesarja 3200 gld.,
da si je kupila imetje, katero je hrabri Speck-
bacher, kateri je s Haspingerjem po mnogih
neizgovornih nevarnostih bil utekel na Avstrijsko,
upravljal. Cesar je tudi Hoferjevi obitelji podelil

90

plemenščino. V dvorni cerkvi v Inomostu kaže
dandanes krasni spomenik vsakemu, kje počiva
junak svojega ljudstva. Njegov spomin in nje¬
gova dela živijo in bodo živela, dokler bodo še
stali tirolski hribi; in dokler bijejo v dolinah
poštena srca, zveni tudi k tožnemu glasu citer
pesem ^Andreja Hoferja“.

Kako je truplo Andreja Hoferja
dospelo v domačo zemljo?

Ko je bil leta 1823 prvi bataljon tirolskih
lovcev iz neke italijanske posadke prestavljen
v Trident, dospel je ob tej priliki dne 8. ja-
nuvarija v Mantovo, da bi tu naslednji dan po¬
čival. Na večer onega dne so sedeli v neki gostilni
odlični možje, častniki Edvard baron pl. Stirn-
bach, Ivan pl. Rumpelmayer, Aleksander kavalir
de Rocqueville, nadporočnik Jožef pl. Schon in
poročnik Jurij Hauger skupaj ter se v svojih
razgovorih spominjali \  trdnjavi Mantovi dne
20. februvarija 1810 ustreljenega višjega povelj¬
nika Tirolcev, Andreja Hoferja. Kot zvesti si¬
novi tirolske dežele, so ti častniki obžalovali,
da še truplo velikega branitelja domovine ne
počiva v domači zemlji. Kar šine enemu čast-

91

niku v glavo misel, vzeti telesne ostanke Ho-
ferjeve s seboj v domovino, katera misel uga¬
jala je tudi njegovim navdušenim tovarišem.
Na to pozovejo nekoliko s krampi in lopatami
preskrbljenih vojakov ter se napotijo — bilo je
že ob 10. uri zvečer — k župniku v trdnjavi,
g. Antoniju Bianchin, na čegar vrtu bil je Andrej
Hofer pokopan. Župnik se je iz početka upiral,
konečno pa je vendar le pokazal častnikom
mesto, kjer je bil naš junak pokopan in kjer
se je nahajala mramornata plošča s sledečim
napisom: „Qui giaee la spolia del fu Andrea
Hofer, detto General Barbone, Commandento
supremo delle Milizie del Tirolo, fusilato in
questa fortezza nel giorno 20. febbrajo, sepolto
in questo luogo“ (Tukaj počiva truplo Andreja
Hoferja, tako imenovanega generala Barbone,
prvega poveljnika Tirolcev, ustreljenega v tej
trdnjavi dne 20. februvarija 1810 in tukaj po¬
kopanega). V navzočnosti že navedenih čast¬
nikov, nadzdravnika Murka, župnika Bianchija
in moža, ki je ob svojem času kopal grob,
odpro po noči vojaki grob, čegar prst je bila
močno zmrzla; nadzdravnik Murko pobere ostanke
ter jih zapre v novo Skrinjo in župnik Bianchi
napiše takoj spričevalo, da so telesni ostanki
pravi.

To skrinjo s Hoferjevimi telesnimi ostanki
vzeli so drugega dne pri odhodu vojaki s seboj

92

v Trident, kjer jih je bil nadzdravnik zložil
skupaj v krsto, ki so mu jo častniki preskrbeli,
na kar je bila z župnikovo listino vred odpo¬
slana okrožnemu uradu v- Božen. Ker je pa o
tem dogodku dospelo poročilo že na Najvišje
mesto, zapovedal je cesar Franc, da se naj te¬
lesni ostanki njegovega do smrti zvestega ju¬
naka ne pokopljejo v njegovem domačem kraju
(na pesku pri Pasajerju), marveč naj se s pri¬
merno svečanostjo pokopljejo v dvorni cerkvi v
Inomostu, v isti cerkvi, v kateri je Hofer pred
14. leti (dne 4. oktobra 1809) prejel kleče pred
oltarjem veliko zlato svetinjo z verižico kot zna¬
menje posebnega spoštovanja njegovega vladarja.
Šest deželnih brambovcev iz 1809. leta je nosilo
krsto, na kateri so ležali pokojnikov klobuk,
sablja in zlata verižica s svetinjo. Hoferjeva so-
borilca Speckbacher in njegov pobočnik Sweth
sta korakala tesno ob krsti, za njo naj višji državni
in vojaški dostojanstveniki, med neštevilno mno¬
žico naroda, ko se je sprevod pomikal k cerkvi,
kjer še sedaj velik kip iz granita na ploskorezbo
ozaljšanem podnožju naznačuje mesto počitka.

Leta 1892, dne 28. septembra, so na gori
Isel pri Inomostu v navzočnosti cesarja Franca
Jožefa, nadvojvodov Karola Ludvika, Ludvika
Viktorja in Jožefa Ferdinanda odkrili Hoferju
spomenik iz rudečega granita v nadnaravni ve¬
likosti. (Glej podobo na prvi strani.)

93

Častniki tirolskega bataljona, ki so daii
izkopati telesne ostanke Andreja Hoferja, so
bili radi svojega samovoljnega in nezakonitega
ravnanja prišli res v vojaško-sodno preiskavo,
toda dvomi vojaški svetnik je izrekel nad njimi
obsodbo, „da mora lastnik polka imenovanim
častnikom njih ravnanje na vsak način oprostiti".

Smrt Andreja Hoferja.

(Po Mo senu poslovenjena.)

Ujet je zvesti Hofer,

Pelj6 ga v Mantovo,

Tam v Mantovi Francozi
Ga k smrti spremljajo;

Vsa bratska srca krvave,
Osramotena Nemška je,

In ž njo tirolska stran.

Iz ječe Andrej stopa
Z rokami zvezan’mi,

Možato, čvrsto hodi,

Se smrti ne boji;

Saj dostikrat jo videl je,

Ko kroglice so žvižgale
Čez vso tirolsko stran.

Ko mimo jfč koraka
Tam v trdni Mantovi,

So zvesti ga tovarši
Z rokam’ pozdravljali;

On reče jim: »Bog vas ohran’,
Kraljestvo nemško je izdan’,

In tud’ tirolska stran!*

Še bobnarju, glej, boben
Mu neče prav zapet’,

Ko skozi temna vrata
Je Hofer bil sprejet.

Pa Andrej sponam se smeji,

Ko sveča ravno tam stoji,

Tvoj mož, tirolska stran!

Velijo mu: »Poklekni!*

On reče: »Tega ne!

Stoje sem sabljo sukal,

In vmreti 'čem stoje;

Ko na obzidji tu stojim,

Cesarja Franca Bog poziv’,

In ž njim tirolsko stran!*

Od rok železne spone
Odklene mu vojak,

In Andrej Hofer molil
Je tukaj zadnjikrat;

Potem zavpije: Zdaj pa le!
Sprožit’! — Oh, slabo streljate!
Zdravstvuj tirolska stran!