LETO XXXIV. — Številka 9	4. marca 1982	Cena 5.—šil. (7 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
7. Rožanski izobraževalni teden
stran 2
V nedeljo bomo na koncertu „Koroška poje“ počastili Milko Hartmanovo
stran 3
Uspešni igralci S PD „Danica“
stran 4
Spet tako
Dolgo so morali pliberški občani čakati, končno pa so le dočakali. Enotna lista Pliberk je predložila že pred leti predlog in opozarjala občinske može, da postavijo v občini dvojezične krajevne napise. Obljubljali so sem ter ja, leta so minula — trikrat so Pliberčani vmes pričakovali in dočakali novega leta dan. Končno so zastopniki Enotne liste le prodrli: večina občinskih odbornikov je sklenila, da postavijo dvojezične krajevne napise, ne samo teh, ki jih predvideva zakon o narodnostnih skupnostih.
Še preden pa so stale ob cestah vse predvidene table, že je „odbandrala“ prva. V Šmihelu pri Pliberku so ..neznani storilci" ponoči, ko je tatove in take,
kot 19.. ?
ki imajo strah pred svetlobo, ščitila tema, sneli „pričo“, ki je kazala (in upamo, da bo kmalu spet kazala), da živita v pliberški občini dva naroda.
Storilci so odšli v temi, kakor so bili prišli. Ali se bo spet začelo, kot v letu 19 ... ?
Omenili pa bi še radi, da Pliberške OVP-jevce dvojezični napisi očividno motijo, saj so v svojem listu napadali Enotno listo in župana, ki sta baje postopala v vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov nekorektno in samovoljno. Dobro spričevalo za pliberško VP to ni in ravno efaupejevci na vsaki občinski seji poudarjajo, da bi bilo oni, ako bi imeli večino v občinski hiši, zastopniki za vse prebivalce ...
Za koroške Slovence je država matičnega naroda zelo važnega pomena: ravno primer Južnih Tirolcev oziroma sodelovanje te manjšine z Avstrijo najbolje dokazuje dejstvo, kako važno vlogo igra matični narod, ki podpira svojo skupnost, ki se nahaja v položaju manjšine.
Tega smo se koroški Slovenci že vedno zavedali. Temu primerno smo poudarjali, da posvečamo odnosu naše narodne skupnosti do države matičnega naroda posebno pozornost. Prav tako smo poudarjali ter poudarjamo slej ko prej, da ne vidimo v sodelovanju oziroma v podpori države matičnega naroda samo pravice ali celo neke „milosti“, ki smo je deležni, temveč smo mnenja, da je matična domovina dolžna podpirati svojo manjšino dosledno in v vsakem oziru.
Te misli niso neznane, bi jih pa kljub temu radi ponovno izrazili ter jih poudarili v zvezi z obiskom novega ambasadorja SFR Jugoslavije na Dunaju, Pešiča, ki je bil zadnji ponedeljek in torek na Koroškem. Prepričani smo, da se najbolj za-
Dobrososedski
odnosi
Na povabilo Doma v Tinjah, KKZ in „Planine“: 28. marca pride
Kirchschlager v Sele
„Zelo sem vesel, da Vam lahko sporočim, da se strinja zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschla-ger s programom, ki ste ga poslali v zvezi z obiskom predsednika v nedeljo, 28. 3. 1982, v Selah." Tako je pred kratkim pisal v imenu dr. Kirchschlagerja dr. Kurt Skalnik selskemu kulturnemu društvu „Pla-nina".
Na Koroško je povabil zveznega predsednika dr. Kirchschlagerja Dom v Tinjah. V soboto, 27. marca, bo dr. Kirchschlager obiskal tudi Tinje, kjer sta med drugim na programu sv. maša ter predavanje zveznega predsednika. V zvezi s tem obiskom v Tinjah je izrazil željo obiskati še Sele, domači kraj obglavljenih žrtev nacizma: v Sele sta ga povabila Krščanska kulturna zveza in KPD „Planina“.
Program za obisk v Selah, ki je že domenjen med zveznim predsednikom dr. Kirchschlagerjem ter domačim društvom „Planina“, predvideva med drugim pozdrav selskega župana Hribernika ter pozdravno pesem domačega mešanega pevskega zbora (pozdrav bo pred cerkvijo ob 9.15 uri), ob 9.30 bo sv. maša z zborovskim in ljudskim petjem, za 10.30 pa je predviden v farni dvorani kulturni spored: nastopili bodo domači društveni zbori ter folklorna skupina, nato bo še spregovoril predsednik društva „Planina" Marjan Olip nekaj besed. Po kulturnem programu se želi zvezni predsednik nekoliko pogovarjati z navzočimi domačini.
Obisk, ki ni* uradnega značaja, bo bolj kratek; ob 11.55 uri se mora dr. Rudolf Kirchschlager že odpeljati nazaj na Dunaj.
Zadnji ponedeljek in torek je jugoslovanski veleposlanik Milorad Pešič uradno obiskal Koroško. Po obisku pri deželnemu glavarju Wag-nerju in predsedniku deželnega zbora Guttenbrunnerju je bil tudi gost slovenskih ustanov kot npr. otroškega vrtca „Naš otrok“ v Celovcu (glej sliko). V Železni Kapli se je pogovarjal s predstavniki slovenskih osrednjih organizacij (glej uvodnik!).
veda tega ambasador sam; saj je Pešič v razgovoru s predstavniki naših osrednjih organizacij, ki je bil zadnji torek v hotelu „Obir“ v Železni Kapli, izrazil potrebo, da se hoče s koroškimi Slovenci še pogovarjati ter da hoče spoznati naš položaj na licu mesta.
»Dobro in pravilno je, da se vidimo na licu mesta ter da se bomo še videli." Takšen je bil odgovor predsednika Narodnega sveta, dr. Matevža Grilca. Zlo-9lasni zakon o narodnostnih skupnostih, dejstvo, da so »očetje" tega zakona —
Predvsem zaradi 25%-ne klavzule — pravno še bolj skrčili dvojezično ozemlje, Velikovec in Žitara vas ter... ob takih Pojavih so obiski vidnega predstavnika SFR Jugoslavije „na licu mesta" vsekakor zelo koristni in potrebni.
Predvsem pa ne smemo pozabiti, na kar je predsednik Narodnega sveta v omenjenem razgovoru s Pešičem še posebno opozoril: »Načelni in za nas koroške Slovence največji problem je, da je manjšinska politika avstrijskih oblasti asimilacijska". Cilj Avstrije ni ohranitev manjšin, temveč: manjšine naj kar se da miro »utonejo v morju večinskega naroda ‘. Smo za dialog, nič manj za dobrososedske odnose. Smo pa že večkrat rekli, a ne mimo nas ter ne na račun zanemarjanja izpolnjevanja mednarodnih po-9°db. »Avstrija pa“, tako dr. Grilc, »ne bo ala ničesar prostovoljno".
Kaj iz tega sledi? Posvetiti je treba še več pozornosti resnemu sodelovanju med našo narodno skupnostjo ter drža-v° matičnega naroda. Treba bo najti ustreznejši koncept, na podlagi katerega Je ,ako sodelovanje še bolj učinkovito in uspešno.
In končno: dobrososedski odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo ne koristijo samo ugoslaviji. Koristijo najmanj toliko tudi vstriji! Tem bolj naj skrbi Avstrija, da Uresniči enakopravnost koroških Sloven-Cev — kajti brez te enakopravnosti si ne moremo predstavljati brezhibnih dobrososedskih odnosov...
Janko Kulmesch
„Z Lauro sva na oddihu na Malem Lošinju, kjer ostaneva do 28. februarja, ob morju, a tudi sredi borovih gozdov, v soncu in v blagem, čistem zraku..."
Tako sporočilo mi je poslal dr. Lojze Ude s pismom z dne 12. februarja t. I. V nedeljo, 28. februarja, pa me je gospa Laura, Udetova žena, osupnila z žalostno vestjo, da je njenega moža na oddihu nepričakovano doletela smrt. Sredi tedna da je začutil neke bolečine v želodcu, da se je odpravil v bolnico, dva dni navrh, 26. februarja, pa da se je na vsem lepem zgrudil na tla in bil mrtev, ne da bi bili zdravniki slutili kako nevarnost za njegovo življenje. Pretresljiva in skoraj neverjetna vest za vse, ki smo dr. Udeta poznali kot »večnega mladeniča", ki je bil kljub svojim 86 letom še dosti čil in zdrav, telesno zravnan in duhovno svež, vedno še zaposlen z delom in novimi načrti.
Nenadoma se je na tihem poslovil od nas znani slovenski znanstvenik, zgodovinar, pravnik in zlasti temeljiti poznavalec koroškega narodnega vprašanja, veliki ljubitelj koroških
Slovencev, ki je rad zahajal na Koroško na obiske k prijateljem, pa tudi na razne prireditve. Bil je stalen častni gost pri tradicionalnih šolskih akademijah Slovenske gimnazije v Celovcu, redno se je odzival vabilu na Koroške kulturne dni, ob katerih je tudi predaval in se prizadeto spuščal v živahne diskusije. Predlanskim ga je kot priznanega znanstvenika vabila tudi celovška univerza na simpozij o
koroškem plebiscitu, kjer se je kot poseben izvedenec tudi oglasil k besedi.
Z osebno prizadetostjo in resnim znanstvenim pristopom je raziskoval posebna poglavja slovenske zgodovine, o katerih je razpravljal v neštetih člankih, v raznih časopisih in revijah, posebno obširno in temeljito pa v svojih knjigah s pomenljivimi naslovi: Slovenci in jugoslovanska skupnost, Koroško vpra-
šanje, Boj za severno mejo, Teorija o vindišarjih, idr. Za priznano znanstveno delo in razne zasluge je prejel visoka državna ‘priznanja.
Doma je bil v Tržiču na Gorenjskem, prav blizu koroške ?meje onstran Ljubelja. Gimnazijski študij je opravil v škofovih zavodih v Ljubljani. Tam je, kakor sam pripoveduje, ogromno bral, mnogo pisal v dijaški list in »zagrešil celo nekaj pesmi". Po maturi je šel študirat na Dunaj slavistiko in zgodovino. Nato je služil v avstrijski vojski. Po vojni se je v novi Jugoslaviji še boril za severno mejo, nato pa nadaljeval študij na ljubljanski univerzi in diplomiral iz prava. Bil je nato do druge svetovne vojne odvetnik pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah. Pač pa se je ob svojih pravnih poslih slej ko prej udajal zgodovinski vedi, pa tudi svoje slavistično znanje je nadalje pridno uporabljal v svojih znanstvenih razpravah. Druga svetovna vojna ga je klicala v partizane. Po vojni je bil nekaj let direktor univerzitetnega inštituta za narodnostna vprašanja, nato pa se je preselil na Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, kjer se je posvečal le še znanstvenemu delu. Tudi v zadnjih letih, ko je bil že dolgo v zasluženem pokoju, se nikakor ni zatekal k mirnemu počitku, ampak je še neprestano delal. Do zadnjega je brskal po knjigah in zapiskih, zlasti pa pridno zajemal iz svojega fenomenalno zvestega spomina. Naj zdaj počiva v miru!
Dvorni svetnik dr. Pavle Zablatnik v pogovoru z Lojzetom Udetom, osebnim prijateljem bivšega ravnatelja Slovenske gimnazije.
TEDNIKOV KOMENTAR
Piše
Herbert Seher
„ l\oroška situacija se mi zdi značilna za posledice neodgovornega zanikanja zgodovinskih spoznanjTako mi je začel opisovati koroške razmere znani vodja psiho-somatičnega oddelka na dunajski univerzitetni kliniki, univ. prof. dr. Ervvin Ringel, ko sem ga obiskal v njegovi pisarni. In takole je nadaljeval v pismenem odgovoru na povabilo, da bi kot redni gost na Koroškem tudi spregovoril o „ Koroškem problemu
„lch finde es als eine grandio-se Idee, im Rahmen der Rosen-taler Bildungsvvoche einen Vor-trag zu halten. Ich sympathisie-
ja razpravo, v kateri bodo obravnavali predvsem konkretne probleme sožitja na Koroškem. Ro-žanska prosvetna društva so se kot prireditelji pošteno potrudili za čimbolj aktualen in zanimiv spored 7. Rožanskega izobraževalnega tedna. Dejstvo, da so načrtovane kar 4 prireditve, s katerimi se hočemo spomniti žalostnih dogodkov pred 40-imi leti — pregnanstva in odpora koroških Slovencev —, potrjuje, da so slovenska prosvetna društva glede potrebe izvenšolske-ga izobraževanja ter tozadevnega sodelovanja našla prvič skupno govorico. Ta pogled nazaj — v še živo preteklost — pa
Rožanska društva spet vabijo
re ungeheuer mit allen Minder-heiten und mochte mich in die-sem Sinne ganz besonders auch fur die Karntner Slovvenen einsetzen. Denn aus eigener Er-fahrung mit Patienten wei3 ich, wie sehr gerade diese zu leiden haben. N at url ich durfen die Minderheiten sich nicht nur als Opfer fuhlen, sondern mussen auch von sich aus einen Bei-trag leisten zu einer Verbesse-rung der Situation — dennoch liegt die Hauptaufgabe in einer Anderung der intoleranten Hal-tung der Mehrheit..."
o, danes (petek, 5. marca) zvečer boste imeli priložnost, prisluhniti dr. Ringlu, v celi Evropi znanemu in priznanemu psihiatru, ki bo predaval v farni dvorani v Št. Jakobu o „psiholo-ški situaciji manjšine in večine". Jutri, soboto, pa bodo osebnosti — Slovenci in Nemci — iz javnega življenja nadaljevali pod vodstvom dr. R. Saxer-
ne izključuje zavesti, da smo sredi razvoja, ki zahteva tudi od nas mnogo tenkočutnosti pri reševanju perečih sedanjih in prihodnjih problemov.
C e torej berem v „ Dialogu", reviji tinjskega (izobraževalnega) Doma, — da „mora izobraževanje narediti prav danes človeka ,polnoletnega', t. j. ga usposobiti, da bo našel lastno stališče" — potem odgovarja spored letošnjega Rožanskega izobraževalnega tedna gotovo tej zahtevi.
Zato vam, bralke in bralci, toplo priporočam: oglejte si spored in obiščite to ali ono prireditev 7. Rožanskega izobraževalnega tedna. In če se Vam zdijo nekatere prireditve „du-hovno" preveč naporne, no, potem pa se lahko odločite za druge: npr. za „dan domačih jedil" v Svečah. To Vam bo pa gotovo prileglo...
i	2/politika
naš tednik)_ __________________________ 1
Uspeh SSk
Slovenska skupnost goriške pokrajine je spet enkrat dokazala, kako važno politično silo le-ta predstavlja v boju za dvojezičnost: dosegla je, da morajo postaviti spet dvojezične smerokaze ob križiščih v goričkih občinah Števerjan, Krmin in Dolenje. Predsednik pokrajinskega odbora Goriške Cupe-ta, predstavnik socialistične stranke, je dal namreč na svojo lastno roko na približno 40-ih smerokazih ob križiščih zbrisati slovenske napise. Ni informiral zastopnikov ostalih strank, ki sestavljajo gorički pokrajinski odbor; v odboru so zastopani Ferletičeva (za Slovensko skupnost), socialisti, socialdemokrati, republikanci ter krščanski demokrati. Ferletičeva kot zastopnica Slovenske skupnosti je takoj zagrozila, da bo Slovenska skupnost zapustila pokrajinski odbor: zadnji petek so nato soglasno sklenili, da dobijo ti smerokazi spet svoje dvojezične napise.
Pred približno desetimi leti so že občinske uprave omenjenih Goriških občin sklenile postaviti dvojezične smerokaze, za katere je pristojna občinska uprava. Ti smerokazi slovenskih napisov tudi niso „zgubili“. Pokrajinska uprava pa je približno pred dvema mesecema sklenila, ob križiščih postaviti velike table z dvojezičnimi napisi. Ti pa so bili nekaterim Italijanom trn v peti, zlasti v občini Dolenje. Nakar je mislil predsednik pokrajin-
Zvezni zavod za statistiko je objavil na podlagi zadnjega ljudskega štetja, da je imela Jugoslavija 31. marca 1981 o polnoči 22,418.331 prebivalcev. Od tega je bilo 8,136.578 Srbov, 4.428.135 Hrvatov, 2,000.034 Muslimanov (v republiki Bosna-Hercegovina se smatrajo za posebno narodnost)
skega odbora Cupeta, da lahko samovoljno, ne da bi obvestil ostalih frakcij v tem odboru, potrga slovenske napise. Pa se je uštel, ker konec koncev tudi njegovi „tovari-ši“ v stranki niso odobravali tega koraka.
Vendar moramo reči: če ne bi bilo Slovenske skupnosti, ki je, kot nam je po telefonu povedal njen pokrajinski tajnik Marjan Terpin, takoj ostro protestirala in katere predstavnica v pokrajinskem odboru Ferletičeva je grozila z izstopom, dvomimo, da bi se ta zadeva tako hitro uredila.
1,753.605 Slovencev, 1,731.252 Albancev, 1,341.420 Makedoncev, 577.298 Črnogorcev, 426,865 Madžarov, 148.604 Romov (ciganov).
In v Sloveniji? SR Slovenija ima 1,891.864 prebivalcev; od teh je Slovencev 1,712.445, tj. 90,52% (ostali živijo po drugih republikah Jugoslavije). Še pred 10 leti je bilo Slovencev v lastni republiki 1,727.137, tj. 94,03%, kar pomeni, da se število Slovencev manjša na lastnem ozemlju, deloma zaradi manjše rodnosti, deloma zaradi priseljevanja iz drugih republik.
Gradiščanski Hrvati za Kukovico
Spet smo prejeli solidarnostno izjavo za žitrajskega ravnatelja Kukovico ter slovenske občane v tej južnokoroški občini: Hrvaški akademski klub na Dunaju ostro obsoja ravnanje žitrajskih večinskih frakcij. Hrvaški študentje pišejo, da pomeni to ravnanje, „eine par-teidiktatorische VVillkurhandlung gegen die slovvenische Minder-heit“. Hkrati poudarjajo, da si lastijo večinske frakcije kompetenco, ki je sploh nimajo („Kompe-tenzanmaBung"). Občinski „očet-je“, ki so glasovali za odstranitev dvojezičnih napisov, so, tako Hrvaški akademski klub, kršili med drugim človekove pravice ter člen 7 Avstrijske državne pogodbe.
Vsaj nekaj poteka pri OVP gladko ...
Generalni sekretar Avstrijske ljudske stranke, Sixtus Lanner je oddal svojo funkcijo. Jutri, v petek, se prične v Linzu kongres partije, zato se je morala OVP hitro odločiti za naslednika Lannerja. Novi generalni sekretar OVP bo dunajski odvetnik dr. Michael Graff. Odločitev je padla že v torek.
Ljudsko štetje v Sloveniji
Dežela Odrešenika je danes pekel
________________________________:_
San Salvador, krvava »bananska republika"
Nadškof Romero, umorjen med mašo, štiri ameriške redovnice posiljene, zverinsko mučene in umorjene, pripadniki nacionalne garde so jih nato zagrebli v smetišču, mlad na-cionalgardist pohvaljen in povišan v oficirja, ker je ubil svoje starše ter brate in sestre, ZDA povišale vojaško pomoč vojaški hunti v San Salvadorju, v državah samih pa primanjkuje denarja in sredstev za šole, bolnice in socialne ustanove, do sedaj nad 30.000 žrtev klanja v San Salvadorju, skoraj samo civilne osebe. Tako bi lahko naštevali grozna dejstva iz male deželice v Srednji Ameriki, ki je zadnje čase v središču pozornosti svetovne javnosti.
\
San Salvador, dežela Odrešenika, šteje med najmanjše srednjeameriške državice. Formalno je parlamentarna demokracija, vendar imajo oblast vojaki. Krščan-skodemokratski predsednik Napoleon Duarte je navadna lutka v ro-
kah vojske in severnoameriških interesov. Po uradnih izjavah šteje dežela nekaj nad 4 milijone prebivalcev, vendar jih je do sedaj več kot polovica zbežala ali v sosednji Honduras ali pa drugam, nad 30.000 pa je žrtev pokolov in umorov.
Ameriška kolonija
San Salvador meji na Honduras, Guatemalo in Nikaraguo in ta geopolitična lega je zanj očitno usodna. V Nikaragui so Sandinisti, uporniki proti dotedanjemu izže-malcu in krvniku Somozi, strmoglavili diktatorja, ki je bil izjemen ljubljenec ameriških koncernov in gospodarskih absolutnežev. V Guatemali in Hondurasu že tudi vre in kot kaže, Združene države Amerike ne bodo dopustile, da bi to ozko grlo ameriškega kontinenta, važna povezava med Severno in Južno Ameriko zlezlo iz njihove kontrole in postalo „nova Kuba".
Te male, gospodarsko slabo razvite državice imenujemo „bananske republike". To ne zato, ker tam rastejo samo banane, ampak, ker so ameriški koncerni tam že od za-
četka tega stoletja ustoličili svojo absolutno gospodarsko in tako njim prijetno politično oblast. Tako na primer svetovni koncern United Fruit kontrolira ne samo kmetijstvo držav, ampak je skoraj največji zemljiški gospodar v deželah. Poleg United Fruit Company so še druge ameriške firme, ki imajo monopol na kavo, sladkor in bombaž. Da bi oblast obdržale, so pomagale na vlado vedno takim politikom, ki so jih imele v rokah. Če pa se je kdaj v eni teh držav ..grozila nevarnost" politične spremembe, tako imenovana ..marksistična infiltracija", so ZDA kaj rade intervenirale in s svojo močjo koristile in ameriškim gospodarskim interesom. V ta namen so pomagale celo zgraditi vojaške aparate, ki so popolnoma odvisni od ameriške vojne industrije in celo urjenje vojakov so prevzele ZDA. Danes jih urijo tako v ameriški kanalski coni Paname, ter v državah samih. Če pa drugače ne gre, sodelujejo ameriški vojaški inštruktorji kar pri hajkah na upornike in drugih podvigih — seveda z orožjem v roki, kot dokazujejo najnovejši posnetki ameriških fotografov.
Ker vsega tega ni kar tako mogoče zakriti, se opravičuje Reage-
nova administracija, da je to boj proti marksizmu in komunistični infiltraciji, ki jo podpihuje Kuba. Poleg tega hoče vso stvar omiliti in jo predstaviti kot fantazije senzacionalističnih novinarjev.
Interesi ZDA
Kot kaže, pa politika zakrivanja in vsa propaganda le nista uspešni. Vse preveč grozodejstev in zločinov je bilo storjenih pod krinko ščitenja ameriških interesov. Pred kratkim je škofovska konferenca škofov ZDA obsodila klanje v San Salvadorju in ameriški angažma ter potrdila legitimno pravico san-salvadorskega naroda do svobode in krojenja lastne usode. Nad 400 ameriških duhovnikov je nastopilo proti oboroževanju sansalvadorske nacionalne garde in proti zadnji vojaški pomoči ZDA morilskemu režimu Napoleona Duarteja.
Ameriški škofje so opozorili na nevarnost novega Vietnama, ki bi tokrat ležal pred vrati ZDA. Saj Amerika še niti vietnamske more ni prebavila. Celo veterani vietnamske vojne protestirajo proti
Solidarnost s prizadetimi
ameriški politiki do San Salvadorja.
Kljub temu, da ameriška propaganda hoče na vsak način opravičiti podporo sansalvadorskemu režimu s ..komunistično infiltracijo in nevarnostjo", pa je položaj v deželi sami vedno bolj žalosten. Nacionalna garda rekrutira že 15- in 16-letne fantiče, ker ji primanjkuje vojakov. V krajih, kjer nacionalna garda nima oblasti, pa osvobodilne sile skušajo lajšati gorje. Tako je redovnica odgovorna za šolstvo takega kraja. Ogromno ljudi ne zna brati. Prav tako skušajo v teh krajih pravično razdeliti zemljo. Do sedaj je 14 družin kontroliralo poleg ameriških koncernov skoraj vso gospodarstvo in trgovino, ki pa so že pobegnile. To so razveseljivi koraki k osvoboditvi države in naroda izpod krvavega jarma. A vprašanje je samo, če mogočni in nasilni koncerni ter vojaški aparati tega ne bodo zadušili in pahnili narod v še hujše zlo in gorje.
Franc VVakounig
naš tedniki
V nedeljo se vidimo na osrednjem koncertu „Koroška poje“:
Počastili bomo Milko Hartmanovo
Krščanska kulturna zveza prireja v nedeljo, 7. marca 1982, osrednji koncert „Koroška poje“. Prireditev, ki jo KKZ organizira že enajsto leto, je letos posvečena pesnici in pisateljici Milki Hartmanovi, ki letos praznuje svoj 80-letni življenjski jubilej. Vsakoletni osrednji koncert je posvečen ali kraju, obletnici ali zaslužni osebi.
Nedeljski koncert je torej posvečen Milki Hartmanovi, ki je vse svoje življenje, ves svoj trud posvetila svojemu narodu. „ Besedo sta mi dala mati in oče. Posredovala sta mi jo ded, babica, brat in kaplan v šoli, cerkvi in v izobraževalnem društvu. Spoštujem in ljubim našo pojočo materino besedo, preprosto in umetno, iskreno in odkritosrčno besedo. Rada sem jo posredovala rodnim bratom in sestram. S svojo besedo želim in hočem služiti našemu slovenskemu narodu. “ Te besede je izrekla Milka Hartmanova ob njeni 75-letnici v Tinjah, kamor jo je Krščanska kulturna zveza povabila in jo počastila.
~W KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA -ST V CELOVCU
vabi na
osrednji koncert
IM :W1 Kil
ob 80-letnici rojstva Milke HARTMANOVE
v nedeljo, 7. marca 1982 ob 14.30 uri
v Domu glasbe v Celovcu
Nastopajo: mešani zbor »Podjuna" iz Pliberka, moški zbor „Kralj Matjaž" iz Libuč, dekliški zbor iz Nonče vasi, vokal-no-instrumentalni ansambel »Korenika" iz Šmihela, mešani zbor „Peca“ iz Globasnice, mešani zbor »Jakob Petelin-Gallus" iz Celovca, mešani zbor Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, dekliški zbor Strokovne šole za ženske poklice v Št. Jakobu v Rožu, mešani zbor Glasbene matice iz Ljubljane in mešani zbor RUPA/PEČ iz Primorske (Italija)
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, pri zastopnikih farne mladine, v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu, tel. (0 42 22) 72 5 65 / 23 ali 24, in eno uro pred koncertom.
POJE
Za nedeljski koncert je prireditelj izbral za sodelovanje zbore, ki so povezani z Milko Hartmanovo. Tako bo nastopil moški pevski zbor »Kralj Matjaž", ki je „doma“ v rojstni vasi Milke Hartmanove, v Libučah pri Pliberku. Mešani pevski zbor „Podjuna" iz Pliberka je prav tako sosed pesnice. Že dolga leta je tesno povezana s pesnico Hartmanovo vokalno-instrumetal-na skupina „Korenika“ iz Šmihela, saj se je prav ta ansambel, ko je nosil še ime „ansambel Hanzija Artača", pel in igral predvsem njene pesmi, ki jih je priredil tedanji vodja skupine in osebni prijatelj Milke Hartmanove, Hanzi Artač. Že dolga leta prepeva pesmi libuške pesnice mešani pevski zbor „Peca", ki ga vodi Janez Petjak. Številne pesmi je dirigent priredil in
pevci že dolga leta prepevajo pesmi, ki so zrasle na Libuškem pue-lu. Ustanovitelj in dolgoletni pevovodja mešanega pevskega zbora Jakob Petelin-Gallus, dr. France Cigan je prav tako priredil nešteto pesmi Milke Hartmanove in jih ponesel s svojim zborom širom po svetu.
Milka Hartmanova pa ni le pesnica, marveč je bila dolgoletna učiteljica v strokovni šoli za ženske poklice v Št. Rupertu pri Velikovcu in v strokovni šoli za ženske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu. Slavljenka je učila in poučevala svoj čas naše matere in babice od Brda in tja do Žvabeka.
Vodila je prave izobraževalne tečaje, kjer so se dekleta in žene učile kuhanja, šivanja in drugih praktičnih stvari. Bila pa je tudi
učiteljica slovenščine, kratko povedano — tečajnikom je nudila splošno izobrazbo. Kljub temu, da je bila pogostokrat v nevarnosti in da so jo preganjali, je vzdržala in se posvetila našemu slovenskemu rodu.
In za to njeno požrtvovalnost in pripravljenost se ji bodo zbori in vsi, ki se bodo udeležili nedeljskega osrednjega koncerta Krščanske kulturne zveze, iz srca zahvalili in se ji na ta način vsaj malenkostno oddolžili.
Mešani pevski zbor Slovenske gimnazije iz Celovca je prav tako tesno povezan s slavljenko. Od prve akademije Zvezne gimnazije za Slovence naprej, gimnazijski zbor prepeva pesmi Milke Hartmanove.
Kot gosta za nedeljski koncert je Krščanska kulturna zveza povabila mešani zbor Glasbene matice iz Ljubljane ter mešani zbor Rupa/ Peč s Primorske. S tem bosta nastopila tudi dva zbora izven avstrijskih meja, ki prav tako nastopata s pesmimi Milke Hartmanove.
Ob koncu nedeljskega osrednjega koncerta bodo nastopili vsi zbori in zapeli pesem Valentina Polanska, ki jo je uglasbil Hanzi Artač,-„Živela Milka" ter pesem Milke Hartmanove, ki jo je prav tako uglasbil Artač, „Ob reki Dravci". Zadnja pesem je postala pravi slovenski „hit“, saj je tedensko na sporedu slovenske oddaje avstrijskega radia.
Pesmi Milke Hartmanove so tako odkrite, resnične in ljubeznive,
da posegajo po njih razni skladatelji tu- in onstran meja. Tako so uglasbili njen tekst med drugim pokojni prof. Silvo Mihelič, prof. Jože Ropitz, že omenjena Hanzi Artač in Janez Petjak, Radovan Gobec, Matija Tomc, Marko Bajuk, pokojni dr. France Cigan ter Hanzi Gabriel.
Nedeljske prireditve se bosta udeležila med drugim tudi ljub-
ljanski metropolit in nadškof Alojzij Šuštar ter krški škof Egon Kapella-ri. Vrhu tega so se najavili tudi vidni kuiturno-politični predstavniki. Med posameznimi pevskimi točkami bo povezovala podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Demšar. Prireditelji prosijo vse, da čim prej zasedejo svoje prostore v celovškem Domu glasbe, ker se bo prireditev pričela točno ob 14.30.
Ob navzočnosti rožeškega župana Herberta Schillerja (SPO), zastopnika OVP Jozeja Blajerja, pd. Pongraca, vodje EL Rožek Ludvika Lesjaka in profesorja Franceta Goršeta so preteklo nedeljo odkrili v okviru slavnostne prireditve nov kulturni spomenik prvemu akademskemu slikarju Petru Markoviču. Popoldanski kulturni spored v domači kulturni dvorani pri Kosi na Ravnah so odprli pevke in pevci domačega mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Gertije Valen-dnič, nakar se je predsednik društva inž. Franc Kattnig v svojem slavnostnem govoru v obeh deželnih jezikih bavil z osebnostjo imenskega patrona rožeškega kulturnega društva, ki je bilo ustanovljeno že leta 1948 na pobudo Luba Urbajsa in že tedaj pripravilo razstavo njegovih del v rožeški gostilni pri Ogrisu (zdaj Saueregger). Tedanje društvo je nasledilo novo društvo, ki je bilo ustanovljeno še-le pred dvema letoma. Predsednik društva se je bavil v svojem govoru tudi s pomenom ohranjevanja domače vaške kulture in med dru-9im ugotovil, da ..številne slike Petra Markoviča po naših domačih hišah in cerkvah pričajo o tem, da naš človek nikoli ni bil brez posluha za kulturo in umetnost, tudi ko ni živel v izobilju in je bilo treba za te slike precej žrtvovati. Prizadevanje za ohranitev izročila ne izha-ia iz želje, da bi se morda postavil ali pred drugimi, marveč da bi ime-h korenine, zaradi katerih je človek srečen, da more biti dedič tistega velikega napora in dela, ki nas je v teku stoletij pripeljala tja, kjer zdaj SrT|o. Zato bomo tudi mi, ki se zbi-
ramo v našem društvu, vedno mislili tudi na to nalogo in bomo ob osebnosti Petra Markoviča delali za ohranjevanje in širjenje podedovanega. Zato smo tudi postavili našemu Markoviču spomenik kot izraz te trdne volje in kot zunanje znamenje naše kulturne prisotnosti."
Prvi nastop novega domačega pevskega kvarteta pod vodstvom mag. Aleksa Schusterja je prikazal možnosti in važnost takih manjših skupin in je znal navdušiti številno občinstvo, moški pevski zbor SPD „Kočna" iz Sveč pa je pod vodstvom zasluženega prof. Antona Fei-niga zapel celo vrsto lepih, domačih pesmi, ki so navdušile slehernega poslušalca. Posebno solista profesorja Feinig in Zerzer sta prepričala občinstvo, ki je izrazilo po prireditvi željo, da bi kar kmalu pripravili podoben kulturni popoldan.
Po prireditvi v dvorani se je odpravila delegacija na rožeško pokopališče k odkritju Markovičevega spomenika, ki ga je umetniško (Nadaljevanje na 5. strani)
Zadnjo nedeljo so rožeški društveniki odkrili patronu društva Petru Markoviču spomenik. Slavnostni govornik je bil predsednik društva dipl. inž. Franc Kattnig; med drugim je razmišljal o pomenu ohranjevanja podedovane kulture za našo bodočnost.
Spoštovani!
Včeraj pred 53 leti je umrl na Bregu pri Rožeku imenski pa-tron našega društva Peter Markovič, star komaj 63 let. Zato smo društveniki sklenili, da odkrijemo danes spomnik v čast temu največjemu rojaku našega kraja.
Danes že vsakdo ve, da se pri nas dela velika razlika med tako imenovano „visoko“ kulturo in kulturo na vasi, med ljudstvom.
Vprašanje pri vsem tem je seveda, kako ocenjujemo pomen in vrednote kulturnega dela. Nekateri bodo mnenja, da poklicni operni pevci ustvarjajo višjo kulturo, drugi pa bodo spet trdili, da ima ljubiteljsko delo na podeželskem odru večje vrednote za človeštvo.
Če pomislimo, da je visoko kulturno ustvarjanje povezano izključno s poklicnim delom ljudi, ki so se dolga leta šolali in ki delajo samo to, naši domači pevci in igralci pa delajo na kulturnem področju izključno zaradi stvari same, se bomo morali priključiti mnenju, ki pravi, da ima prav kulturno delovanje naših društev večji pomen tako za posameznega ustvarjalca, kot tudi za tistega, kateremu je to delo namenjeno — za konzu-menta, za gledalca in poslušalca.
Večkrat smo že slišali ugoto-
vitev, da ljudska kultura ni le naša preteklost, temveč tudi naša bodočnost. Brez nje ne bomo mogli uiti( vplivom moderne potrošniške družbe, ki v človeku vidi le bitje, ki na eni strani proizvaja najrazličnejše blago, ki ga potem na drugi strani z zasluženim denarjem spet pokupi. Človek naj je nekaj več, naj je nekaj, kar stori na tem zato, ker zna tudi duhovno ustvarjati.
Na srečo nas vseh se bolj in bolj širi med našimi rojaki zavest, da gre pri ohranjevanju ljudske kulture za ohranjevanje nenadomestljivih duhovnih, kulturnih in materialnih vrednot, čeprav v tej smeri ne vzgajajo niti naše šole niti javna občila. Prav mi vsi bomo morali napeti
vse sile, da bomo mogli ohraniti našim potomcem domačo kulturno bogastvo, s katerim lahko vsakdo izkazuje svojo osebno in narodno identiteto, ki je nujno potrebna. Član slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. Emilijan Cevc je nekje zapisal sledeče:
„ Dokler ne bo postalo varovanje kulturne in naravne dediščine povelje in vodilo slehernega našega človeka (in seglo prav do varovanja naše besede!), bo delo kulturnih ustanov in navdušenih posameznikov bolj z mlini na veter!"
Zato bomo tudi mi, ki se zbiramo v našem društvu, vedno mislili tudi na to našo nalogo in
bomo ob osebnosti našega Petra Markoviča delali za ohranjevanje in širjenje podedovanega. Zato smo tudi postavili našemu imenskemu patronu spomenik kot izraz te trdne volje in kot zunanje znamenje naše kulturne prisotnosti.
Vodilo naj nam bo misel na-rodopiske Zmage Kumer, ki je pred kratkim predavala tudi v Tinjah. Tako pravi:
„Pri varovanju kulturne dediščine ne gre za to, da ohranimo neke dragocene starine v muzejih. Dediščina naj je nekaj, kar si od prednikov podedoval, sprejel v posest (ne v last!), da uporabljaš, obvaruješ in izročiš naslednjemu rodu, da gradiš s spoštovanjem do starega sveta
novi svet pod geslom ,Tisto, kar bo, izhaja iz tistega, kar je bilo.‘“
Številne slike Petra Markoviča po naših domačih hišah in cerkvah so zgovoren dokaz, da naš človek nikoli ni bil brez posluha za kulturo in umetnost, tudi ko ni živel v izobilju in je bilo treba za te slike precej žrtvovati. „Prizadevanje za ohranitev izročila ne izhaja iz želje, da bi se morda postavljali pred drugimi, marveč da bi imeli korenine, zaradi katerih je človek srečen, da more biti dedič tistega velikega napora in dela, ki nas je v teku stoletij pripeljala tja, kjer zdaj smo" (Jean Mauri-ce Rouguette, Arles).
„ Tisto, kar bo, izhaja iz tistega, kar je bilo“
»Študentje smo“ navdušili doma in v Št. liju
Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju z
Zvezo kulturnih organizacij Slovenije in Cankarjev dom
vabita na prireditev pod geslom ROŽ — PODJUNA — ŽILA v katerih bo predstavljena kulturna dejavnost Slovencev iz avstrijske Koroške
Prireditve bodo v prostorih CD:
5.	3. 1982 — petek, ob 17. uri:
Mala dvorana — Hodi de Bodi — mladinska predstava v izvedbi odra „Mladje“
ob 18. uri:
I. preddverje — Otvoritev likovne
razstave
ob 19. uri:
Okrogla dvorana — Okrogla miza
6.	3. 1982 — sobota, ob 10 uri: Mala dvorana — Ringa, ringa raja — lutkovna skupina KPD „Šmihel“ ob 20. uri:
Srednja dvorana — Osrednji nastop zborov, ansamblov in skupin iz Roža — Podjune in Žile (300 nastopajočih)
Predprodaja vstopnic:	Blagajna
Cankarjevega doma od 9. do 14. ure in od 17. do 19. ure.
Telefon: 22 28 15
Uprizoritev drame Ivana Cankarja „KRALJ NA BETAJNOVI11 Prireditelj: SPD „Radiše na Radišah Kraj: Kulturni dom na Radišah Čas: nedelja, 14. 3. 1982, ob 14.30 Nastopajo: igralci domačega društva
Režija: g. Anderle
Veseloigra s petjem „ŠTUDENJTE SMO11 Prireditelj: SPD „Borovlje“
Kraj: dvorana pri Cingelcu na Trati Čas: nedelja, 14. 3. 1982, ob 19.30 Nastopa:	igralska skupina SPD
„Danica11 iz Št. Vida v Podjuni
SPD „Dobrač“ na Brnci vabi na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo, 7. 3. 1982, ob 19.30, pri Prangerju v Zmotičah.
NEGOVATI IN OSKRBOVATI STAREJŠE LJUDI IN BOLNIKE DOMA
„Pomoč za boljšo nego in oskrbo", 2. del
Prireditelj: Katoliška prosveta Št. lij in Karntner Caritasverband Kraj: Farna dvorana v Št. liju Čas: četrtek, 11. 3. 1982, ob 19.30 (zvečer)
Tečaj vodi st. Marcella Fellinger VVernberg, Referat za delo s starimi ljudmi.
Referenti: dipl. bolniška sestra sr. Frančiška Pirker, kaplan Marjan Schuster, socialni delavec Johann Mitterer.
Prispevek: šil. 15.— na večer
Igra Alda Nikolaida
„STARA GARDA11
Prireditelj: SPD Edinost11 v Pliberku Čas: sobota, 13. 3. 1982, ob 20. uri Kraj: dvorana pri Schvvarzlnu v Pliberku
Nastopa: igralska skupina „Oder 73“
Režija: Anita Hudi
Igra je prispevek k mednarodnemu
letu starejše generacije.
Bogdana Herman, Mira Omerzel-Terlep, Matija Terlep VEČER SLOVENSKIH LJUDSKIH PESMI IN GLASBIL
V	petek, 12. marca 1982, ob 19. uri v dvorani Koroškega Radia — ORF, Sponheimerstr. 13 (vhod s parkirišča) v Celovci)
Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Celovcu
V	soboto, 13. marca 1982, ob 19.30 v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku
Prireditelj: KPD Šmihel Po Sloveniji, Jugoslaviji in v zamejstvu so imeli že več kot trideset koncertov, med najbolj odmevne pa štejeta koncert v Narodni galeriji v Ljubljani in na razstavi ljudske umetnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ob zasedanju Unesca v Beogradu.
Igralska skupina SPD „Danica“ je pod veščim vodstvom režiserja Silva Ovsenka naštudirala igro s petjem »Študentje smo“. Prav režiserju gre za velik uspeh največji del pohvale.
Na pustno nedeljo so prvič zaigrali to igro s petjem in godbo v Kulturnem domu »Danice11. Po vsem smemo to igro šteti med največje odrske dosežke Šentvidča-nov, ki so že pred leti z igrama „Metež“ in »Vasovalci11 navdušili gledalce na'' Koroškem in v Sloveniji. Dvorana Kulturnega doma je bila domala premajhna. Po pozdravu je zaživel oder in smeha ni bilo kraj: nekateri gledalci so še menda nekaj dni potem čutili posledice prenapetih mišic.
Vsebina igre je v nekaj besedah sledeča: Študentovska skupina letuje na Rabu, z njo je njen profesor Golob. Tu jih čaka klopčič presenečenj in zapletk, ki jih pa zviti in domiselni študent Živko (zaživel ga je Marko Polcer) vse odmota. Vendar pa priporočamo vsem bralcem in prijateljem iger, da si igro sami ogledajo in se nasmejijo od srca.
Igra »Študentje srno" je bila zaigrana, zapeta s presenetljivo lahkoto, bila je dejansko odsev študentovske razposajenosti in razigranosti. Nihče od gledalcev na odru ni stal kot sit konj, vsak gib,
Želuče
Čisto nepričakovano je umrla 24. februarja, na pepelnico zjutraj, v celovški bolnišnici Štefi Schel-lander, Kajžnica iz Želuč. 23. maja letos bi obhajala 70-letnico in 33-letnico poroke hkrati, pa je bila božja volja drugačna. V soboto, 27. februarja, jo je spremila množica sorodnikov, znancev in prijateljev k njenemu zadnjemu zemeljskemu počivališču na bilčovsko pokopališče. Svete obrede je opravil domači župnik Leopold Kassl, v slovo so zapeli cerkveni pevci.
Rajna se je rodila v Brixnu na Južnem Tirolskem, doraščala pa je v Gradcu na Štajerskem. Po preselitvi v Želuče se je takoj vključila v novo skupnost. S svojim živim zgledom je bila vzor strpnosti in spoštovanja do soseda, do drugega naroda in jezika, je poudaril v poslovilnem nagovoru župnik Leopold Kassl. Ohranila je svojo identiteto, prišla pa je naproti svojim novim sosedom. Zaradi tega so jo vsi sosedje in znanci cenili in spoštovali. Zelo rada je prepevala slovenske pesmi. Slovensko je sicer bolj težko govorila, razumela pa je vse. S svojo dobro voljo, s svojo nasmejanostjo in vedrostjo si je ustvarila pri sosedih prijeten spomin. Vsi jo bodo pogrešali, najbolj pa soprog Emil. Izrekamo mu iskreno sožalje. Naj rajna počiva v miru.
Izredno dia-predavanje »MONT EV E REST — DHAULAGIRI11 Prireditelj: Slovensko planinsko društvo
Kraj: dvorana Slomškovega doma, 10.-Oktober-StraBe 25, v Celovcu Čas: petek, 5. 3. 1982, ob 19. uri Predava:	Stane-Belak-Šrauf (član
Slovenske ekspedicije na Mont Eve-rest, ki je prvi preplezal južno steno Dhaulagirija).
Predavanje
»BOLNI OTROK11
Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobri! vasi Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Čas: petek, 5. 3. 1982, ob 19.30 Uvodni referat in pogovor s starši: dr. Matjaž Sienčnik (otroški oddelek deželne bolnice v Celovcu).
tudi vsak obroben pogovor je bil usklajen s potekom igre.
Ta lahkost, v živo zaigrana igra je sad mnogih, utrudljivih in resnih vaj. Od gibanja na odru, preko mimike, da ne govorimo o točni in tudi intonančno odlični izgovorjavi, ki je v taki jasnosti in brezhibnosti ne srečamo tako kmalu — vse to je pogoj za uspešen potek igre. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti tistih dobrih »duhov11 suflerke, šminkarice, odrskega mojstra in tehnika — vseh teh skoraj nikoli ne vidimo na odru, brez njih pa bi vsaka igra bila samo na pol obut čevelj.
Vloge — dejansko posrečeno izbrane — so bile sledeče razporejene: študenta Živka je igral Marko Polcer, njegovega najboljšega prijatelja Lada Martin Rutar, Hanzi Polcer je Marjan, Okija je prevzel Mirko Polcer, Kristijan Sadnikar pa je igral Petra, obenem pa je bil od-
Šmihel pri Pliberku
Na pustno soboto je vabilo šmi-helsko društvo na komedijo, ki jo je napisal znani francoski pisatelj Eu-gene Labiche (1815 do 1888). Labi-che je velik literarni glumač, ki v svojem prekipevajočem snovanju ves čas kaže čut za celotnost in zaokroženost. Igra se ti zdi na prvi pogled brez vsebine in smisla, kakor da je njen edini namen smešnost. Glavna oseba je rentnik Fadinard, ki se mu tik pred poroko primeri nesreča, da njegov konj raztrga gospe florentinski slamnik in ji mora priskrbeti novega, sicer gospa ne more domov. Po njenem spremljevalcu primoran, bega za novim florentin-cem: zaide k modistki, svoji nekdanji nevesti, nato v tuj plemiški salon, kjer mora igrati slovitega pevca, nato pade naravnost v hišo vara-
Uprava Našega tednika
razpisuje
mesto knjigovodje
Nastop službe s 1. aprilom 1982. Plača po dogovoru.
Interesenti, ki imajo ustrezno izobrazbo in prakso, obvladajo oba deželna jezika in so že odslužili vojaški rok, naj pišejo na naslov:
NAŠ TEDNIK Viktringer Ring 26 9020 Celovec
Pliberk
Pred kratkim je zvezni varstveni urad na Dunaju (Bundesdenkmal-amt) gospodu Alojziju Kulmežu, mestnemu župniku v Pliberku, podelil odlikovanje za posebne zasluge na področju spominske zaščite. Kakor vemo, so se v zadnjih letih na pobudo g. župnika renovirale razne cerkve, na primer Št. Jur-ju, v Libučah, v Šmarjeti itd. Temu priznanju se Naš tednik z iskrenimi čestitkami prav prisrčno pridru-
Janko Ferk nagrajen
Zvezno ministrstvo za pouk in umetnost je dodelilo našemu rojaku Janku Ferku štipendijo za literaturo 1982. V pismu, ki ga je dobil štipendist, mu zvezni minister želi mnogo uspeha pri njegovem nadaljnjem delu. Štipendija naj služi avtorju romana »Obsojeni tožilec11 k še intenzivnejšemu delu na literarnem področju.
govoren za okusno in praktično scenarije, v študentovski klapi so še bili Hanzi Kežar, Adolf Blažej in pa Martin Mohar, ki pa je v zadnjem dejanju bil ustrežljiv in nagel natakar. Marija Kežar kot Nada, hči Senčarice ter sestrična Nina, ki jo je igrala Barbara Štern, sta bili pravi nadebudni frajlci, gospo Senčar, vdovo po bogatem trgovcu je predstavila Micka Hobel, v osebi naglušne operne pevke smo videli Marijo Štern, Mirko VVakounig je bil pač — profesorski — profesor, Folti Rupic je bil nesrečni trgovec Breithut iz Zagreba, Franci Polcer pa srečni trgovec Kobe. Na klavirju je spremljal Hanzi Kežar.
Preteklo soboto so Šentvidčani na povabilo Katoliške prosvete Št. lij gostovali v tamkajšnji farni dvorani, ki so jo gledalci do zadnjega kotička napolnili in se smejali ho-matijam na odru, da skoraj niso opazili, kdaj je zmanjkalo toka.
Dejstvo je, da je vrsta igralcev prvič igrala, da so igralci večinoma sami mladinci in da je bilo treba uskladiti govorjeni tekst s petjem in dokaj zamotanim potekom igre.
Kot smo zvedeli, bodo Šentvidčani igrali še drugje.
nega soproga in končno pred svoj dom, kjer med poročnimi darili najde prav tak slamnik, kakor ga išče. Ves dan divjega beganja torej samo zato, da najde pri sebi doma, kar je iskal drugod. Dramatikova teatraličnost je pri vsem tem tako nagla in močna, da mu je mnogo več za dejanje, za besedno igro in ponavljajoč se dovtip kakor za vsebino.
Igralcem je uspelo zadeti pravo lahkotnost igre. Marsikje bi seveda morali malo zaustaviti tek dejanja in se potem s še večjo naglico zagnati. Igralska mladež seveda ni zmogla upodobiti vseh starih smešnih likov igre. In ker je »požrtvovalnost za žensko najlepše pokrivalo11 (tako je rečeno v igri), velja režiserki izpod Pece za ta njen režijski prvenc odkrito priznanje. Šmihelčani so se veselili samorastniškega kulturnega podviga.
PS
Žvabek
Na pustno soboto so vabile KM-Pliberk-Žvabek-Suha na pustovanje pod geslom »Gremo na krap". Povabilu se je odzvalo okoli 150 otrok in lepo število odraslih. Prireditev je bila zelo posrečena in katoliška mladina je spet enkrat dokumentirala svoje sposobnosti. Vsi smo se dobro zabavali ob igranju smešne »band11 iz Doba, pevski vaji moškega zbora iz Suhe, ob nastopih žvabeškega in soškega mladinskega zbora, čarovniku Štefanu, skeču libuške otroške skupine, gimnastiki humških otrok ... Velik kompliment zasluži v tem slučaju cela publika, ki je z veliko vnemo sodelovala in tako popestrila spored. Žvabeške in su-ške mamice pa so spekle okoli 500 krapov, katere smo vse pojedli. V drugem delu prireditve pa je zaigral Fridej na harmoniko, in vsi — odrasli in otroci — smo se podali na plesišče ter skupno zaplesali, da so se iskrile pete.
Sodelavci KM Pliberk-Žvabek-Suha se zahvaljujemo vsem otrokom, staršem in KPD »Drava11 za sodelovanje ter podporo in se veselimo na naše naslednje srečanje.
V soboto, 6. 3., od 9. do 16. ure
TEČAJ ZA SADJARJE, KMETICE IN KMETE
»VZDRŽEVANJE SADNIH DREVES11, slov.
Voditelj: dipl. inž. Franc Lombergar, Maribor
V soboto, 6. 3., 14. uri
ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL MATURANTOV SLOVENSKE GIMNAZIJE Z OKVIRNIM KULTURNIM PROGRAMOM
Družini Janka Zvvitterja na Tešinji pri Št. Jakobu v Rožu se je rodil sin Marko! Čestitamo!
Kučnik Lambert, pd. Kočnikov oče iz Šmarjete v Rožu praznuje 78. rojstni dan. Čestitamo!	*
Ljudmila Možina iz Doba pri Pliberku praznuje 78. rojstni dan. Čestitamo!
Albin VVavče z Letine pri Šmihelu obhaja 76-letnico življenja. Čestitamo!	*
•Zadnji torek se je rodila družini Smolle na Bistrici v R. hčerka, ki jo bodo krstili na ime Lena-
Magdalena. Čestitamo!
*
V Mokrijah je praznovala svojo 92-letnico Ana Križnik. Vse najboljše, zdravja in še na mnoga leta.
Našim zdomcem prodajam stanovanje v Ljubljani, komfortno, s centralnim ogrevanjem, v bližini trgovin, šole, vrtca, zdravstvenega doma itd. Ponudbe sprejemam na naslov: ŠKUFCA Vinko Na jami 1 61000 Ljubljana Slovenija-Jugoslavija ali pa na telefonsko številko (iz Avstrije) 00 38 61 559 - 950
Hotel Antonič na Reki nastavi s 1. aprilom 1982 izučenega kel-nerja, 1 sobarico, 1 hišnika (lahko tudi upokojenec) — poldnevna služba. Plača nadpoprečna; tel.: 0 42 53/241.
Katoliška mladina prireja
MULTI — MEDIA — SHOVV o sv. Frančišku »Der kleine Arme aus Assisi"
14. 3. 1982, ob 14.30 v Domu v Tinjah
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA vabi na
ZAKLJUČNI NOGOMETNI TURNIR POKALA KDZ 1981/82 ki bo v soboto, 13. marca, ob 14. uri, v novi dvorani v Vetrinju. Prijave sprejemamo do srede, 10. marca, v klubu KDZ, Viktringer Ring 26.
V Vetrinj bosta iz Podjune in Roža vozila omnibusa.
Prisrčno vabljeni!
DOM V TINJAH
Od ponedeljka, 8. 3., 18. uri do četrtka, 11. 3., 13. uri
DUHOVNE VAJE ZA ŽIVI ROŽNI VENEC, lil, slov.
Voditelj: žpk. Ciril Demšar
V petek, 12. 3., od 9. do 17. ure
INFORMACIJSKI DAN O DAVČNIH IN FINANČNIH VPRAŠANJIH ZA SEZONSKE IN PENZIONSKE OBRTI, nem.
Predavatelj: davčni svetovalec dr. Enders, Dunaj
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev11,
Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), urednika:' Janko Kul-mesch.in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: »Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: 0 42 22/72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
M
naš tedniki
„Od Pliberka do Traberka“:
Festival slovenske koroške pesmi
Od 6. februarja pa do 28. februarja letos je bilo v okviru Voran-čevih dni 15. Pevsko srečanje „Od Pliberka do Traberka“. Osrednja in hkrati zaključna prireditev je bila v nedeljo, 28. februarja, v športni dvorani Osnovne šole na Ravnah, ki so se je udeležili tudi zastopniki družbeno-političnega življenja to-in onstran meje.
Prireditelji srečanja, Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, Zveza kulturnih organizacij občine Ravne na Koroškem ter občin Dravograd, Slovenj Gradec in Radlje ob Dravi so ogromno prireditev speljali zares mojstrsko, za kar jih je treba posebej pohvaliti.
Začetki pevskega srečanja so bili dokaj skromni in iz šibkega drevesa je v teku let zrasla mogočna lipa, kar že sam simbol ponazarja. Na letošnjem jubilejnem srečanju je nastopilo oz. sodelovalo nad 1300 pevcev iz vseh dolin in krajev Koroške to- in onstran meje. Med tistimi zbori, ki že od vsega začetka sodelujejo, je SPD „Edinost“ iz Pliberka, ki ga vodi starosta slovenskih zborovodij, Polti Hartman. Tako zbor kot dirigent sta dobila spominsko plaketo. Iz našega dela Koroške so sodelovala sledeča društva oz. zbori: 6. 2. v Mežici SPD „Vinko Poljanec" iz Pliberka, 7- 2. v Črni MPZ „Kralj Matjaž" iz Libuč in SPD „Trta“ iz Žitare vasi v Dravogradu, 13. 2. v Prevaljah SPD »Zarja" iz Železne Kaple in SPD »Podjuna" iz Pliberka, v Pliberku Pa isti dan SPD „Edinost“ in Koroški partizanski pevski zbor; na Ra-dišah so 14. 2. sodelovali MPZ Št. Lipš, SPD „Kočna" iz Sveč, SPD
Spominski pohod „Arihova peč“
Več sto ljudi se je zadnjo nede-'jo udeležilo četrtega spominskega Pohoda „Arihova peč" na Bleščečo Planino. Kljub obilici novozapadle-9a snega je organizatorjem — Slovenski športni zvezi, Slovenskemu Planinskemu društvu in prosvetnemu društvu „Rož“ iz Št. Jakoba — uspelo urediti gaz s Hodnine pri Podrožčici mimo partizanskega bunkerja pod Arihovo pečjo do planinske koče na Bleščeči planini in sPet nazaj.
Okoli osemdeset smuških teka-čev se je že prej udeležilo teka na Hodnini, pred začetkom pohoda pa s° s kratkim kulturnim sporedom Počastili spomin osmih padlih partizanov in se spomnili 40-letnice nasilne izselitve koroških Slovencev in njihove vključitve v protifašistični upor slovenskega naroda.
„Gorjanci“ iz Kotmare vasi in MPZ „Jakob Petelin-Gallus" iz Celovca; dne 26. 2. je Slovenj Gradec sprejel pevke in pevce, tam so med drugim nastopali SPD „Edinost“ iz Štebna v Podjuni (Moški zbor „Franc Leder-Lesičjak"), SKD „Glo-basnica" (mešani zbor „Peca“), SPD „Srce“ iz Dobrle vasi ter SPD „Radiše“. Na zaključni prireditvi v nedeljo zvečer na Ravnah pa so nastopili: SPD „Edinost“ iz Pliber-
Prva turneja po Sloveniji z letošnjo igro nas je peljala kar v štiri kraje na Dolenjskem in Gorenjskem: v občino Šiško pri Ljubljani, v Horjul, v Polhov Gradec in Pirniče. Na turneji nas je spremljal režiser Franci Končan, saj smo igrali tudi v njegovem rojstnem kraju Horjulu.
Dne 8. 2. smo zaigrali igro „Hodl de Bodi ali dve vedri vode" dijakom osnovne šole Mileta Mravljeta v Dravljah (občina Šiška). Čeprav so bile razmere malce neugodne za igranje (v telovadnici je vsak glas „bučno“ odmeval), so vsi šolarji z navdušenjem sledili igri. Po končani predstavi so nas člani novinarskega krožka povabili na kratek razgovor ob pecivu in ribezovem soku. Pogovarjali smo se o naših izkušnjah pri odrskem delu, kajti dijaki hočejo sami uprizoriti kako igro. Morda pa jih bomo tudi mi mogli kdaj videti na koroških odrih.
Dan navrh smo gostovali v Polhovem Gradecu, kraju, ki leži na meji med Gorenjsko in Dolenjsko, približno dvajset kilometrov od Ljubljane. Tudi tukaj smo igrali pred osnovnošolci, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička (bilo jih je okoli 500). Na začetku nekoliko mrzla dvorana se je pri tej množici ljudi kar hitro ogrela. Kosili smo v šoli, nato pa nam je učiteljica zemljepisa razlagala zgodovino kraja: da so našli na bližnji gori zidovje rimske utrdbe, da je tod grad z lepim
Odkritje spomenika
(Nadaljevanje s 3. strani) oblikoval prof. France Gorše iz Sveč. Blagoslovil ga je sveški župnik pater Stanko v odsotnosti domačega župnika Marktla, ki mu vsi farani želijo skorajšnjo okrevanje. V kratkih nagovorih ob spomeniku sta se župan Herbert Schiller (SPO) in vodja EL Rože k Ludvik Lesjak bavila z osebnostjo Petra Markoviča in izrazila svoje prepričanje, da bo poslanstvo kulturnega društva „Peter Markovič" rodilo lepe sadove sodelovanja in sožitja v rožeški občini. Postavitev spomenika je merodajno podprla koroška deželna vlada.
ka, SPD „Danica“ iz Št. Vida v Podjuni, MPZ „Jakob Petelin-Gallus", SPD „Rož“ iz Št. Jakoba v Rožu, SPD „Podjuna“ iz Pliberka ter Koroški partizanski pevski zbor.
Po koncertu so podeljevali spominske plakete, ki sta jih dobili obe naši osrednji kulturni organizaciji. Predsednik SPZ, Valentin Polanšek je v svojem govoru spomnil na 40-letnico upora koroških Slovencev in na izseljevanje, tajnik K KZ, Nužej Tolmajer pa je dejal, da je slovenska pesem bila narodu vedno močna opora, da ga spremlja skozi njegovo zgodovino. Z veseljem pa je spomnil na 80-letnico naše pesnice Milke Hartmanove ter poudaril, da je svetal zgled narodne zvestobe.
vrtom in ob njem Neptunov vodnjak z grbom polhograjske grofije, da so v tem kraju tiskali pratike že v prejšnjem stoletju, da je dobil kraj ime po polhih, ki so oglodali sedlo škofa in še marsikaj drugega zanimivega. Po kratkem izletu na Črni vrh smo se hitro vrnili v kulturni dom, saj smo še enkrat zaigrali občanom. Navečerjali smo se krvavic, zelja in žgancev in se zabavali s polhograjsko folklorno skupino, ki zna zarajati tudi nekaj koroških plesov.
10. 2. smo četrtič v treh dneh stali s „Hodlom de Bodlom" na odru — tokrat v Horjulu. Tudi tukaj so obiskali predstavo otroci osnovne šole. Šolarji, bolj rečeno šolarke gospodinjskega krožka pa so nam pripravile posebno presenečenje: pogostile so nas kot v najboljšem hotelu. Tako z leve kakor z desne so nam servirale, da krožnik nikdar ni bil prazen in nalivale, da so bili kozarci vedno polni — jabolčnega soka seveda. Toda nismo se mogli dolgo odpočiti — se ena predstava nas je čakala, v Pirničah (to je kraj blizu Medvod).
Presenetil nas je sijajno opremljen oder z najmanj 20 žarometi in ogromno višino, z zavesami in garderobo pod odrom, skratka: v tej dvorani igrati je bilo veselje. Po večerji smo se poslovili od Francija Končana in od članov igralske skupine v Pirničah, nakar smo se vrnili domov na Koroško — utrujeni od napora petih predstav, toda veseli, da so nas vsi tako prisrčno sprejeli.
Miha Vrbinc
Leta 1882 je bilo ustanovljeno prvo slovensko pevsko društvo LIRA iz Kamnika. Od leta 1920 pa tja do leta 1962 je zbor vodil Ciril Vremšak, danes ga vodi Silvo Vremšak. LIRA je naštudirala v času med obema
Gremo v Korotan
vojnama vsako leto celovečerni koncert. Leta 1924 je bil zbor na tekmovanju v Ljubljani prvak Hubadove pevske župe. Leta 1965 si je zbor priboril na mednarodnem tekmovanju v Arezzu II. mesto. Pevci so gostovali po Avstriji, Holandiji, Nemčiji, Švici in na Poljskem. Ob 90-letnici obstoja je bila LIRA s strani ZKO Slovenije odlikovana z Gallusovo plaketo. Kamniška LIRA se predstvalja javnosti že z drugo ploščo. Z izborom koroških ljudskih pesmi se LIRA uvršča med redke in dragocene ohranjevalce slovenske zborovske pesmi.
Bergkamerad
SUBARU 1800 4WD Kombi 1800 ccm, 82 PS (60 kW) Normalbenzin, wie jeder ___	SUBARU.
SUBARU 4WD. Dos Allrad- Allwetter-Auto.
Ereter und einziger PKW mit Allrad-Uberlegenheit.
__________________________ -Bti
SUBARU 4MO
*"r S UBARU-Vertragshdndler envartet Sie zur Probefahrt.
AUTOHAUS TREFF
KLAGENFURT, Viilacher Ring 59, Telefon 04222 - 85251. VVerkstatte und Ersatzteile: Viilacher StraBe 141,
Telefon 04222 -22 2 81 - 0
Oder Mladje na turneji po Sloveniji
Bo Khomeini poslal svojo telefonsko knjigo?
Jože Mischitz, star 50 let, domačin iz Bilčovsa, ki živi sedaj v Celovcu, je človek, ki ga ne srečaš vsak dan: njegov konjiček je zbiranje telefonskih knjig iz vseh dežel sveta.
Po poklicu je krojaški mojster; delal je med drugim na gledališču v švicarskem mestu Bern. Njegova trenutno največja želja: „Želim si, da bi mi Khomeini poslal svojo telefonsko knjigo."
Naš tednik: Zakaj ljubite telefonske knjige?
J. Mischitz: Delal sem med drugim v Bernu kot gledališki krojač; čutil sem veliko domotožje. Začel sem brskati po raznih telefonskih knjigah. Na ta način mi je nekoliko uspelo pregnati domotožje.
Naš tednik: Kdaj ste začeli zbirati telefonske knjige?
J. Mischitz: Avgusta 1981. Trenutno imam že več kot 100 telefonskih knjig v svojem malem stanovanju. Knjige iz Španije, Nemčije, Jugoslavije, Francije, Velike Britanije ... Tako skušam pricoprati veliki svet v svoje majhno stanovanje.
Naš tednik: Kako vam uspe, „pricoprati“ te številne telefonske knjige?
J. Mischitz: Lažje, kot si morda predstavljate. Če se peljem na Dunaj, ne grem v Schon-brunn, ne v Prater in tudi ne obiščem žlahte ali znancev. Grem v znano kavarno „Sacher“, kjer kličem po telefonu razne
konzulate in ambasadorje. Prosim jih za stare telefonske imenike, ki jih večinoma tudi dobim.
Naš tednik: Katere knjige trenutno pričakujete?
J. Mischitz: Iz Japonske ter Vzhodne Nemčije. Pred kratkim so tudi v Pekingu izdali novo knjigo, ki jo seveda potrebujem. Posebno pa si želim, da bi mi Khomeini poslal svojo telefonsko knjigo. Že sem mu pisal.
Naš tednik: In kaj počnete s temi knjigami?
J. Mischitz: Zvečer, ko drugi gledajo televizijo ali berejo kake romane, vzamem jaz v roke telefonsko knjigo in študiram imena ter telefonske številke. Počutim se zelo dobro, sem srečen, ko prebiram številke. Toliko jih je, da mi jih nikoli ne bo zmanjkalo ...
Naš tednik: Hvala lepa za pogovor in veliko veselja pri prebiranju telefonskih številk!
Janko Kulmesch
Je Landjugend ateistična?
Zadnjo nedeljo meseca februarja se je vršilo v Šmarjeti pri Velikovcu v ljudski šoli govorniško tekmovanje Podeželske mladine (Landjugend). Med drugimi je na tem tekmovanju nastopil tudi Erich Pfeifenber-ger, vodja te skupine v Št. Štefanu pri Trušnjah. Njegov govor pa prirediteljem ni mogel biti v čast. Bil je namreč skrajno ateistično usmerjen in je govornik resno podvomil, če je bil Jezus Kristus sploh kdaj živel. Takšna izvajanja bi delala čast vsakemu ..izgrajenemu" brezvercu, slišati iz ust predstavnika Podeželske mladine, ki je celo na vodilnem mestu, take besede pa je naravnost škandal. Ob tem in še drugimi podobnimi slučaji moramo dati prav zborničnemu svetniku Domeju, ki je opozoril
na dejavnost te Podeželske mladine, češ da je versko in narodno odtujajoča.
Pa to še ni vse! Erich Pfeifen-berger je namreč član župnijskega sveta v Želinjah. Okoli njegovega imenovanja in izvolitve so se dogajale prav čudne reči, ki so močno razburkale farno skupnost. Nemara so le imeli prav tisti, ki so tega mladeniča zaradi njegove verske brezbrižnosti odklanjali. Radovedni smo, če bo g. župnik Štefan, ki je bil ob govoru Pfeifen-bergerja osebno navzoč in ostali člani župnijskega sveta izvajali iz tega spodrsljaja konsekvence. Mučno in za našo mladino nesprejemljivo bi namreč bilo, če bi jo še nadalje „zasto-pal" človek z ateističnimi nazori.
11"
naš tedniki
Naš tednik se je pogovarjal s Francem Hašejem:
»Videl sem dosti sveta in ni mi žal!“
Slovenci imamo star pregovor „S trebuhom za kruhom“. Svoje pomembnosti in resničnosti do danes ni izgubil in je tudi ne bo. Ljudje vseh narodov zapuščajo svoje domove in iščejo dela v tujini. Nekateri ostanejo za vselej tam, drugi pa se vrnejo. To izseljevanje je prizadelo tudi Slovence. Posebno Primorci in Benečani so zapuščali skopo krpo domače zemlje in šli drugam, celo čez veliko lužo. Oton Župančič je v „Dumi“ zajokal za temi rojaki, ki so „... tam v Vesfaliji..izginili.
Eden tistih, ki je šel v tujino, da bi si zgradil temelje za eksistenco doma, je Franc Hašej iz Kokij. Zaneslo ga je v več kot 6000 km oddaljeno Savdovo Arabijo, deželo izvoljenega islamskega naroda, deželo, o kateri še vedno vse premalo vemo in ki je mnogim pojm olja in bajnega bogastva.
Pobarali smo Franca Hašeja, zakaj je šel tako daleč in kako je v tej oddaljeni deželi, ki jo je v teku štirih let spoznal kot delavec, ne pa kot turist.
Po osnovni šoli in Slovenski gimnaziji se je izučil za zidarja. V številnih tečajih si je izpopolnil
znanje in je že doma vodil partijo delavcev. Kot sam pravi, ga je želja, da bi se postavil na svoje noge in si pozidal hišo, gnala v tujino. Po razgovoru z nekim kolegom se je povezal z munchensko gradbeno firmo Moll, ki je že tedaj gradila v
Savdovi Arabiji različne objekte, posebno elektrarne.
Po prihodu na novo delovno mesto ga je prvo polletje najbolj dajala nenavadna puščavska okolica, popolnoma druga mentaliteta prebivalstva in pa huda vročina, kajti do 60 gradov in še več ni nič nena-
vadnega. Tudi na novem delovnem mestu, v pristniškem mestu Ždid-ha je prevzel skupino delavcev, čeprav se je z domačini zmarnval samo z rokami in nogami. Hitro pa je zapopadel arabščino in jo danes precej dobro govori.
Polagoma je le prišel v stik z domačini in v dolgih pogovorih je spoznaval njihovo mentaliteto, njihove navade in globoko zakoreninjenost v veri — islamu. Prav ta razlika, skoraj razkol med zakoreninjenostjo preprostega prebivalca v veri in razkošnim življenjem bogatašev in višjih slojev, posebno kraljeve družine, je morebitna kal bodočih in temeljitih družbenih sprememb, posebno, ker iranski model močno vpliva na množice.
V	krajih, ki so gospodarsko bolj razviti in kjer je stik z raznimi vplivi sveta vse ožji, pa se rahlja strogo in staro družbeno mišljenje. To je morda razvidno iz tega, kako se spreminja vloga žene, gledanje na ženo. Po starem, dosedanjem mišljenju ogromne večine prebivalstva je žena last in posest moškega in njeno mesto je dejansko v štirih stenah hiše oz. v šotoru. Če gre na trg ali ven, nosi kopreno (šador). V bistvu je brezpravna. Poročiti mora moškega, ki ga ji določi oče. Ta se prej pobota z ženinovem očetom o njeni vsoti. Prava Arabkinja velja nad 250.000 šil. ali med 50 in 100 kamel, dekleta drugih narodnosti pa okoli 100.000 šilingov.
Dekleta in žene višjih slojev niso več tako vkovane v stare okove in družbene norme.
Preden je prišel na dopust, je delal v bližini drugega najsvetejšega mesta moslemov, Medine. Glavno sveto mesto je Mekka.
V	središče — do mošeje — obeh mest ne sme noben krivoverec-nemoslem. Sedem kilometrov pred središčem je ostra meja, tam do zob oboroženi stražarji pregledajo vsakega prišleca in takoj na izkaznici vidijo, če je mo-slem ali ne. Dvema kolegoma, tako Hašej, je uspelo priti v središče Medine in so ju zato za kazen javno prebičali. Neki nemški polir šele od tedaj sme delati v središču Mekke, odkar je javno prestopil k islamu in doma obiskoval obvezne islamske šole.
Dežela sama, ki je trikrat večja od Zapadne Nemčije, a ima samo 8 milijonov prebivalcev, od tega 4 milijonov čistokrvnih Savdovi h Arabcev, to je državljanov, v kateri dela trenutno okoli 150.000 se-
7. Božanski izobraževalni teden
od 5. do 14. marca 1982
Sodelujejo Slovenska prosvetna društva iz Bilčovsa, Borovelj, Kotmare vasi, Loč, Rožeka, Št. Jakoba, Št. Janža, Slovenjega Plajberka in Sveč
•	Petek, 5. marca, ob 20. uri:
Otvoritev: univ. prof. dr. Ervvin Ringel, Dunaj.
O psihološki situaciji manjšine in večine.
Kraj: Št. Jakob, farna dvorana
S Sobota, 6. marca, ob 9. uri:
Nadaljevanje razprave o predavanju dr. Ringla z ozirom na dejanski položaj na Koroškem.
Kraj: Št, Jakob, društvena soba
Ob 19. uri: dr. Janko Malle: Pregnanstvo in odpor v boroveljski okolici. Kraj: Borovlje, pri VVundru
S Nedelja, 7. marca, ob 19.30:
dr. Janko Malle: Pregnanstvo in odbor v boroveljski okolici.
Kraj: Slovenj Plajberk, gostilna Folta
•	Ponedeljek, 8. marca, ob 20. uri:
Teodor Domej: Iz zgodovine koroških Slovencev s posebnim ozirom na Kotmaro vas (skioptično predavanje)
Kraj: Kotmara vas, pri Mežnarju
Ob 20. uri: dr. Anton Feinig: Imena iz Sveč in okolice (Predavanje s skioptičnimi slikami)
Kraj: Sveče, pri Mihiju (stara šola)
•	Torek, 9. marca, ob 20. uri:
dr. Gert Lach: Forum za aktualna vzgojna vprašanja.
Kraj: Rožek, ljudska šola
•	Sreda, 10. maca, ob 20. uri:
40-letnica pregnanstva in oboroženega odpora v naši občini.
Kraj: Bistrica v R., ljudska šola
•	Četrtek, 11. marca, ob 20. uri:
Rudi Groblacher in Zdravko Schellander: Potovanje po Kitajski (skiop-tične slike, film).
Kraj: Velinja vas, pri Knabrlnu
Ob 20. uri: Izseljevanje koroških Slovencev na primeru Št. Jakoba (zgodovinski uvod, pričevanja)
Kraj: Št. Jakob, društvena soba
•	Sobota, 13. marca, od 17. ure naprej:
Dan domačih jedil.
Kraj: Sveče, pri Adamu
Ob 15.30 uri: Nastop učencev glasbene šole.
Kraj: Bilčovs, pri Miklavžu
•	Nedelja, 14. marca, ob 14.30:
Zaključna prireditev. Srečanje rožanskih pevskih in instrumentalnih skupin.
Kraj: Bistrica v Rožu, kino-dvorana
(
zenskih delavcev, ki so podvrženi istim zakonom kot domačini — tudi glede alkohola in kaznita dežele je lepa. Treba pa je, da se puščavski lepoti privadiš. Kmetijstvo je možno samo v oazah in v gorskih legah (okoli 1500 m nad morjem). Vendar je te površine samo 10% vse površine. Glavni vir dežele so olje in rudnine ter surovine.
Zapovedi korana strogo izpolnjujejo. Za uboj, posilstvo, prešuštvo in predzakonske spolne odnose velja smrtna kazen, ki jo eksekuti-rajo, rop in krajo pa kaznujejo z odsekanjem roke. Te stroge kazni, ves družbeni red, vse mišljenje je za nas morda nekaj hudega, skoraj groznega in prav radi obsojamo vse to. Vendar nimamo pravice, vsega tega obsojati, ker sploh ne
poznamo dežele, ljudi, navad, še manj pa vere ter vseh okoliščin in ker moramo najprej pomesti pred svojim pragom.
Vsa štiri leta je Franc Hašej redno dobival Naš tednik. Tako pravi: „Naš tednik je bil zame živa vez s Koroško, z domom in sem ga vedno nestrpno pričakoval, ker sem dobival tako tudi slovensko čtivo. Zadnje mesece sem imel še kolega, s katerim sva prebirala vse novice.“ Na vprašanje, kako dolgo še namerava iti v tujino, je dejal, da kvečjemu še leto ali dve, glede kraja pa še ne ve točno. Ali v Savdovo Arabijo ali pa Afriko.
„Videl sem veliko sveta, spoznal skoraj vse narode in narodnosti in ni mi žal, da sem šel po svetu".
Tekst in foto: Franc VVakounig
JOSIP JURČIČ
deseti
brat
34.
„Morda sem vam dal tako puško, da je bila že nabita in je strel v cevi zarjavel, vi ste pa še vdrugič natlačili. Sicer moje puške ne udarjajo. Pa se vam bo že zacelilo, zmijete se, pa bo dobro, zdaj pojdimo gledat. Če je žival obstreljena, psom pokažemo sled in pred večerom bomo obe imeli. Ali veste, da ste dve?"
„Dobro sem ju videl, kakor vas zdajle vidim, gospod graščak," dejal je šolmošter Zmuzne in si lice brisal.
Našli so res krvave sledi in nekaj odstreljene dlake. Koj potem so izvohali psi v gošči onemoglo zver. Bil je mladič. Sklepali so možje, da bi se lahko tudi še druga dobila. Toda psi so bili danes tako leni, da so vedno sled izgubljali. Tedaj se cela tovarišija z enim plenom napoti domov, ker se je že večer bližal.
Marijan ni hotel iti na Slemenice nazaj. Dejal je, da hoče še po hosti pregledati. Preden pa je družbo popustil, ozrl se je proti Lovretu in mu dejal tiho: „Drevi, ko sonce zaide, pridi vrh Skal."
Lovre pomigne. Vsi odidejo. Sonce je bilo precej nizko. Lovre je tedaj začel misliti medpotoma, da pač ni vredno hoditi domov in kmalu zopet isto pot nazaj.
„Gospodje, jaz bi skoro tudi še veselje imel v hosti ostati. Morda ravno mene sreča čaka," dejal je.
„Kakor vam je ljubo," odgovori gospodar, „če ostanete, bosta z Marijanom vsaj dva, vama bode krajši čas. Drevi pa se podvizajte o pravem času domov in še Marijana pripeljite."
„Pa varujte se prepirov!" zašepeta Vencelj in za-mežika.
Lovre ga debelo pogleda. Ali kaj ve ali sluti? Ni mogoče, to je menda govoril brez misli.
Krene jo brž, ko pride lovcem izpred oči, proti Skalam. Tu je bilo veliko po rob j e med vasjo in ho-sto. Proti zahodu je viselo strmo pečevje, preraslo z
leščevjem in trnjem, proti vzhodu pak je bila tjakaj do meje peščena zemlja, po kateri je redko med brinjem in kotanjami rasla starikava resa.
Tik roba se uleže Lovre na tla, prislonivši svojo nenabito puško ob kamen. Ravno se je mesec, velik in bled, vzdigoval na vzhodu. Bolj sentimentalen zaljubljenec, kakor je bil Lovre Kvas, bil bi gotovo glasen monolog nanj govoril in ubogi svetilnici na nebu dajal oči, sluh in pamet, pozabivši, da luno pač malo skrbi za nas črve, ki lazimo po tej zemlji in menimo, da presegamo vesoljnost! Kvasu pa je bila luna zdaj malo.
Daši je skoro želel, da Marijana ne bi bilo le-sem, vendar ga je težko čakal, ker si ni mogel misliti, kako se bosta pogovorila, posebno na tako samotnem kraju. Enkrat mu je misel prišla, da bi se morda hotel biti ž njim. Ali ta misel se mu je zdela preneumna. Moral bi biti ta Marijan bolj romantičnega duha, da bi mu kaj enakega na um prišlo. Ko bi bil vedel, da je mladenič veliko tistih romanov bral, katere Cervantes v Don Kihotu šiba, zdelo bi se mu bilo še mogoče, a tako mu še zaupal ni, da bi vedel, kaj je tista nespametna sodba, ki ji svet dvoboj pravi. Zastavil si je tudi vprašanje, kako bi ravnal, ko bi se mu res kaj takega pripetilo. Čutil je, da bi bil hudoben duh v njem skoro pripraven. Ali pamet, sodnica za dilemo da ali ne, razločila je naravnost za poslednje. Naj bi tako ali tako reč iztekla, ona in
od petka, 5. marca 1982
do četrtka, 11. marca 1982
PETEK, 5. marca: 9.00 Poročila —
9.05	Am, dam, des — 9.30 Ruščina —
10.00	Šolska TV — 10.30 Dobro jutro gospa Fink — 12.15 Doris Lessing —
13.00	Poročila — 17.00 Am, dam, des
—	17.25 Luzie — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Pan optikum — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Decernat K 1 — 21.15 Modna revija — 21.20 Prof. Muliarjeva ura
—	22.05 Šport — 22.20 Nočni studio ~ 23.20 Poročila.
SOBOTA, 6. marca: 9.00 Poročila —
9.05	Angleščina — 9.35 Francoščina
—	10.05 Ruščina — 10.35 Mesto Dunaj in prebivalci —- 11.20 Tudi veselje mora biti — 11.25 Camera — 11.55 Nočni studio (pon.) — 13.00 Poročila — 15.25 Lažnivec — 17.00 Športni abc — 17.30 Boomer — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Go n rad s
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Glasba na tekočem traku — 23.20 Šport — 0.15 Poročila.
NEDELJA, 7. marca: 11.00 Ura tiska
—	12.00 Govoriti in pustiti govoriti —
15.20	Domotožje — 16.45 Zgodba o marljivem krojaču — 17.15 Risanka —
17.45	Klub seniorjev — 18.30 Srečanje človeka z živaljo — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Romeo und Julia —■ 21.15 Symphonie Pantastigue — 22.15 Šport — 0.00 Poročila.
PONEDELJEK, 8. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Pogled v lonec — 10.00 Šolska TV — 10.30 Vikend — 11.50 Taučland pozdravlja —
13.00	Poročila — 17.00 Am, dam, des
—	17.30 Lesi — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Fauna iberica — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih —
21.05	Prefesionalci — 21.55 Večerni šport — 22.25 Poročila.
TOREK, 9. marca: 9.00 Poročila — 9-05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina
—	10.00 Šolska TV — 10.30 Lažnivec ~~ 12.00 Roke kvišku, mojster prihaja
12.15	Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Tudi veselje mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Leteči čoln — 18.30 Mi ~ 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 „M“ — 21.00 Dnevnik — 21-50 Videoteka — 22.25 Poročila.
SREDA, 10. marca: 9.00 Poročila —
9.05	Tudi veselje mora biti — 9.35 Francoščina — 10.00 Šolska TV —
10.35 Domotožje (pon.) —- 12.00 Risanka — 12.15 „M“ — 13.00 Poročila —
17.00	Lutkovna predstava — 17.30 Viki
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Policijska inšpekcija — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 20.15 Jutri pa bo druga stvar — 22.00 Šport — 23.15 Poročila.
ČETRTEK, 11. marca: 9.00 Poročila
—	9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Jutri pa bo druga stvar — 12.15 Sveta dežela in zgodovina — 13.00 Poročila —
17.00	Am, dam, des — 17.30 Guliver — 17.50 Risanka — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Prosim za mizo — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Otrok Elizabete — 21.40 Ko cvetejo rože — 22.25 Šport — 0.00 Poročila.
PETEK, 5. marca: 17.30 Govoriti in pustiti govoriti — 18.00 Galerija —
18.30	Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Telemed — 21.15 Modna revija — 21.20 Politika ob petkih —
22.20	Beg v 23. stoletje — 0.15 Poročila.
SOBOTA, 6. marca: 14.55 Glasba —
16.00	Športno popoldne — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Ljudski odvetnik — 20.15 Norec z Dunaja — 21.45 Roald Dahi —
22.10	Vprašanja kristjana — 22.15 Zadnji boj — 0.00 Poročila.
NEDELJA, 7. marca: 10.00 Matinee — 14.00 Športno popoldne — 18.00 Heinz Ruhmann — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Kraj
storitve — 21.50 Stara ljubezen je vedno mlada — 22.35 Matinee — 23.35 Poročila.
PONEDELJEK, 8. marca: 18.00 Znanje danes — 18.30 Nov način televizije
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Ljuba družina — 21.05 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Umor — 0.00 Poročila.
TOREK, 9. marca: 17.45 Šolska TV
—	18.00 Orientacija — 18.30 Jean Christophe — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Dunajska glasba — 21.03 Dalas
—	21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
SREDA, 10. marca: 16.45 Iz parlamenta — 18.00 Dežela in ljudje —
18.30	Jean Christophe — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kulturni žurnal — 21.05 Svetovna literatura — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Umetnine — 23.20 Poročila.
ČETRTEK, 11. marca: 16.30 Iz parlamenta — 17.45 Šolska TV — 18.00 Na poti po Avstriji — 18.30 Jean Christophe — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dali, dali — 21.50 Deset pred deseto —
22.20	Club 2.
1
PETEK, 5. marca: 8.50 TV v šoli —
10.00	Poročila — 10.05 TV v šoli —
15.30	TV v šoli — 17.25 Poročila —
17.30	Kaj je novega na podstrešju —
18.00	Radenci 82 — 18.30 Obzornik —
18.45	Pred izbiro poklica — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Na pragu smrti — 20.55 Ne prezrite —
21.10	Ti dnevi, ta leta — 21.55 Spremljajmo — sodelujmo! — 22.05 Nočni kino: Trenutek — 23.45 Poročila.
SOBOTA, 6. marca: 8.00 Poročila —
8.05	Potovanje škrata Spančkolina —
8.15	Ciciban, dober dan — 8.30 Zbis — Oblaček Pohajaček — 8.45 Kuhinja pri violinskem ključu — 9.10 Kaj je novega na podstrešju — 9.40 Pisani svet —
10.10	Mesta: Rim — 10.55 Za zdravo življenje — 11.05 Otrok in igra — 11.25 Triglav v Južni Ameriki — 12.00 Ljudje in zemlja — 13.00 Poročila — 14.40 Nogomet: Osijek : Vojvodina — 16.30 Poročila — 16.35 Risanka — 16.45 Košarka: Bosna : Partizan — 18.20 Mup-pet Show — 18.45 Naš kraj — 19.00 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD —
19.55	Vreme — 20.00 Koroška se predstavlja — 21.35 Zrcalo tedna — 21.50 Julija — 23.25 Poročila.
NEDELJA, 7. marca: 8.40 Poročila — 8.45 Živ žav — 9.35 Izsiljevanje na Atlantiku — 11.10 TV kažipot —
11.30	Narodna glasba — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila —
15.00	Ulični tek žena — 15.45 Moja draga Klementina — 17.20 Človek brez meja — 17.50 Športna poročila —
17.55	SP v rokometu — 19.15 Risanka
—	19.22 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Nepokor-jeno mesto — 21.25 Gledališče poezije
—	21.45 Športni pregled — 22.30 EP v atletiki.
PONEDELJEK, 8. marca: 8.45 TV v šoli -t 10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli — 17.05 Poročila — 17.10 Mesta: Leningrad — 18.00 Delegatski vodnik —
18.30	Obzornik — 18.45 Mladi upi —
19.15	Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme —
20.00	Poštar iz Foncabretta — 21.30 Kulturne diagonale — 22.15 V znamenju.
TOREK, 9. marca: 8.55 TV v šoli —
10.00	Poročila — 10.05 TV v šoli —
15.00	Šolska TV — 16.30 Balkansko prvenstvo v smučanju — 17.15 Poročila — 18.45 Čas, ki živi: Albina — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Skupno — 20.50 Nana — 21.50 V znamenju.
SREDA, 10. marca: 9.00 TV v šoli —
10.00	Poročila — 10.05 TV v šoli —
16.30	Balkansko prvenstvo v smučanju
—	17.20 Poročila — 17.25 Ciciban, dober dan — 17.45 Katka — 18.15 Okrogli svet — 18.30 Obzornik — 18.45 MPF Celje 81 — 19.15 Risanka — 19.25 TV in radio nocoj — 19.30 TVD
—	19.55 Vreme — 20.00 S pestmi v žepu — 21.35 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.40 Miniature
—	22.00 V znamenju.
ČETRTEK, 11. marca: 8.55 TV v šoli — 10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli —
13.55	Nogomet: Teteks: Dinamo —
15.45	Šolska TV — 17.15 Poročila —
17.20	Mladi virtuozi — 17.40 Kuhinja pri violinskem ključu — 18.10 Mozaik kratkega filma — 18.30 Obzornik —
18.45	Po sledeh napredka — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Mednarodna obzorja — 21.35 Rajmonda — 22.05 V znamenju.
PETEK, 5. marca: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Mali svet — 18.15 Mladinski ekran — 18.45 Zvezde, ki ne ugasnejo — 19.30 TVD
—	20.00 Glasba ob osmih — 20.50 Zagrebška panorama — 21.05 Dokumentarna oddaja — 21.55 Nočni kino: Nekega lepega novembra.
SOBOTA, 6. marca: 16.30 Prenos iz doma pionirjev — 17.30 Vroči veter —
18.30	Glasbena oddaja — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 TV kaseta — 20.30 Poezija — 21.05 Poročila
—	21.10 Rojaki — 21.40 Športna sobota — 22.00 EP v atletiki — 22.30 Mojstri sodobnega kiparstva.
NEDELJA, 7. marca: 9.00 Oddaje za JLA — 16.15 Boj do uničenja — 17.45 Nedeljsko popoldne — 18.30 Reportaža z nogometne tekme Budučnost: CZ
—	18.55 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Zgodbe o Jazzu — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Gledalci in TV — 21.35 Nana.
PONEDELJEK, 8. marca: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Lu-kičijada — 18.00 Miti in legende —
18.15	Štiri ženske — 18.45 Športni grafikon — 19.30 TVD — 20.00 Raziskovanja — 20.55 Zagrebška panorama —
21.15	Lice ob licu.
TOREK, 9. marca: 17.30 TVD —
17.45	Mi in TV — 18.15 Knjige in misli
—	18.45 Glasbeni portreti — 19.30 TVD
—	20.00 Narodna glasba — 20.45 Človek in čas — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Izviri.
SREDA, 10. marca: 17.30 TVD —
17.45	Čas za pravljico — 18.15 Naša obramba — 18.45 Narodna glasba —
19.30	TVD — 20.00 SP v umetnostnem drsanju.
ČETRTEK, 11. marca: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Prvi cvetovi — 18.15 Znanost — 18.45 Banatske pripovedi — 19.30 TVD — 20.00 Teleskopija — 21.00 Po izbiri.
Petek, 5. marca:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz kulturnega življenja.
Sobota, 6. marca:
09.05—	09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 7. marca:
07.05—	07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 8. marca:
14.10—	15.00 Koroški obzornik — Koroški zbori.
Torek, 9. marca:
09.30—10.00 Za našo vas.
14.10—	14.15 Koroški obzornik — Kako danes živeti! Iščemo krščanski način življenja. — Rdeče, rumeno, zeleno.
Sreda, 10. marca:
14.10—	15.00 Koroški obzornik — Čas za popevko — Naša beseda. 21.00—22.00 Koroška poje (posnetki od 7. 3.)
Četrtek, 11. marca:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Družinski magacin.
SVet bi bila zanj izgubljena. In vendar je njo šele sPoznal, svet se mu je šele odpiral, kako bi ga mo-gel izgubiti zlahka prej, preden je izpraznil name-njeno mu kupo — bodisi sladkega veselja ali bridke tuge. Ko se je takih misli zavedel, moral se je glas-no zasmejati. Obenem pak je čutil, da se je nekdo s Palico njegove noge dotaknil. Bil je deseti brat.
»No no! Pečena mačka! Tako vesel? Pa tukaj? Kž sl znašel morda, da so gori v le-tej reti (kaže na h n°) tudi neumni zaljubljenci, in to te je tako razvt selilo, da se ti je pečica potresla?"
»Nič takega nisem našel, Martin! Kje pa si bil? Kako da tod domov hodiš?"
»Ti, prijatelj, vprašal bi te jaz lahko, kje je moj 0rn' Poprašal bi te tudi lahko, kaj tukaj delaš. Ali Vs®ga tega nočem, ker sem vesel, da sem te enkrat susal, kako se smeješ. Prav je tako, vesel mora člo-biti in poskočen. Zato te rajši vidim, da si en-rat vesel, kakor da bi tri zime snega ne bilo in čevljev ne treba. Sicer imaš vedno navado, da delaš °braz na kislo kakor tisti ubožni oče, ki zadnjo Pfesnjavo skorjo med svoje tri paglavce razdeli, sam Pa luknjo tobaka pokadi, da si kruleči želodec utola-Zl' Ta to ni prav; človek naj se včasi kislo drži kakor Za Praznik, postavim, kadar nima kaj bolj poštenega elati ko ta svet premišljati in njegove madeže."
Nastajala je tema. Vsak čas je moral Marijan priti. Zato je Lovre mislil, kako bi Martina z lepo odpravil.
,,Lahko noč, Martinek, če greš spat. Jutri kaj pridi," pravi.
„Je! Kure in otroci se zdaj že žarijo, pošten človek pa ne mara za dve tri ure, če se pri dobrem možu pomudi. Kaj ne moreva tu kakove razdreti, ki se bo nama modra zdela? Zakaj, če se midva hočeva iz oči v oči malo pohvaliti, lahko rečeva, da sva dva moža, kakršnih matere ne pobirajo za plotovi, in vode takih ne prineso, ampak pravi materi ste naju rodili. Še bo šel včasi dež, preden se bosta dva enaka zlegla in zvalila na dan. Ni vsaka ženica otorej."
,,Pojdi tedaj v grad, če ne greš še spat. Tam je lepa druščina, doboš lahko pijače!"
Martinek se čudno nasmehne. Spoznal je bil, da bi ga prijatelj Kvas rad odpravil. Videlo se je, da je hotel nekaj vprašati, pa premislil se je in rekel samo: „Pijače bo deseti brat med gospodo dobil? Da, ko bi bil kdo drug, dobil bi je. Ali zdaj mu najrajši dade — kakor ribniškim povabljencem, ko se je Urh Prekanjeni z Marjeto Režajlo ženil —=- tepkovca in pi-sker lesnikovca. Drugod pa še zavdavice zanj nimajo. Bog te obvaruj in naj se ti o sami ljubici sanja."
Rekši, odide. Komaj pa se toliko za grmovje zavije, da ga ni mogel Kvas več videti, postoji in čaka.
PETNAJSTO POGLAVJE
Martinek ni dolgo stal na svoji preži, ko je zagledal, da nekdo dohaja. Kdor ne bi bil imel tako ostrih in dobrih oči kakor on, ne bi bil spoznal Marijana, kajti bilo je precej mračno in vedno ga je zakrivalo grmičje.
„Kaj imata pač ta dva tukaj opraviti?" godrnja deseti brat ter se naglo zavije navzdol in potem počez. Pripognjen in tiho prileze prek kamenja do mesta, kjer sta bila mladeniča. Kvas je bil vstal in stal Marijanu nasproti.
,,Jaz bi samo enega človeka na svetu vedel, kateremu bi zdaj precej odgovoril na tako vprašanje," slišal je Martinek Kvasa govoriti.
„No, bom pa še jaz ob kratkem govoril," pravi Marijan. „Če se v štirinajstih dneh, ne, v enem tednu ne odpraviš z lepo od tod za vselej, povedal bom to ljudem, ki jim je mar, da se Manica ne obesi na berača, ki je vzeti ne more. In če to nič ne pomaga, doboš od mene kroglo v glavo, in ko bi ne vem kaj bilo."
Daši je imel Lovre na take besede vzroka dovolj, bet s čepom odbijati, premagoval se je in dejal mirno: ..Marijan, jaz vam naravnost povem, da sem vas imel bolj za blagega moža. Da mi nekove namene podtikate, kakor bi jaz deklico samo začasno goljufal, ne morem vam zameriti." (Dalje prihodnjič)
Športno društvo Št. Janž v Rožu, ki je znano kot zelo agilno smučarsko društvo, je v predzadnjem tednu doseglo nov rekord pri organiziranju tekem. Na Rutah so se vrstile tekma za tekmo pod vodstvom marljivi'* šentjanških funkcionarjev in sodnikov.
S Okrajno smučarsko prvenstvo mesta Celovec je štelo nad 200 udeležencev glavnih in ljudskih šol. Domačinka Claudia Lausegger in Albert Ouantschnig sta si osvojila vsak v svoji skupini odlično drugo mesto.
S Sledilo je šolsko prvenstvo bistriške ljudske šole. Okoli 140 šolarjev se je borilo za številne nagrade, katere je pripravilo združenje staršev pod vodstvom njihovega predsednika dr. Tonija Feiniga in odbornikov dr. Tomija Partla, VVilija Moschitza idr. Presenetljivo so se odrezali člani športnega društva Št. Janž, saj so izmed 8 možnih zmag odnesli kar 5 v Št. Janž.
Zmagovalci: Tamara Lapuš, Peter Moschitz, Tomi Partl, Martin Baum-gartner, Patricia Meschnik, Elizabeta Moschitz, Barbara Stingl.
•	Zelo pomembna je bila tekma za deželni pokal. 217 najboljših šolarjev (11 do 15 let) iz cele Koroške se je odzvalo povabilu ŠD Št. Janž/R. Sekcijski vodja Erih Užnik je zanj tako dobro postavil vratca za veleslalom, da je komaj 10 tekmovalcev izpadlo — nov rekord pri šolarskih tekmah na Koroškem. Najhitrejša pri dekletih je bila Boro-veljčanka Andrea Begmann, pri fantih pa Gerhard Anetter iz Lesachta-la. Izmed domačinov so v tej močni konkurenci najbolje vozili Št. Janža-ni: Claudia Kropiunik kot 4., Albert Ouantschnig 8., Dominike Užnik 9., Claudia Lausegger 13., Tomaž Moschitz 19., pa tudi Selanka Marion Hribernik, ki vozi za Union Klagenfurt-Celovec, je zadovoljila s 4. mestom pri mlajših šolarkah. Vsi so se močno popravili pri OSV-točkah.
•	Po razglasitvi zmagovalcev je popoldne sledilo društveno prvenstvo ŠD Št. Janž. Izmed 154 imenovanih je sodelovalo 117 članov. Najhitrejša pri dekletih je bila Claudia
Kropiunik, ki šteje trenutno med najboljše na Koroškem in leži po točkah za deželni pokal na odličnem četrtem mestu; za dobro sekundo ji je zaostajala Dominike Užnik na drugem mestu. Najhitrejši moški pa je bil Theo Steiner pred Jozijem Partlom.
Po tekmi je predsednik društva dr. Tomi Partl v nabito polni Gabrie-lovi dvorani pri Tišlerju pozdravil številne častne goste, med drugimi župana Otmarja Baurechta, podžupana Jakoba Weissa, Huberta Gradneggerja; prav posebej pa še Florija Gabriel-Radarjevega, ki je že pred več kot 30 leti pomagal ustanoviti ta klub, slavil kot dober smučarski skakalec in sedaj živi v Kanadi. Njegov prijatelj, gostilničar Mihi Gabriel, soustanovitelj in bivši predsednik kluba, pa je sprejel ob tej priliki srebrno nagrado od deželne smučarske zveze.
Rezultati društvenega prvenstva:
Deklice — začetnice:
1. Andrea Gabriel, 2. Barbara Schmied, 3. Lucia Hafner.
Fantki — začetniki:
1. Peter Moschitz, 2. Daniel Užnik, 3. Martin Gabriel.
Deklice I:
1. Elizabeta Moschitz, 2. Gabriela Baumegger, 3. Patricia Meschnik.
Fantki I:
1. Tomi Partl, 2. Daniel Durnik, 3. Hanzi Kruschitz.
Deklice II:
1. Krista Jenko, 2. Mihaela Pschei-der, 3. Katja Weiss.
Fantki II:
1. Martin Moschitz, 2. Toni Pschei-der, 3. Martin Baumgartner.
Šolarke I:
1. Claudia Lausegger, 2. Maria Baumgartner, 3. Mirica Gasser.
Šolarji I:
1. Tomaž Moschitz, 2. Albert Guant-schnig, 3. Richard Meschnig.
Šolarke II:
1. Claudia Kropiunik, 2. Dominike Užnik, 3. Britta Kropiunik.
Šolarji II:
1. Marjan Kunčič, 2. Hanzi Juritsch, 3. Alexander Schlemitz.
Ženska mladina:
1.Martina Lausegger, 2. Mirjam Užnik, 3. Lenka Weiss.
Moška mladina:
1. Giinter Mehsnarz, 2. Mihi Bluml, 3. Hanzi Gasser.
Ženske I:
1. Lizi Hedenik, 2. Ivana Weiss, 3. Inge Meschnig.
Ženske II („gospodinje“):
1. Erika Kropiunik, 2. Maria Durnik, 3. Nežka Pinter.
Splošna moška skupina:
1. Theo Steiner, 2. Joži Partl, 3. VValter Lausegger.
Seniori I:
1. Lojzi Gabriel, 2. Erih Užnik, 3. Hanzi Pscheider.
Seniori II:
1. Hanzi Gabriel, 2. Pepi Kropiunik, 3. Zablatnik Otto.

	mmm ■IN	1 Naš športni reporter |
[		Jurij Perč
Nordijsko smučarsko svetovno prvenstvo 1982 je zaključeno. Minulo nedeljo je bilo v Oslu na Norveškem zadnje tekmovanje, s tem je bila podeljena zadnja zlata kolajna. Nedeljski smučarski skoki pa so priklicali
močno je deževalo. Vsak tekmovalec je vedel, da mora imeti pri svojem skoku tudi srečo, moral je upati, da bo le „videl“ skozi gosto meglo. Odgovorni in komisija so se dalj časa posvetovali, ali naj bi zadnje tekmova-
Škandal, ki ga ni bilo...
na dan hude kritike. Govori se celo o škandalu v Oslu. Kaj se je bilo zgodilo? Tekmovanje je bilo sprva napovedano ob 13.15 uri. Zeto neugodno vreme pa ni dopuščalo, da bi se zadnje tekmovanje svetovnega prvenstva pričelo pravočasno.
Vreme se je nekoliko izboljšalo, tako da so organizatorji smatrali, da so pogoji za skakalce dobri in s tem se je tekmovanje lahko pričelo. Skakalnica je bila slej ko prej prekrita s sivimi meglami, razmeroma
nje preložili, ali pa, kot predvidoma, v nedeljo zaključili svetovno prvenstvo. Naposled so se le odločili za nedeljsko prireditev.
Finci so slavili najmlajšega svetovnega prvaka v zgodovini smučarskih skokov: zlato kolajno je osvojil 18-letni Finec Mat-ti Nykanen, srebrno je dobil Norvežan Olav Hansson. Avstrijec Armin Kogler, ki je osvojil na 70-metrski skakalnici zlato kolajno, pa je tokrat zasedel tretje mesto in osvojil bronasto kolajno.
Seveda pa je diskusija o „škandalni“ prireditvi po končanem tekmovanju dosegla svoj višek. Trener avstrijskih skakalcev, Maks Golser je pred tekmovanjem odgovorne opozoril, da bi bilo tekmovanje pod takimi vremenskimi pogoji proti predpisom.
Kot alternativo je ponudil organizatorjem, da bi tekmovanje šteli kot „skoki na Holmenkol-mu“, ne pa za svetovno prvenstvo. Večina trenerjev ostalih držav se je priključila avstrijskemu, toda kljub temu je predlog splaval po vodi. Vse Golserjeve predloge je odvrnil trener Norvežanov, Jugoslovan Ludvik Zajc. Konec koncev pa je odločil en sam glas in zadnje tekmovanje svetovnega prvenstva je bilo za-sigurano.
To odločitev nekateri imenujejo „škandal“. Po mojem mnenju ni bil škandal, saj so pristojni demokratično oddali svoje glasove za ali proti predlogu Golserja. Gotovo bi avstrijski trener ob avstrijski zmagi molčal, kot riba v vodi.
Summa summarum: Avstrijci so se na svetovnem prvenstvu odrezali odlično, saj so osvojili 3 kolajn. Najboljše pa so se odrezali Norvežani, ki so osvojili kar 14 kolajn, od teh 7 zlatih. Sovjetska zveza je tokrat odnesla 5 kolajn.
Društveno prvenstvo DSG Podgorje
DSG-Podgorje, katerega pobudnik je učitelj Pepi Miiller, je na raznih področjih želo že velike športne podvige. Višek teh dosežkov je brez dvoma večkratna avstrijska prvakinja Ani Klemenjak, poročena Mul-ler.
Pred tednom dni so se pa zbrali smučarji tega društva in se pomerili v svojem že tradicionalnem društvenem prvenstvu. V tem okviru se je odvijalo tudi občinsko prvenstvo, h kateremu so pritegnili tudi rezul-
Gasilci - dobri smučarji
Na pustno nedeljo so se na šentjanških Rutah pomerili še gasilci iz Roža. Nad 150 gasilcev je dokazalo, da se znajo dobro smučat. Naslov najhitrejšega gasilca na smučih si je kot lani tudi letos osvojil domačin Lojzi Gabriel.
REZULTATI:
Letnik 66—61:
1. Sigi Smonjak (Podsinja vas), 2. Christian VVutte (Gočuha), 3. VValter VVarch (Gočuha).
Letnik 60—49:
1. Pepi Mautz (Sele-Borovnica), 2. Gusti Zablatnik (Bilčovs), 3. Herbert Kopeinig (Glinje).
Letnik 50—41:
1. Lojzi Gabriel (Št. Janž), 2. Hanzi Pscheider (Št. Janž), 3. Lojz Ogris (Bistrica).
Letnik 40—31:
1. Hanzi Gabriel (Št. Janž), 2. Franz Stefaner (Sveče), 3. Herman Gabriel (Svetna vas).
Letnik 30—21:
1. Otmar Baurecht (Bistrica), 2. Theo Kraiger (Bistrica).
Ženske (prijateljice oz. žene gasilcev):
1. Lizi Hedenik (Velinja vas), 2. Inge Meschnig (Št. Janž), 3. Maria Durnik (Bilčovs).
tate prvenstva ASKO-Podrožca.
Občinska prvaka sta postala potemtakem Martina Ottovvitz pri ženskah in Jože j Fugger pri moških.
Društveno prvenstvo DSG-Podgorje pa so zaključili takole:
OTROCI I
Ženske: 1. Karmen VVoschitz, 2. Karin Begusch, 3. Danijela Inzko. Moški: 1. Mihael Oschitz, 2. Diter Ulbing, 3. Eva Id Hafner.
OTROCI II
Ženske: 1. Ester Olipitz, 2. Doris Kollmitzer, 3. Ancjrea Santner. Moški: 1. Bernhard Fugger, 2. Pavel Fugger, 3. Kristijan Mikula.
ŠOLARJI I
Ženske: 1. Kristina VVuzella, 2. Uli Klemenjak, 3. Karin Kunschitz. Moški: 1. Harald Steiner, 2. Aleksander Kaponig, 3. Kristijan Hoher.
ŠOLARJI II
Ženske: 1. in društvena prvakinja Martina Ottovvitz, 2. Klavdija Kuhn. Moški: 1. Kristijan Stingl, 2. Martin Obiltschnig, 3. Stefan Schleicher.
MLADINA
Moški: 1. Jozej Fugger, 2. Reinhard Einspieler, 3. Seppi Melicha.
SPLOŠNI RAZRED Ženske: 1. Marija Hafner, 2. Adel-heid Preschern, 3. Ida Pagitz. Moški: 1. in društveni prvak: Janko Ottovvitz, 2. Mihael Obiltschnig, 3. Niko Ottovvitz.
STAROSTNI RAZRED I
Ženske: 1. Frančiška Melicha, 2. Ani Dobernigg, 3. Krista Klemenjak. Moški: 1. Vili Hafner, 2. Franci Mul-ler, 3. Jozej Ottovvitz.
STAROSTNI RAZRED II
Moški: 1. Herman Kaponig, 2. Adolf Schervvitzel, 3. Jakob Sucher.
Od desne na levo: Janko Ottovvitz, Martina Ottovvitz, Jozej Fugger in Franc Muller