Posamezna številka slane 20 vinarjev.
Štev. 9.	Radgona, dne 14. junija 1919.	Leto I.
Marsh
Glesilo obmejnih Slswencsw^
Uredništvo in upravnistvo v Radgoni, Murska ulica štev. 184. — Rokopisi se ne vračajo.
izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnino vred do konca leta 1919 8 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 2 K 50 vin.
INSERATI : Ena štiristolpna peiitvrsta 40 vin. Pri večkratni objavi primeren popust.
Severne meje.
Končno smo vendarle izvedelihTcako so na pariški mirovni konferenci rešili vprašanje naš:h meja. O severnih mejah, zlasti glede usede Maribora in Radgone, so poročila popolnoma zanesljiva in je brez vsakeg'a dvoma, da pripadeta ti mesti naši kraljevini. Na Koroškem je določena mej-a „s pridržkom“, ki je jako širok pojem in se da na različne načine raztegniti. Ker so naše čete zasedle Celovec in so morali Nemci podpisati premirje, ki določa novo demarkacijsko črto, upamo, da bo ta „pridržek“ v naš prid. Starodavno Gosposvetsko polje, kjer so bdi nekoč vstoličeni prvi knezi slovenskega rodu, lepo mesto Celovec (okrog 30.000 prebivalcev), dalje Velikovec, Labud. Spodnji Dravograd in druga koroška mesta, lepo ozemlje z rudninami in bogatimi pridelki, pride trajno v naše roke Na Štajerskem je začrtana meja brez pridržka in smer precej ugodno za nas. Iz Koroškega pride meja na razvodje med Dravo in Sekovo, potem pa meji meja med mariborskim in Upniškim okrajem vzdolž do točke, kjer se ta okrajna meja reže z Muro pod Špiljem. Spilje ostane Nemški Avstriji. Po Muri gre meja navzdol do točke, ki se bo pri Segovcah (Sögersdorf) pri Radgoni še določila ; potem severoiztočno na eni strani med Obrajno in krajem Diezen, na drugi strani med Pridahofom in Farovcami; nato na bivšo avstrijsko-ogrsko mejo med občinama Pölten na avstrijski stani in Korošcem (Karolyfalva) na ogrski strani. Od te točke med obema vasema teče meja severno vzdolž bivše avstroogrske meje do točke pri Sv. Ani, občina Aigen, sodni okraj Fehring', kjer bo blizu Monoštra trojna državna meja med Avstrijo, Jugoslavijo in Ogrsko. Tu se meja spusti na Ogrsko, in teče po črti, ki se bo določila v mirovni pogodbi z Ogrsko, tako da bo vse slovensko Prekmurje od Monoštra do Spodnje Lendave pripadlo Jugoslaviji.
Severne meje so torej začrtane približno v smislu naših zahtev, čeprav se jim pozna, da so napravljene v naglici, ker bi morala pri treznem prevdarku železnica Radgona — Špilje pripasti Jugoslaviji. Z druge strani pa nam kali veselje pogled na ztahod, kjer so našemu narodu v imenu roparske sebičnosti ugrabili sto-tisoče zavednih rojakov in jih pahnili v italijansko žrelo. Toda zaenkrat pustimo vse črnoglede vidike in pozdravimo svobodno solnce, ki je obsinilo Dravo in Muro kot sveti simbol ujedinjenja in bratstva dolga stoletja razdvojenega naroda Slovenov od Murske doline do mace donskih poljan:
Svoboden, prost je zdaj naš rod,
na zemlji svoji sam gospod!
Prekmurje.
Zadnjič smo poročali o uporu prekmurskega vojaštva in o poskusih dr. Obala, da bi spravni prekmurske Slovence pod Nemško Avstrijo. Danes je ta vstaja končana in madžarski komunisti so zopet gospodarji Prekmurja. Kakor smo izvedeli, je ta upor povzročil v prvi vrsti znani nadporočnik Tkalec, bivši učitelj v Črenšovcih, ki je novembra in decembra lanskega leta neusmiljeno zatiral Medžimarce ; seveda je bil takrat v službi Židov in madžarskih grofov. Takoj izza revolucije se je prelevil v strastnega komunista in je izvajal na Prekmurskem večji teror nego danes pristni madžarski boljševiki Zatrjuje se, da je ravno s tem terorjem prehitro razkrinkal svoje sebične namene in je prišel navskriž z vlado Bele Kuhna, Posrečilo se mu je inscenirati upor. da reši samega sebe in si je pridobil tudi prebivalstvo, ki je že davno sito boljševiškega nasilja. Ker pa je uvidel, da nima dovolj moči, se je skušal s pomočjo dr. Obala nasloniti na Nemško Avstrijo, toda navsezadnje se je moral s svojimi maloštevilnimi četami umakniti na Štajersko. Zadnje dni se je nahajal baje v Obrajni. Komunisti v Murski Soboti so izdali te dni letak z naslovom „Liibléni nârod!“, kjer dolže Tkalca, da si je prisvojil milijone državnega denarja. „Našu lepo domovinu je oudu Ausztriji. Vam je lago sze fêlé. Dobre kormânszke rendeiete je naopak vam povedu.“ Končno vabijo one, ki „szte nej nikaj krijvi, pritje nazij domou, nikaj vam ne fesinijmu.“ Baje so sedaj boljševiki s kmečkim prebivalstvom nekoliko obzirnejši. Seveda je ljudstvo slejkoprej sito madžarsko-boljše-viškega gospodarstva in si živo želi svobode. Vkljub vsemu nezaupanju, ki ga gojimo do pariške konference, nas je zelo razveselila vest, da pripade Prekmurje naši kraljevini. Prekmurski bratje, ki so bili stoletja ločeni od nas, ki so hirali pod madžarskim bičem in polagoma izumirali kot zadnji ostanek nekdanje velike slovanske države od Vltave do Mure, bodo zopet z nami v istem naročju, pod isto streho ! Boli nas tembolj, da naša vlada ni imela moči, da bi že zasedla Prekmurje in postavila Evropo pred - gotovo dejstvo, kar je pač najuspešnejša politika pri pariški konferenci. Ogromne količine živil, ki so bile nakopičene v Prekmurju, bi ostale v naših rokah, povrh tega bi se ljudstvu prihranilo neznosno trpljenje, katerega je moralo prenesti zadnje mesece. Danes je sicer kostanj naš, toda šji bomo v'zerjavico ponj. Vsekakor je zdaj v interesu naše države kot nove imejiteljice Prekmurja, da se Prekmurje čimprej vojaško zasede in se prične z resnim delom, ki bo prineslo težko izkušanim rojakom lepše in mirnejše dnove !
Izročitev mirovne pogodk za Oemško Ivsfrijo.
(Izviren dopis iz Pariza.)
Renner je prišel s svojimi tovariši 4 tedne prehitro po mirovno pogodbo. Ker so že nestrpno čakali v svojem neprostovoljnem bivališču St. Germain pri Parizu, so se petere velesile odločile, da jim iz-roče delno pogodbo 30. maja. Prej so pa te velesile morale 29. maja to pogodbo pokazati „majhnim silam“. Pri tej seji pa je romunski delegat Bratiano prosil, naj se še izročitev te pogodb'e odgodi, ker bi rada Romunija, Jugoslavija, Poljska in Čehoslovaška prej dobro preštudirale te predloge. Clemenceau je po posvetu z Wilsonom in Lord Georgeom tej prošnji ugodil. Zato so morali Avstrijci čakati še do 2. junija. Ta dan je bila napovedana izročitev za 12 uro opoldne. Wilson se je zakasnil za četrt ure, ker je med potom v mestu St. Claud počila pneumatika na njegovem avtomobilu. Ko je prišel Wilson v grajsko dvorano v St. Germainu, so bili poklicani avstrijski delegati v dvorano. Prišli so Renner, Gürtler, Schônbauer, Klein, Eichoff, Schuller, Wutte, Hlavac, Mayrhauer, Pohl, Prochnich, Frankenstein.
Bredsednik mirovne konference Clemenceau jim je v suhoparnem tonu povedal, da jim izroči del mirovnih predlogov. O njih, pravi, se ne bo debatiralo ustmeno, ampak v teku 14 dni lahko delajo pismene predloge, na katere jim bo Clemenceau odgovarjal. V 14 dneh morajo biti gotovi s svojimi protipredlogi. Ko te predloge izročijo, jim bo Clemenceau predložil zadnje zahteve, o katerih se bodo morali v kratkem času definitivno izraziti. Clemenceau-jeve besede je prvi predstavljat v angleščino, drugi v italijanščino, tretji v nemščino. Medtem je uradnik izročil Rennerju mirovne predloge, knjigo s 300 strani.
Nato je Renner čital v francoskem jeziku daljši govor. Nemški Brockdorff-Rantzau je ponosno govoril nemško, Renner je nemščino zatajil. V svojem čitanju je povedal, da avstrijska republika ni odgovorna za vojsko, ampak je le žrtev kakor druge nove države, ki so nastale iz stare Avstrije. Njegov govor je bil nato prer stavljen v angleščino in italjanščino, nemščina pa ni prišla več v poštev.
Nato je pogledal Clemenceau naokrog z besedami: „Nič pripomb? — Nihče ne želi besede? — Seja je končana!“ Delegati so se v pozdrav priklonili in odšli.
Renner je s smehljajočim obrazom prišel in odšel. Ali se bo mirovnim predlogam tudi smejal, se še ne ve. Dne 3. junija se je odpeljal v Inomost, da se tam posvetuje z drugimi politiki. Potem šele bodo začeli govorit’, kaj mislijo o mirovnih predlogih.	M. S.
K vprašanju naših železniških zvez.
Pred kratkim smo čitali v časopisih preče; nejasne vesti glede železnice Špilje-Radgona, po katerih namerava mirovna konferenca pripoznati to progo Nemški Avstriji. Ni moj namen razpravljati o pripadnosti proge, marveč hočem samo opozoriti na nove in ugodne železniške zveze, ki bi naše kraie v danem slučaju vezale z ostalim jugoslovanskim svetom.
Iz narodnostnega in gospodarskega stališča je važno, da se proga Radgona — Murska Sobota čimprej izvede; na tej črti sploh ni tehničnih težkoč ter bi se proga lahko izvršila brez velikih stroškov in v razmeroma kratkem času.
Druga zelo važna železniška zveza je Ljutomer—Čakovec, ki bi se dala izpeljati iz Ljutomera do Središča oziroma do postaje Mačinci. Tudi na tej črti ni tehničnih težkoč in bi se - dala graditi brez velikih stroškov. Po izvršitvi te proge bi dobili najkrajšo zvezo z Zagrebom (tudi z Reko), ker daljava čez Čakovec iznaša 173 km (čez Maribor 2 13 km).
Jako važna bi bila tudi železnica, katera bi vezala mesti Radgona in Ptuj. Proga se lahko izpelje iz Radgone čez Gornjo Radgono, Ivanjce in sv. Andraž v Ptuj, ker se mora danes ali jutri izpeljati železnica iz Ptuja ob desnem bregu Drave v Maribor. S tem bi dosegli lepo zvezo z Ptujem in Mariborom; daljava Radgona — Ptuj iznaša 35 km, po novi progi ob Dravi v Maribor 55 km (čez Spilje v Maribor 50 km). Ta proga bi imela lepo bodočnost, ker bi dosegla v Ptuju zvezo z Mariborom, Celovcem in z celim jugom.
Omeniti moram končno, da se lahko postavi v Radgoni tik pred mostom brez velikih stroškov kolodvor za osebni promet, tako da bi osebni vlaki vozili s vseh strani naravnost na to postajo.
Železniška enketa, ki naj se tozadevno skliče, naj čimprej preizkusi te načrte in začne temeljite priprave za izvedbo nujno potrebnih komunikacij Murskega polia in Prekmurja.	I. Malgaj.
Politični pregled.
Najvažnejši politični dogodek za našo Jugoslavijo je določitev naših meja na mirovni konferenci v Parizu. Kljub temu, da so nam določili severne meje še precej ugodno, je naš splošni položaj na tej konferenci zelo težaven, zlasti kar se tiče meja proti Italiji, ki ni požrla samo naše Goriške,-Istre in Trsta, marveč zahteva celo Ziljsko dolino na Koroškem, dalje dalmatinske otoke ter mesti Zader in Šibenik, s čimer bi bila Jugoslavija navzlic svojemu dohodu na morje vklenjena v laške okove. Istočasno je porodila Antanta življenjanezmožno dete z imenom: samostojna država Reka. Ta država bi obsegala mesto Reko in njeno zaledje: Sušak, Bakar ter del Istre. Vladal bi naj direktorij, sestoječ iz z dveh Italijanov, 1 Jugoslovana, 1 Madžara in 1 reškega meščana. Po treh letih bi ljudsko glasovanje odločilo, komur prioade Reka. Ta diplomatska zvijača, prestavljena v navadni človeški jezik, pomeni, da je tudi Reko dobil Italijan, ki bo že vedel to mesto pripraviti rekom treh let za definitivni plen Savojev. Naša delegacija je protestirala najodločneje, ampak težko da bo kaj uspeha, j Sicer pa je jadransko vprašanje zopet odgodeno. — Za vso Jugoslavijo in zlasti še za Slovence je v teh resnih časih veliko zadoščenje, da je bilo glavno mesto Koroške Celovec dne 6. junija po jugoslovankih četah brez boja zasedeno. Istega dne se je podpisala v Ljubljani od delegatov naše države ter Nemške Avstrije pogodba o premirju na Koroškem, temelječa na popolnem sporazumu. Jugoslovanska uprava in zasedenje obsega na podlagi te i
pogodbe Rožek, Celovec in Velikovec, dočim ostane Nemcem St. Vid. Feldidrchen in Beljak. Severno od jugoslov. ozemlja se je določila 10 kilometrov široka nevtralna cona. Nemška Avstrija se je zavezala poravnati	vso škodo.	Koroškonemška	dež.
vlada se je iz Celovca preselila v Špital ob Dravi.
Iz mirovne pogodbe, ki se je izročila Nemški	Avstriji, je	razvidno, da	mora
priznati	neodvisnost	novih držav:	Čeho-
slovaške, Jugoslavije, Poljske in Ogr;ke. Prevzeti mora ves vojni dolg prejšnje avstrijske	vlade, dočim	se predvojni	dolg
razdeli sorazmerno na vse nove države. O teritorijalnih pogojih smo govorili deloma že v zadnji številki, deloma govorimo danes na drugem mestu.
Francija in Anglija ste zadnje dni službeno priznali kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Amerika in nekatere nevtralne države so priznale že preje.
Na Ogrskem se vrše hudi boji med Čehoslovaki in madžarskimi boljševikL Bijejo se za slovaške kraje, ki spadajo k Čehoslovaški, a si jih laste Madžari. Boljse-viško rdečo gardo volita znana c. i. kr. imperijalista Koves in Boroevič. kar še jasneje kaže razliko med ruskimi in madžarskimi boljševiki ter dokazuje vso onemoglost madžarske vladeželjnosti. Zadnje dni se je položaj znatno izboljšal v prid Čehoslovakom.
Cedenske novice.
Jugoslovanska Radgona. Še mi
zaplapolala z mestnega stolpa naša trobojnica, toda upamo, da bo že kmalu padla ta nemčurska trdnjava docela v naše roke. Mirovna konferenca se je izrekla, da pripade Radgona definitivno naši kraljevini. Ampak na dve stvari moramo opozoriti: Deželna v Ljubljani naj si priklopitev Radgone takoj vpiše v eksibitni zapisnik in tekočo številko rdeče prečrta, da ne pride stvar ad acta. Na to naj posamezni referenti čimprej odrede prevzem tukajšnjih nemškoavstrijskih oblastev. Zakaj zdi se nam, da brez zapisnika in brez tekoče številke ne more živeti naš stari šimelj Birokracij.
Javno vprašanje. V dneh najhujše naše sužnosti so se nabrale precej lepe vsote za slovensko šolo v Moriboru. Upamo, da nam ne bo nikdo zameril vprašanja, v kake namene se bo porabil ta denar sedaj, ko nam menda ne bo treba več vzdrževati slovenskih šol v naši državi s privatnim denarjem. Zato prosimo, da se na to javno vprašanje da javen odgovor.
Ustanovitev javne ljudske knjižnice V Radgoni. Javna ljudska j knjižnica je v eminentna narodnoprosvetna potreba v obmejnih krajih. Zlasti med mladino je mnogo takih, ki so obiskovali nemške šole a so ostali dobri Slnvenci in Slovenke. Tem je treba pokrepiti narodno zavest in razširiti duševno obzorje z dobrim slovenskim štivom. Dobre knjige so obenem najboljša vaba za inteligentne narodne mlačneže. Tukaj v Radgoni moramo računiti tudi z čitatelji iz Prekmurja, dalje z uradniki in njihovimi družinami, ki se naselijo v večjem številu takoj po prevzemu mesta in državnih uradov. Potreba in važnost javne ljudske knjižnice v Radgoni je pač brezdvomna. Zato se je izobraževalno društvo kot edino slovensko društvo v Radgoni odločilo, da
osnuje javno ljudsko knjižnico, kjer bodo razpalago vse slovenske knjige. Ker društvo samo nima nobenih sredstev in ker je zasnovana knjižnica splošnega pomena, apelira na vso s!ovenko javnost, da z denarnimi prispevki priskoči na pomoč. Izkaz darovalcev se bode od časa do časa objavljal v »Murski Straži«. Prispevki se oošiljajo na naslov: Uredništvo »Murske Straže« v Radgoni (za izobraževalno društvo).
Razpisana trafika v Radgoni.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru nam naznanja, da je razpisana oddaja tobačne giavne trafike v Radgoni štev. 216. Jamščina znaša 140 K. Položiti se mora Dred izročitvijo ponudbe pri davčnem uradu v Radgoni. Zadnji rok je 4. julij t. 1. Natančnejši pogoji se izvejo pri finančni straži, razglas je na razpolago tudi pri uredništvu našega lista.
Državno posojilo. Slovenija je podpisala skupno 40 milijonov državnega posojila. Ker je velik del naših pokrajin v sovražnih rokah ter se je moglo udeležiti podpisanja le kakih 800.000 prebivalcev, je uspeh prav zadovoljio.
Občni zbor
„narodne obrane“ v Radgoni.
V nedeljo dne 15. t. m. ob 10. uri se vrši v jahalnici v Radgoni občni zbor „Narodne obrane". Nastopijo govorniki iz Maribora. Dolžnost vsakega Slovenca in Slovenke je, da se občnega zbora zanesljivo udeleži. Kdor ni z nami, je proti nam!
Razkosanje našega naroda. Na
binkoštni pondeljek so se vršili po vsej Sloveniji veliki ljudski shodi, kjer se je protestiralo proti namenom pariške konference, ki hoče razkosati naš troimeni narod. Enaki shodi so se vršili tudi na Hrvaškem. Povsod se je odločno protestiralo proti temu mednarodnem zločinu ter se zahtevalo enodušno, da se priklopijo jugoslovanskem kraljestvu vse zemlje in otoki, kjer prebiva naš narod v kompaktnih masah. Vsak mir, ki ne sloni na teh temeljih, bo za naš narod neveljaven. Tudi mi ob Muri, na skrajni postojanki našega naroda, dvigamo svoj glas prod. aliirani Evropi, ki hoče izigravati male narode in si jih deliti kot mrtvo blago. Da se zavaruje pred bodočim krvoprelitjem zahteva naše ljudstvo mir na pravični podlagi in bo zastavilo vse delo in vse moči za obrambo in zmago pravice.
Kako je na Ogrskem? Zagrebški „Hrvat“ je priobčil privatno pismo iz Buda-pešta, datirano dne 13. maja 1919, iz katerega provzamemo sledeče značilne odstavke: Komunistična vlada je odpravila vsaki rang in izenačila vse plače. Plača je razmeroma visoka, dobe se draginjske doklade, doplačilo za ženo in otroke, kar iznaša pri meni mesečno 1800 K. Toda ta visoka plača prav nič ne pomaga. Ne morem si kupiti niti enega ovratnika, niti ene rute. Vse trgovine so prazne ; za tisoč kron ne dobiš klobuka in ne čevljev, o obleki pa sploh ne govorim. Dobimo nakaznice za meso, dnevno deset dekagramov. Kosilo in večerja staneta dnevno čez 100 K. Ljudje morajo stati kot vojaki pred gostilnami in čakati, da pridejo na vrsto, ako ni medtem vse razprodano. Na masti se sploh ne kuha, pa si lahko predstavljate, kako se človek redi. — Hišnih posestnikov ne poznamo več. Vsaka hiša ima svojega poverjenika, ki pobira najemnino in deli karte najemnikom. Vsak najemnik, tudi bivši hišni posestnik, plača najemnino, ki se izroči v skupno hranilnico. Rekvirira se vse, ne le v mestih, marveč zlasti na deželi. Po mestih se sedaj rekvirira perilo za rdečo gardo Rekvirira se brez vsakega obzira. Ampak yse to bi človek
še prenesel, ko bi ne bilo naborov. Uradniki brez razlike od 18.—45. leta morajo k prebiranju, kjer vzamejo vsakogar, ki je količkaj sposoben za puško. Tudi s kmeti se dogaja enako. — V gostilnah se ne dobi niti kaplje vina. Če dokažejo gostilničarju, da je prodal vino, mu naložijo 50.000 K globe, pride v zapor na pet let in izgubi obrtno pravico. Tisti,, ki bi pil vino, plača 10.000 kron globe, dobi pet let zapora in takoj izgubi službo. Povsod grozi revolucijonarno sodišče in ustreljenje! Tako dopisnik iz Budapešte. Zdi se, da bi bilo dobro, če bi se poslalo tja vse zabavljače čez Jugoslavijo, da bi se nekoliko »izšolali«.
Nemci ugovarjajo. Štajerski deželni svet je poslal mirovni .konferenci v Pariz protest glede meja na Štajerskem. Tudi koroški Nemci strašno protestirajo. Kadar smo protestirali Slovani, v tej vojni pa zlasti Rumuni in Rusi proti trdi nemški pesti, se niso zmenila nemška ušesa za naš klic. Mi smo branili svoje, oni danes prote- I stirajo proti odcepitvi tuje zemlje, kot so za njih slovenske pokrajine. Ampak — up je šel po vodi.
Radgonske novice.
Častnik umoril orožnika. V noči od dne 5. na dne 6. t. m. je nadporočnik Priča takaj-šnjega karlovačkega pešpolka zabodel z bajonetom orožnika Janka Jazbeca, baje vsled tega, ker ga orožnik ni pozdravil. Jazbec je takoj izkrvavel. Ta umor je vzbudil mnogo ogorčenja, ter se je zadeva takoj naznanila socijalnodemokratskemu klubu pri narodnem predstavnišjvu v Beogradu, da potom interpelacije izsili najstrožjo preiskavo in kazen za zločinca. Več v teh razmerah ne moremo pisati, povdarjaino pa,
Pogreba se je udeležil tudi g. major, ki je izrekel svojcem umorjenega orožnika izkreno sožalje. Prepričani smo, da bo kompetentna oblast storila vse. da bodo taki pojavi v bodoče nemogoči.
Nemški oddelek na radgonski pošti razpuščen. Deželna vlada v Ljubljani je razpustila nemški oddelek na radgonski pošti kot represalijo za dogodke v Cmureku, kjer so bili slovenski uradniki, nastavljeni v smislu mariborske pogodbe, na nesramen način od Nemcev izgnani. Poštne posle so prevzeli sami slovenski uradniki in uradnice. Sicer pa upamo, da bodo kmalu razpuščeni tudi drugi uradi, pa ne kot »represalija«, marveč kot konsekvenca pariške določitve meja.
Dr. Kamnikar in jugoslovanski kruh. Te dni so naši redarji zaplenili kruh in meso, katerega je hotela zvesta služkinja vtihotapiti dr. Kamnikar-jevi družini v Gradcu. Kruh je črn, kar dokazuje, da Kamnikarjevi niso izbirčni. Ni še dolgo, kar je dr. Kamnikar trgal Gradčanom kruh izpred ust in pošiljal moko v Radgono kot propagando za Nemško Avstrijo, danes pa hoče kruh iz Radgone, da preživi svojo družino. Svarimo že vnaprej pred takimi poskusi, zakaj v našem kruhu se nahaja patogeni baccylus slovenicus, ki vzbuja grde skomine po jugoslovanski Radgoni, kjer dobimo bele žemlje po 30 vinarjev komad.
Radgona in Prekmurje definitivno naše.
(Izvirno poročilo „Murske Straže“ iz Pariza.)
Pariz, 3. junija.
Naznanjamo Vam veselo vest, da je Radgona z bližnjo okolico ter Prekmurje odločeno po posvetu desetorice peterih velesil Jugoslaviji. O Radgoni z okolico je govor že v avstrijskem traktatu, Prekmurje pa pride v traktat z Ogri.
Dopisi.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Mislim, da govorim v imenu vseh konjerejcev naše fare, če vprašam pristojno vojaško oblast, je li dovoljeno, da si dovoljuje vodja tukajšnjega žrebčarskega oddelka zabavne izlete na konju in to večkrat popoldne v najhujši vročini. Celo neveščaku se ne zdi to dobro za žrebca, če mora stati ves penast pred gostilno v hladni senci. Da so bili žrebci dovolj drago kupljeni od Nemške Avstrije, je vsakemu znano. Upali smo, da se bode z njimi drugače postopalo kot se godi to sedaj. Ni čuda, da se žival ne more popraviti, če tako ravnajo ž njo. Vsak hip lahko vidiš dirjajočega žrebca na cesti in šele po dolgem času prikrevsa jezdec za njim. O snagi v hlevu bi se dalo tudi marsikaj pisati. Toda prihodnjič več! Ali pri nas res ni človeka, ki bi se malo za vso stvar pobrigal ? Zakaj pa vlada v Bučečovcih najlepši red in snaga. Če gre tam, mora tudi pri nas. To je splošna zahteva konjerejcev naše fare.
Ljutomer. Naš nežni spol se nikakor ne more prilagoditi razmeram ter še vedno občuje med seboj v blaženi nemščini. Menda ja noče pokazati, kako visoko so izobražene te dame, ker govore nemško, kar danes razume večalimanj vsakdo, ki je bil pri vojakih. Ali bi ne poskusile n. pr. po francosko ali angleško, če že nočejo da bi jih ljudje razumeli ? Upamo, da se prizadete gospe in gospodične poboljšajo, sicer bomo govorili drugače. Kako je s slovenskim poštnim pečatom ? Da si ga pod Avstrijo nismo mogli priboriti, je že malo bolj razumljivo, ampak da ga nimamo po 8 mesecih naše svobode, jtega ne moremo opravičiti. — Še nekaj značilnega se dogaja v našem Ljutomeru: kadar pride naša gospoda v posamezne trgovine in mesnice, se poslužuje nemščine, češ, dobim večji kos ali boljše blago. Ali tako ? Danes pa že smemo zahtevati, da se pošteni Slovenci ne sramujejo svojega jezika in nam ne delajo sramote!
Rogaška Slatina. Tukaj se je vršil dne 29. maja ustanovni občni zbor »Čitalnice v Rogaški Slatini«, katerega se je udeležilo čer 200 oseb. Kot pevci so nastopili vrli Celjani. Razni govorniki so v svojih navduševalnih govorih spodbujali naše ljudstvo k narodni zavednosti in delu. Društvo je takoj pristopilo z ustanovnih in 106 rednih članov ter se je nabralo ta dan skupno 1849 K. Novo izvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: predsednik Fabiani Vladimir, nadpoštar v Rogaški slatini; podpredsednik Žurman Janko, posest in župan sv. Trojica, tajnik Zemljič Josip, knjigo- in pisarniški vodja drž. zdravilišča ; blagajnik H e r g Franjo, ravnatelj drž. zdravilišča, knjižničar Bibernik Ivan, upravitelj zdravilišča, odborniki: H1 i n š e k Ivan, Ver b o š e k Ivo, ŽurmanVinko; rač. pregledovalca: dr. Ogrizek in Klemen Mirko. Čitalnici želimo obilo uspeha!
Sv. Križ na Murskem polju. Dne 15. junija je tukaj po rani sv. maši čebelarski shod v gostilni g. Josipa K o s e j a v Križevcih. Predaval bo priljubljeni čebelarski potovalni učitelj g. Iv. Jurančič. Nato bo praktično razkazovanje pri čebelnjaku
Alojza Bratina. Popoldne ob pol petnajsti uri (2 7S uri pop.) nadaljevanje pri čebelnjakih gg. Marka Slaviča v Ključarovcih in Franca Žnidariča na Grabah. Domači in sosedni čebelarji pridite! A. Bratina, načelnik podružnice.
Gospodarstvo.
Novi bankovci. Kakor se zatrjuje, pridejo novi bankovci, ki so večinoma že dotiskani, s 15. junijem v promet.
Zaostali davki. Namerava se uvesti postava, po kateri bodo morali oni, ki so zaostali z davkom, plačati 50 % več kot bi plačali sicer.
Sladkorja dovolj. Minister za prehrano izjavlja, da bomo v kratkem popolnoma oskrbljeni s sladkorjem. Prodajal se bo po monopolnih cenah v vseh trgovinah.
Petrolej dobimo. Iz Amerike so na potu velike količine petroleja za našo državo. Prva po-šiljatev je že dospela na Reko. Dobimo ga tudi iz Rumunije. Do jeseni, ko so dnevi krajši, bo torej tudi petroleja dovolj.
Kako je s soljo? Dr. Korošec je izjavil v Narodnem predstavništvu, da je sklenjena z Nemško Avstrijo pogodba po kateri dobimo 400 vagonov kuhinjske soli. Dne 25. maja je bil sklenjen dodaten dogovor, po katerem dobimo zopet 400 vagonov soli.
Cene moke. Prehranjevalno ministrstvo je sklenilo s Savezom jugoslov. mlinara v Zagrebu dogovor glede mletja pšenice. Kilogram pšenice stane 2 K 25 v., meterski stot torej 225 K. Iz vsakega meterskega centa pa se mora izmleti: 18 kg nularice po 5 K 50 v., 20 kg moke za kuhinjsko porabo po 4 K, 37 kg krušne moke po 2 K, 23 kg otrobov po 60 v., 2 odstotka pa ostaneta za sprašenje. Po tem merilu se ravnajo obstoječe cene za moko.
Listnica uredništva.
Rogaška Slatina. — Poročilo je preobširno za naš list, zato ga prinašamo v znatno skrajšani obliki. Ljutomer. Članek tudi tokrat kljub krajšanju ni mogel iziti, ker je vprašanje naših meja aktuelnejše. Priobčimo ga v eni prihodnjih številk. Sv. Anton v Slov. gor. Izjavili smo že opetovano, da osebnosti odklanjamo. Pritožite se neposredno na okrajni šolski svet in ne zahtevajte od časnikov, da ob tem pomanjkanju papirja prinašajo take osebne zadeve. Isto velja tudi drugim dopisnikom. — Zagreb. Pride prihodnjič.
Trgovski pomočnik
išče službe v trgovini mešane stroke ali pa kot natakar v gostilni. Vojaščine prost. Takojšnji nastop. Ponudbe pod „Trgovski pomočnik“ na upravništvo lista.
"  n ,	11—	-‘r 
3lavnitrgšt.130
0
Na novo ustanovljena manufakturna trgovina
Janko Gizej
priporoča manufakturno blago po najnižjih cenah
Hlapca in deklo
se išče, vajenih vsakega kmečkega dela za takojšen vstop pod ugodnimi pogoji v okolici Radgone. Ponudbe na upravništvu »Murske Straže«.
Meblovano sobo j
v Radgoni ali v Gornji Radgoni išče s 1. julijem notar Hinko Požun v Gornji Radgoni.
Temeljito znanje
jugoslovanskih jezikov
doseže lahko vsak nemški Radgončan, ki se želi natančneje sesnaniti z temi jeziki. Pismene ponudbe z natančnim naslovom na upravo »Murske Straže« pod štev. 1919.
Išče se
starejša ženska samskega stanu, ki zna kuhati in na vrtu pomagati. Oglasi se naj pri upravništvu „Murske Straže.“
Miši-Podgane
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 5’—, za podgane in miši K 5-—, osobito ostra pasta za podgane K 6-—, za ščurke K 5-—, posebno močna tinktura za stenice K 5'—, uničevalce moljev, prašek za uši v obleki in periln, proti mravljam, proti nšem in kurjim očem K 3-—, prašek proti mrčesom K 2’50 in K 51—, tinktura proti nšem pri ljudeh K 3-—, mazilo za nši pri živini K 2‘—, tinktura za bolhe pri pseli K 1 *50, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalcev rastiiu) K 3-—. Pošilja po povzetju Zavod za eksport
B. Jiinfeer, 3agre& 46, Petrinjska ulica3.
Sveže žemlje
se dobe vsak dan od 12. ur"e do 3. wr*e popoldne in sicer po 30	komad pri
parna pekarna v RADGONI, Murska ulica.
Krma in Mastin
Da krmo živina, kokoši, pure, goske lažje prebavijo, da je potem meso in mast za uživanje boljša, da je tvoritev jajc in mleka boljša, se primeša krmi enkrat na teden ena pest MAST1N-A. 5 zavitkov Mastin-a zadostuje za od-gojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja za 6 mesecev. Mastin je dobil največje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoče gospodarjev ceni in kupuje ponovno Mastin,<^Ako ga nima lekarnar ali tvoj trgovec, piši potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za 15 kron, poštnine prosto na: Lekarno Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko, katera z vsako pošto razpošilja naročila na vse strani sveta.	20—3
Aprovizacija v Gornji Radgoni pri trgovcu Franc Korošec
naznanja, da je sedaj vsake vrste moka za dobiti kakor: bela pšenična, kruhova in koruzna kakor tudi koruza v zrnju. Kupi si jo lahko vsak, kakor tudi peki brez posebnih nakaznic.
Polsijo se tsadiš vsaki dara sveže draži (kvas) ter Jih priporoča tudi dragim trgovcem po eragros-cerai.
trgovci mešane
stroke, drogisti, kramarji itd. sijajno zaslužijo s prodajo Mastin-a pri kmetovalcih. — Za pojasnila treba pisati dopisnico na naslov s lekarnar Trnkoczy, Ljubljana (Kranjsko) na sledeči način: »Pošljite mi tiskovine, cene, navodila za porabo Mastin-a brezplačno.	20—3
Garje,
srebečico, kraste, lišaje uniči pri človeku in živini mazilo zoper srebečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 5 K, — Po pošti 6 K, poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto lekarna Trn-koczy v Ljubljani, Kranjsko. 30—3
Hans Schmidererja naslednik Ludvik Mlinarič
dolga ulica hiša Antauer
naznanja da odpre
Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih suhih in oljnatih barv, čisti lenov firnež, lenovo olje, lake, brunoiin, karbolineum, ter itd., in vsakovrstno orodje za slikarje in pleskarje.
Lastno izdelovanje oljnatih in steklenih (emaiS) barv.
Prevzamejo se tudi vsakovrstna sobna in cerkvena slikarska dela po najnovejših vzorcih in nizki ceni.
O €3. "£» JE* t
nedelj a
dali.
r
Naznanjam slavnemu občinstvu da prevzamen
postavljale peči
štedilnikov (šparherdov) in vsa v to stroko spadajoča dela. Delo izvršim brez napak ter prosim za mnogobrojna naročila.
Filip Jurakovščj v Plitvičkem vrhu št. 40
pri Radgoni.
Čevljarske potrebščine
kot usnje vseh vrst, podplate, gamaše, kopita, žreblje, rinke, sukanec (cviren), drete, pop, klince, pile, podlage (futer), pasto, pripravljeno in izgotovljeno obuvalo za odrasle in otroke in druge potrebščine najboljše kakovosti ponuja
IGNAC ZAMUDA
v Gornji Radgoni pri burskem mostu
Cene nizke.	Postrežba solidna.
VA BILO
na
občni zbor
Okrajne posojilnice v Ljutomeru“
ki se bode vrši1
v sredo, dne 18. junija t. I. ob 8. uri dopoldne v posojšlnični pisarni v Ljutomeru.
Dnevni red :
1.	Poročilo načelstva in prečkanje revizijskega zapisnika.
2.	Poročilo nadzorništva o računu za leto 1918 ;n odobrenje
istega.
3.	Izločitev udov.
4.	Slučajni predlogi.
Ako bi ta na 8. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 9. uri istega dne z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor, kateri bode v smislu § 38. pravil sklepal veljavno tudi ne oziraje se na število navzočih zadružnikov.
V Ljutomeru, dne 5. majnika 1919.
načelnik.
posojilnica v goriiji
I7Snf>nnT registrouana jadruga Uti hi 1/UUKi z neomejeno zavezo
sprejema od vsakega in njih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila h kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštnega čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.
“wp^ —-	»s “g	daje pod najugodnejšimi pogoji in sicer na vknjižbo po 4 %, na poroštvo po 4 1/? °/0. Izposujuje tudi na
-S..M.C2A» zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje svoj dolg pri Posojilnici naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 kron. Prošnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
se dajajo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradni posli iz-
so
in
vsak torek petek od 9. do 12. ure dopoldne. Ako pa pride na ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. Ob uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar. Posojilnica posreduje tudi izplačevanje obresti vojnih posojil brez vsakega odbitka. Sicer pa lahko opravijo stranke vsak dan vse uradne posle in so veljavni, ako njih podpišeta dva v to upravičena funkcionarja.
vršujejo vsak delavnik od 8.—12. ure dopoldne in od 2.—5. ure popoldne.
so v lastni hiši, Gornja Radgona, Gornji Gris štev. 8.
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Radgoni.
Odgovorni urednik: Božidar Borko.
Tisk tiskarne F. SemUtsch z Radgoni.