14 KRONIKA Jmer smo se učili svoje zgodovine kolikor smo se je sploh učili — vedno v zvezi z avstrijskimi deželami, smo vedno mislili, da slovenske pokra jine v preteklosti niso imele nikake zveze z Beogradom in Srbijo in da je prevelika razdalja teh dveh svetov, med katerima je cela stoletja ležala Hrvatska, priklenjena na Ogrsko, in vojna granica, ki je zapirala svet to in onstran državnih meja, onemogočala vsako zvezo med dvema jugo slovanskima narodoma, ki sta imela v zgodovini tako različno usodo. In vendar se zdi, da ni samo slučaj, da so se vezali celjski grofje z Brankoviči in da je padel poslednji Celjan v Beogradu, saj po svoji naravni legi teže vse naše pokrajine proti vzhodu, kamor tečejo naše reke, in one so bile kažipot tudi tistim, ki so prihajali od vzhoda. Zato so Uskoki pribežali do naših Gorjancev in še čez. Da smo cela stoletja pripadali skupini, ki je bila zemljepisno od nas mnogo bolj ločena ko vzhodne pokrajine, je vzrok v tem, da so naše dežele po stale plen onih, ki so težili proti jugu. Zato je Napoleon odsekal glavni del naših dežel od njih in jih zvezal z Dalmacijo; s tem je onim zaprl pot na morje, a nam pokazal pot v bodočnost. Zato je tu v Ljubljani Karadordev poslanik Vučinič, po rodu Karlovčan, leta 1810. čakal odgovora od Na poleona, ali bo združil usodo Srbije z Ilirijo . . . Vemo, da je 1. 1813. bil Karadorde v Mariboru, da je bil knez Miloš v Ljubljani, v življenju kralja Petra za časa njegovega izgnanstva pa je igrala Ljubljana tako vlogo, da bi te zveze zaslužile po sebne študije ... Sedaj, ko se vse naše življenje obrača proti vzhodu, odkoder smo prišli, in vsa naša preteklost KNEZ MILOŠ V LJUBLJANI DR. IVAN LAH KRONIKA 15 na severu in zapadu spominja tisočletnega suženj stva in težke borbe za obstanek, se tembolj oziramo po onih dogodkih, ki so že prej kakorkoli združili naše kraje z jugoslovanskimi. Posebno naša Ljub ljana s ponosom odpira one polpozabljene strani svoje zgodovine, ki pričajo, da je kljub njenemu dolgoletnemu tujemu licu v njej vendarle vedno živela slovenska duša, ki je mogla svobodno za- dibati šele tedaj, ko je sila časa začela iz njene notranjosti odnašati dolgo usedle tuje plasti. Prihod kneza Miloša v Ljubljano 1. 1848. ni bil dogodek, ki bi bil kakorkoli vplival na naše na rodno življenje. Vendar ni bil brez pomena, po sebno, če ga pogledamo v svitu tedanjih dogodkov. Spomin na bivanje kneza Miloša v Ljubljani je letos oživil »Slovenec« z dne 28. V. 1933, št. 117. »Slovenec« piše, da je knez Miloš v Ljubljani »zapustil sledove, kakršnih v nobenem drugem mestu«, ker je tu zapustil portret, ki je signiran z imenom slikarja A. Karingerja. O tem, kako je ta portret nastal, poroča pisec članka tole: »Ko je bivši knez Miloš Obrenovič h koncu maja 1848. 1. prispel z Dunaja skozi Gradec v Zagreb, je doživel neprijetnost, da so ga tamkaj zaprli. Av strijska vlada ga je osumila, češ, da drži z Madžari proti Hrvatom. Mislili so, da je namen njegovega potovanja organizirati srbske čete za vpad v južno Ogrsko in to s svojim sinom Miha j lom, ki je takrat prebival v Novem Sadu. Po 19 dnevnem zaporu, iz katerega je Miloša rešil Gaj, se je Miloš preselil s svojim spremstvom v Ljubljano, kjer je bil gosto ljubno sprejet. Za časa njegovega petdnevnega bivanja v Ljubljani so mu bile prirejene tople ovacije in dobrodošlice. Miloš, takrat najbogatejši človek na Balkanu, je bogato obdaroval vse gosto ljubne Ljubljančane na levo in desno. Stanoval je v »Avstrijskem dvoru« (Bahabirt). Kakor je razvidno iz nekega dokumenta, je gostoval en ali dva dni tudi pri ljubljanski rodbini Karinger, in odtod izvira tudi portret Miloša, katerega je slikal mladi slikar Karinger, sin gostoljubne družine, ki je povabila kneza Miloša na svoj dom.« Anton Karinger (1829—1870) je bil sin trgovske družine Karinger, rojen v hiši, kjer je danes tr govina Hamann na Mestnem trgu. Bil je v tej dobi mlad slikar, ki se je vprav vrnil iz Monakovega, kjer je študiral slikarstvo. Knez Miloš je opazil mladega slikarja in mu poklonil v zahvalo za gostoljubnost njegove družine dragoceno kravatno iglo, ki je sedaj v ljubljanskem muzeju. Rodbini Karinger pa je knez daroval svojo sliko, katero je trgovec Karinger razstavil v svoji trgovini. V spomin na to je Karinger prekrstil svojo trgovsko firmo in jo imenoval odslej: »Zum Fursten Milosch«. To jnu je seveda dovolil sam knez Miloš. Po petdnevnem bivanju v Ljubljani je odpotoval knez Miloš v Inomost. Rodbina Karinger je morala odposlati za njim svojega odposlanca, ki je zaprosil kneza Mi loša za pismeno potrdilo, da sme trgovina nositi naslov »Pri knezu Milošu«, da se Karinger tako izogne neprijetnostim od strani domačih oblasti. V Draždanih je meseca septembra 1848. naročil knez svojemu tajniku, naj zapiše zalivalo za gosto ljubje v Ljubljani in dovoljenje z željo, da se trgovina imenuje po njegovem imenu. Ker knez Miloš ni znal pisati, je dokument trikrat podkrižal in oddal pismo državni oblasti z naročilom, da ga pošlje Karingerju. Ta dokument je dobro shranjen in se da lepo brati. Medtem je mladi slikar Karinger izvrstno pre kopiral od kneza Miloša podarjeni portret in ga razstavil v oknu trgovine svojega očeta. To kopijo je podpisal s svojim imenom. Ako bi originalni portret ne bil v ljubljanskem muzeju, bi se človek pač lahko premotil, kako je bilo mogoče izdelati tako dober potret v kratki dobi Miloševega bivanja v Ljubljani. In to s tehniko, ki ni v skladu s Karin- gerjevo šolo. Originalna slika kneza Miloša v ljub ljanskem muzeju je signirana z imenom Edvard Egerth 1848. Nas zanima predvsem ozadje Miloševega biva nja v Ljubljani. O tem se je že mnogo pisalo, posebno zato, ker je s tem v zvezi neka afera, ki je globoko posegla v hrvatsko narodno življenje in tako rekoč uničila slavo Lj ude vita Gaja, znanega voditelja Ilircev v trenutku, ko je njegov ideal postajal skoraj resnica, kajti zaradi te afere je prišel Gaj pri vseh svojih prijateljih in sodobnikih v takšno nemilost, da je 1. 1872. skoro popolnoma pozabljen umrl. Šele pozneje je čas nekoliko za grnil s plaščem pozabljivosti to neprijetno zadevo in dosegel delno odpuščanje pri mlajši generaciji, ki ob proslavi 50 letnice ilirizma 1. 1885. ni mogla zatajiti Gajevih zaslug za jugoslovanstvo in pre nesla njegove kosti v častito družbo drugih Ilircev na Mirogoj. Ta afera je že dovolj pojasnjena, od kar je prof. G j uro Š ur min objavil 1. 1922. v »Spomenik u« srbske kralj, akademije pod na slovom »Knez Miloš v Zagrebu 1848 g o d.« ves material, kar ga je našel o tem vprašanju v za puščini Ljudevita Gaja in v univerzitetni biblioteki v Zagrebu. Obširneje je o tem pisal z njemu lastno temeljitostjo prof. Ferdo Šišic v »Jugoslo- 16 KRONIKA Bahabirt - hotel »Avstrijski dvor« na sedanjem Krekovem trgu (Mahrova hiša) venski Njivi« 1. 1924. (VIII. letnik), pod naslovom »Knez Miloš v Zagrebu 1848«, kjer je pojasnil vse politične smeri in spletke, ki so se tik pred 1. 1848. prepletale in razpletale okoli Zagreba in skušale izrabiti ilirski pokret in vse, kar je bilo z njim v zvezi, v svoje namene. Tam je tudi navedena glavna literatura. Gajev greh — kakor smo rekli — je bil zaradi žalostnih dogodkov na Hrvatskem, kjer je bil spomin na ilirski pokret še najbolj svetla točka sredi temnega stoletja, — že skoraj pozabljen, ko je 1. 1893. Milan D j. M i 1 i č e v i č v »Spomeniku« srb. kralj. aka demij e priobčil avtobiografijo kneza Miloša, ki jo je knez, ker sam ni znal pisati, diktiral nekemu neznanemu pisarju in sicer 1. 1850., torej par let po onem zagrebškem dogodku, ko je bil knez še v tujini. Kratki, jedrnati stavki so v svoji jasnosti in odločnosti polni prepričevalne sile, da je knez diktiral popolno resnico o svojem življenju. Na podlagi te avtobiografije se je pečal s tem vpra šanjem d r. J o s i p T h i m v novosadskem »Bra niku« (št. 150 z dne 23. novembra 1893), za njim pa profesor beograjske univerze in naš poznejši zastopnik v Parizu dr. Milenko Vesni č, ki je za časa svojega bivanja v Ljubljani odkril popis Miloševe afere, kakor jo je pripovedoval Milošev sluga Jovanovic dne 16. junija 1. 1848. v Ljubljani. Ta popis v nemškem jeziku, ki se hrani v ljubljan skem muzeju, je objavil prof. Vesnič v srbohrv. prevodu v »Delu« (knjiga I. 1894. str. 64—76) pod naslovom »Knez Miloš v Ljubljani«. Teh virov se je posluževal tudi prof. Platon K u lakov- s k i j, v svojem znanem delu »11 i r i z e m«. Prof. G j. Šurmin se je kot najboljši poznavalec hr vatskega preporoda zopet bavil s to zadevo 1. 1909. v Marjanovičevem »Zvonu«, ko je že imel zbrano gradivo za svoje delo, ki pa je — kakor smo rekli — izšlo šele 1. 1922. O tem govori tudi dr. Vlad. Deželic v biografij i »dr. Ljude- vit Gaj« (Zagreb 1910, str. 174 — 177) in že omenjeni dr. Thim je na podlagi tega gradiva in novih podatkov iz dunajskih in peštanskih arhivov obelodanil madžarski pisano razpravo o zgodovin skem časopisu »Szazadok« 1. 1922. Letos je v poljudni obliki prikazal tedanje zagrebške dogodke Mihajlo S. Petrovič v beograjski »Politiki« pod zaglavjem: »Od šegrta (vajenca) do namestnika«, kjer podaja popularen življenjepis M. Petroviča Blaznavca, ki je igral v tej aferi prav za prav glavno vlogo. Da bomo Milošev prihod v Ljubljano bolje ra zumeli, naj podamo nekaj zgodovine. Kakor je znano, je 1. 1815. po takovski vstaji zavladal onemu delu Srbije, ki je bil osvobojen že pod Karadordem, Miloš Obrenovič, ki je potem vladal do meseca junija 1839. Miloš je bil pristen sin svojega naroda, z vsemi dobrinami in slabimi lastnostmi absolutnega vladarja, rojen samozvanec in despot, ki ni poznal ugovorov, v srcu dober in mehak človek, a krut in brezobziren, kadar je šlo za njegovo oblast. V njem se čudno družita orien talski vladar in slovanski knez, ki gleda tudi na kulturni napredek države samo s stališča svoje oblasti. »Edino pravi vladar za svoj čas«, pravijo nekateri, saj so tudi drugi evropski vladarji v večjih in kulturne j šili državah tedaj vladali abso lutistično in mnogo slabše nego Miloš, ker se je njegov orientalski despotizem bolj prilegal zaosta lim srbskim razmeram nego metternichovski abso lutizem Evropi po francoski revoluciji. Umor Karadorda (1817) ostane poleg drugih najbolj črn madež na duši tega samosilnika, ki se je smatral za edinega poklicanega vladarja Srbije in se je te pravice v polni meri zavedal tudi potem, ko je 1. 1839. zaradi spora z ustavobranitelji odstopil in prepustil vlado svojemu sinu Milanu; ko je ta čez nekaj tednov umrl, je zavladal Milošev drugi sin Mihajlo; meseca avgusta 1. 1842. pa je moral tudi Mihajlo zapustiti Srbijo in skupščina je izvolila za kneza Karadordevega sina Aleksandra. Srbija pa takrat kljub svoji že polstoletni borbi za svobodo še ni bila tako samostojna država, da bi sama odločevala o svoji usodi: na njenih tleh so hotele uveljaviti svoj prestiž: Rusija, Avstrija in Turčija. Mladi knez je moral računiti s temi tremi prijatelji in zavezniki in si pridobiti njih naklo njenost, ki je bila le diplomatične narave: vse tri države so se bale, da se ne bi Srbija okrepila, ker bi to postalo nevarno za sosednje pokrajine, ki so bile po veri in jeziku srbske. Svobodi ta pred- Peter Grasselli, prvi slovenski župan ljubljanski (1882—1895) KRONIKA 17 marčna doba splob ni bila naklonjena, — obenem pa so velesile druga drugo izpodrivale in izigravale, ker so hotele uveljaviti svoje interese na Balkanu. Ta položaj je dobro spoznal minister Ilija Gara- šanin, ki je 1. 1844., v letu, ko se je rodil naš poznejši Osvoboditelj kralj Peter, — podal svoje znamenito »N a č r t a n i j e«, v katerem je načrta! program za bodočo politiko Srbije. Istega leta so v državni tiskarni v Beogradu izdali Ilirci svojo prvo propagandno brošuro »Kaj hočejo Ilir ci«. Tako se je Srbija zavedla svojega poslanstva ravno ob času, ko se je prebujal ves slovanski jug. Vse to bi moglo utrditi za stalno tudi prestol Kara- dordevičev. A tudi Obrenoviči niso mirovali. Miloš se je bil naselil na Dunaju, kjer je bil gost Metternichovega salona. Dasi nepismen, je dobro poznal vse spletke in namene evropskih di plomatov in vladarskih dvorov. Avstrija je priznala sicer vlado Karadordevičev in se kazala zaščitnico Srbije, a njega je povabila na Dunaj in se mu dobrikla kot srbskemu knezu, ker je imel denar in v Srbiji še nekaj pristašev; celo njegov nekdanji nasprotnik vojvoda Vučič se je takrat spri s kne zom Aleksandrom in se pridružil Obrenovičevcem, ki upajo in delajo na povratek kneza Miloša. Tudi če ta stvar ne bi uspela, je mislila Avstrija, da je dobro, ako z enim srbskim knezom v Avstriji drži v šahu drugega srbskega kneza v Srbiji; če bi on ne vladal po volji Avstrije, se lahko pomaga dru gemu — na prestol. Isto je bilo v Petrogradu, kjer je bil Milošev sin Mihajlo sprejet z vsemi častmi. Če bi Srbija preveč zašla v avstrijske vode, bi Busija pomagala na prestol onim, ki bi delali za njo. Turčija je morala v tem položaju kar najbolj popuščati, da je bila videti boljša od obeh drugih zaščitnic. Miloš se svoji pravici do prestola ni nikoli odrekel, bil je še vedno srbski knez in je natančno zasledoval, kaj se v Srbiji dogaja. Vučičev nastop je še dvignil njegove nade, da se kmalu vrne. Saj mu je Vučič sam pisal, kako napreduje njegova stvar. A Miloš je dobro vedel, da si evropski kabi neti nič posebno ne žele revolucij in da ne bo tako lahko začeti boja brez zunanjih zaveznikov. Naenkrat pa je meseca marca 1. 1848. izbruhnila evropska revolucija in Milošu se je zdelo, da je prišel njegov čas. Vkljub svoji pristno srbski zvi tosti, ki je bila njegov naravni dar, preizkušen v .diplomatski kuhinji dunajskega kabineta, pa Miloš ni opazil, da so bili vsi njegovi načrti že davno izdani. Tisti čas se je namreč pojavil na Dunaju Milivoj Petrovič Blaznavac, mlad človek, ki je Knez Miloš Obrenovć Anton Karinger prišel na videz na Dunaj študirat, a je bil zaupnik kneza Aleksandra. To je bil človek, ki je igral pozneje v Srbiji j ako važno vlogo in se povzpel do najvišjih časti. Svoje ime je dobil po rojstni vasi, pravili so celo, da je bil Milošev nezakonski sin, kar pa ne ustreza resnici. Že v mladosti je pokazal svoje izredne talente. L. 1845. je stopil v redno vojsko in postal s pomočjo svojega prijatelja Štefana Knicanina adjutant kneza Aleksandra s činom kapetana. Bil je poslan na Dunaj, da se uči in da opazuje, kaj snuje in namerava knez Miloš. S pomočjo Vuka Karadžiča se je seznanil z Milo šem, ki mu je kmalu zaupal vse svoje skrivnosti in mu dajal citati pisma, ki so jih pisali Miloševi pristaši iz Srbije. Blaznavac je postal nekak tajnik in zaupnik kneza Miloša, obenem pa je obveščal o Miloševih načrtih vojvodo Knicanina, iskrenega prijatelja kneza Aleksandra. S tem je izkazal srbski vladi velike usluge, za katere je pričakoval pozneje plačila. Evropa se je že dva meseca gibala na valovih revolucije in Miloš, ki se mu ni bilo več treba ozirati na Metternicha, je bil še vedno na Dunaju in koval svoje načrte: Madžari so imeli v boju proti Dunaju neprilike s slovanskimi narodi, na severu s Slovaki, na jugu z Vojvodinci in s Hrvati; tu se je zdelo Milošu mogoče, da si odpre pot v Srbijo, na ta način, da se pridruži vstaškim Srbom, obenem pa pridobi z raznimi obljubami zase Madžare. Bil si je tako svest svoje zmage, da je sam izdal Blaz-navcu skrivnost, da se bo v nekaj tednih vrnil v Srbijo s pomočjo Madžarov. Naravno je, da je to Blaznavac sporočil srbski vladi, ki se je na vse pripravila. Medtem so se pripravljali v avstrijskem slo vanskem svetu trij važni dogodki: 13. maja srbska narodna skupščina v Sremskih Karlovcih, 31. maj 2 slovanski kongres v Pragi in 5. junija hrvatski sabor v Zagrebu. Koliko nenadnih prilik, da opozori izgnani srbski knez nase ljudi, ki bodo reševali velika politična vprašanja. Miloš se je odločil, da poj de v Prago in je že dobil potni list, saj je dobil vabilo na naslov: »Njegovoj svijetlosti gospodaril Milošu Obrenoviču knezu srbskom«, in Blaznavac poroča Kničaninu, da je Miloš ves navdušen za ta važni kongres, ker bo moralo biti tako, kakor bo on sklenil, ker so pri tem tudi kronane glave, ki se vesele, da se je slovanstvo tako dvignilo... A Miloša je mikalo tudi drugam. Kaj pa Zagreb? Dne 10. maja je pisal Miloš Gaju, da bi prišel tja, če bi ne bilo kongresa v Pragi. Časi so bili negotovi in zgodi se lahko marsikaj nenavadnega. Zato je smatral Miloš za potrebno, da je v zvezi z jugom. Treba bi bilo biti blizu srbske meje ... Ker je imel v Valahiji posestva, je lahko potoval z izgovorom, da je namenjen tja. Tudi srbska skupščina v Sremskih Karlovcih bo razjasnila položaj. Vojvodina je pred vrati Srbije. Zviti lisjak je vohal na vse strani, ne da bi opazil, kako se mu nastavlja past, v katero se bo vjel. Vkljub temu, da je videl na Dunaju samo špiclovstvo in skrivno zalezovanje, je najbrž preveč verjel v poštenost srbskega značaja, da bi bil količkaj sumil Blaznavca, ki mu je prigovarjal, naj gre v Zagreb. Zakaj, bomo videli pozneje. Miloš pa je tudi sam spoznal, da je Zagreb za njegove načrte najprimernejše mesto. Sredi maja so nastali na Dunaju novi nemiri in prav tiste dni se je vrnil k Milošu iz Rusije sin Mihajlo. Ker je bil na Dunaju največji nered, sta mislila, da je najbolje, ako neopaženo odideta na jug in počakata prilike, da se prikradeta v Srbijo. Baje je Mihajlo prinesel s seboj iz Petrograda ugodna pisma za kneza. Tako je namreč poročal Blaznavac Kničaninu 22. maja, kjer mu sporoča, da je knez v dogovoru z Vučičem in drugimi, da ga spravijo v Srbijo za kneza, in da je v zvezi z Madžari, ki bodo podpirali Miloša pod pogojem, da bo njihov zaveznik. To se pravi, da bi se Miloš postavil proti Hrvatom in Vojvodincem, ki so pri čakovali pomoči iz Srbije, kjer se je že zbirala vojska prostovoljcev. In tega Blaznavca, ki je tako izdajal vse njegove načrte, je povabil Miloš celo s seboj na pot. Sam Miloš pravi v avtobiografiji o tem potovanju sledeče: »Ko je revolucija na Du naju izbrubnila in sem videl, da so cesar in ministri z Dunaja pobegnili, sem moral tudi jaz zaradi nevarnosti poiskati kraj, kamor bi se umaknil. Ko sem premišljal, kam bi šel, sem se odločil, da grem KRONIKA v Zagreb. Grem tja, sem rekel, tam bom med Slovani pri svojem narodu; poleg tega sem slišal, da bo tam neka skupščina (sabor), kjer bo gotovo mnogo Srbov od avstrijske strani. Tako sem prišel v Zagreb ...« Kakor vidimo, so tu odločale še druge stvari, ne samo dunajska revolucija. Miloševe zveze in načrti omogočajo vse različne domneve, a za nas to ni važno. Z malim spremstvom in v družbi Blaz navca je odpotoval 18. maja najprej v Hietzing, kjer je imel neko posestvo, od tam z vozom do Badna, kjer je sedel na železnico in se peljal do Poljčan, odkoder je potoval z vozom preko Kra- pine v Zagreb, kamor je dospel 21. maja ob 6. uri zvečer, in se nastanil pri »Lovskem rogu« na Ilici. Sin Mihajlo pa je odpotoval po Donavi naravnost v Novi Sad, da ne bi zbudilo skupno potovanje kake pozornosti. V Srbiji so bili o tem potovanju seveda obveščeni, zavarovali so mejo in čakali nadaljnjih sporočil od Blaznavca. Bog ve, koliko različnih misli se je vrstilo v Miloševi glavi, ko je po lepi cesti preko Boča za gledal bližnje hrvatske gorice. Medtem ko so naši štajerski rodoljubi mislili predvsem na praški slovanski kongres in le deloma na hrvatski sabor, v trdni veri, da se bo tam rešilo zamotano vpra šanje, ki je šele sedaj z vso silo stopalo na dan, je sanjal Miloš, kako bi izrabil dogodke in ljudi, da bi dosegel svoj namen in se maščeval nad onimi, ki vladajo zdaj proti njegovi volji v Srbiji. Od pirale so se obširne perspektive v bodočnost. Pri svojih načrtih v Zagrebu je Miloš največ računal na — Gaja. Saj je ilirski pokret obetal vse mogoče izpremembe za bodočnost, in Gaja je Miloš poznal. Že 1.1842. se je obrnil Miloš nanj z Dunaja kot izgnanec in pohvalil njegove »Novine Ilirske«, zraven pa priložil 25 dukatov »k otplačenju velikih troškova Vaših pri Vašim izdanjima«. Gaj je bil prav tako vesel pohvale — kakor denar j a, ki ga j e vedno potreboval. Osebno sta se seznanila meseca novembra 1. 1847., ko je Gaj s požunskega zbora prišel na Dunaj in ga je večkrat obiskal. Ko je Miloš pozneje zaradi zagrebške afere odšel preko Ljubljane v Inomost, je tam (20. junija 1848) iz javil, da je dal Gaju takoj pri prvem obisku 1000 goldinarjev v priznanje za njegovo javno delo. Pozneje ga je Gaj prosil, naj mu da še 2000 goldi narjev, kar pa je knez odklonil, čeprav je prišel k njemu v Gajevem imenu ogrski dvorski agent Ivan Dobran. Ko je prišla marca meseca 1. 1848. hrvatska deputacija na Dunaj, je bil Gaj zopet pri knezu in ga prosil, naj da 1000 goldinarjev za 18 KRONIKA 19 narodne namene, češ, deputacije stanejo mnogo denarja. Knez se je izmaknil, da bo dal, če ga zaprosi ves narod. Miloš se namreč ni hotel zame riti Metternichu, ki je tudi ilirski pokret in Gaja smatral kot nevarnost za mir v državi, ki je komaj zadrževala prebujajoče se narode. Zagreb se je pripravljal takrat na velike dni. Dne 22. maja, dan po prihodu kneza Miloša v Zagreb, se je sestala velika skupščina zagrebške županije, ki je odobrila vse odredbe bana Jelačiča proti Madžarom. Ves Zagreb je plaval v neizmerni radosti, saj so na vseh mestih odločali sami Ilirci, in za 5. junij se je pripravljala slavnostna insta lacija bana Jelačiča. Od vseh strani so prihajali ugodni glasovi in vrli Vojvodinci so se zvesto pri družili Hrvatom v boju proti Madžarom. Zagreb je imel nezavisno bansko vlado, v kateri so predsed niki odsekov vršili posle ministrov. Na čelu poli tičnemu odseku je stal sam Gaj, dokaz, koliko mu je ban Jelačič zaupal. Vse je čakalo samo še na Dalmacijo, da se izjavi za zajednico... Ilirski pokret je dosegel svoj višek. Sedaj pustimo one nasprotujoče si sile, ki so se borile med seboj, da izrabijo razmere v posa meznih pokrajinah zase prav tako, kakor jih je skušal izkoristiti knez Miloš. Mi vemo, kakšne načrte je kovala medtem avstrijska kamarila okoli nadvojvodu je Sofije, matere Franca Jožefa, kako so skušali Madžari pridobiti druge narodnosti za svoj boj proti Dunaju in kako so se te narodnosti upirale Madžarom in služile Avstriji v mnenju, da se bore za svojo svobodo. Zagreb je bil v teh dneh središče vseh svo bodnih glasov od juga; v tem vsesplošnem navdu šenju je hotel Miloš izkoristiti ugodno priložnost, da se izkaže kot bojevnik za svobodo, on, ki je bil po naravi absolutist, a po slučaju usode ali po Blaznavčevi zaslugi je sam ravno tu izgubil svobodo in postal žrtev najgršega izkoriščevanja. Poglejmo sedaj, kaj se godi pri »Lovskem rogu«. Dočim je Miloš računal na Gaja, da mu bo po magal pri njegovih načrtih, je bil Gaj že v pismeni zvezi z Blaznavcem, ki je hotel za vsako ceno preprečiti Milošu vse načrte in ga zadržati v Za grebu pod stražo, da bi mogel medtem prijatelj Štefan Kničanin priti na pomoč Vojvodincem ... Miloš je pozneje sam priznal, »da ga je edino Blaznavec spravil v zagrebško nesrečo« in mu tega ni nikoli odpustil. Medtem ko so Ilirci v Beogradu razvijali naj- živahnejšo agitacijo, da gre srbska vojska v pomoč bratom onstran Save in Donave, je Milošev prihod Dragocena spominska igla, ki Jo je poklonil knez Miloš rod bini Karingerjevi. (Po sliki Iz Muzejskega arhiva v Ljubljani) v Zagreb vznemiril slovanski jug. Celo avstrijski poveljnik v Vel. Varadinu je ukrenil vse potrebno, da prepreči Milošu prehod preko srbske meje, srbska vlada pa je storila vse, da onemogoči Milo ševe načrte. V Beogradu se je vršil velik zbor naroda, kjer je metropolit Peter izrekel krilate besede, da bi bilo treba Miloša ubiti, ker »če ga živega pustite, ne bomo imeli v Srbiji miru. Miloš je zver, ki jo more samo smrt ukrotiti.« Ker so se jeli Miloševi pristaši sumljivo gibati in so bili njih nameni vladi dobro znani iz Blaznavčevih pisem, je bilo proglašeno obsedno stanje in knez je raz glasil narodu, »da sta se oba srbska kneza, Miloš in Mihajlo, naši meji približala z namenom, da na- padeta domovino.« Zato je prevzel knez vrhovno poveljstvo nad vojsko in oblastjo v svoje roke. »Hitim, da vam s par besedami razpršim vse skrbi,« je pisal Blaznavac srbski vladi. »Dospeli smo v Zagreb. Vse je dobro. Zver je v kletki. Ča kajte še par dni in jaz bom naredil svoji domovini največjo uslugo.« Te besede jasno pričajo o Blaz navčevih namenih. Predaj mo sedaj besedo knezu Milošu, da nam pripoveduje, kaj se godi pri »Lovskem rogu«. »Dospevši kot potnik sem se ustavil v neki go stilni. Gostilničar, ki je imel zapovedano, da vsakega potnika javi policiji, je šel in javil. Javijo banu. Čez eno uro prideta dva uradnika od bana in mi sporočita pozdrav, da me je ban takole po zdravil: da bi se zaradi teh zmešnjav oddaljil od bosanske meje in naj bi šel v Ljubljano. Ko sem odšel z Dunaja, je šel z menoj neki Srb iz Srbije, ki je bil prej na Dunaju, po imenu Milivoj Blaz navac. Ta je sedaj odšel k provizorju Ljudevitu Gaju. Kaj je tam zmešal, ne vem. Odšel jez Gajem tudi k banu in jaz, ne da bi za to kaj vedel, ležem spat, da si odpočijem, ker sem nameraval zgodaj zjutraj odpotovati. (Dalje prihodnjič.) 2* KRONIKA 91 KNEZ MILOŠ V LJUBLJANI O DR. IVAN LAH (Nadaljevanje.) b neki uri ponoči slišim veliko ropotanje po hiši. Pogledam in imel sem kaj videti. Postavili so stražo in nikogar ne puste k meni, niti nobeden mojih ne sme iziti. Jaz sem imel samo dva služab nika in enega doktorja po imenu Paceka. Opazil sem, da je tudi ta doktor skupno z Blaznavcem sleparil in deloval proti meni, ker mu ni bil prepo vedan izhod; tretji dan pa se je sploh ločil od mene. Zaprosil sem nekega častnika, ki je bil na straži, naj gre k banu in naj ga vpraša, kaj je to in iz kakšnega vzroka. Častnik je odšel in se vrnil, pa mi ni nič odgovoril, samo z rameni je mignil. Iz tega se vidi, da je bilo vse, kar se je te dni z Milošem v Zagrebu godilo, Blaznavčevo delo. On je z Gajem dosegel pri banu, da je bil Miloš za stražen. Miloš je seveda takoj zapazil, da je v kletki. Prej je koval velike načrte, kako se bo ma ščeval nad svojimi nasprotniki, a sedaj je mislil samo na to, kako bi se osvobodil. Skušal se je rešiti najprej z zlatom. Dal je veliko vsoto Blaznavcu, ki mu je obetal, da ga reši, a je porabil denar za se in deloval na to, da kneza čim dalje zadrži pod stražo. Opozoril je najbrže tudi Gaja, da izkoristi Miloševo zadrego. Miloš pripoveduje o tem takole: »Tretji dan je prišel k meni Gaj. Tedaj sem njega vprašal: Kaj je to in zakaj? Jaz mislim, sem rekel, če se da človeku stražo pred hišo, mu je treba povedati vzrok, zakaj, in sem rekel: »Ali je to bratstvo? Ali je to slovanstvo? Jaz pridem k Vam kot rodnim bratom in vi me spreje mate in z menoj postopate kot zločinci!« Tedaj je on rekel: »To je zato, ker prihajate z Dunaja in so banu došla neka pisma, da ste na madžarski strani in da ste zato sem prišli.« Jaz sem mu nato odgovoril: »Daj, pokaži mi ta pisma! Kako morete sploh o meni dvomiti, ko je vam dobro znano, da sem rojen kot pravi Srb, da torej ne morem biti svojim bratom sovražen. To je eno. A drugo: kako morem biti jaz na madžarski strani, ko niti besedice madžarski ne znam. Kako se more to ujemati?« On je samo rekel: »Tako je!« In se je takoj obrnil in odšel. Čez nekaj dni je zopet prišel in tedaj je rekel: »Ban je siromašen človek in v sedanjih raz merah potrebuje denarja, zato mu dajte neko vsoto denarja za pomoč in jaz bom z njim govoril, da vas izpusti.« Nato sem mu odgovoril: »Sedaj nimam s seboj toliko denarja, a samo da ne bo kake prevare, bom dal več. Za sedaj imate tu 2000 srebra.« Vzel sem denar in mu ga dal. On je denar vzel in odšel. Nato je čez štiri ali pet dni nekega večera zopet prišel k meni in takrat mi je začel razlagati banove zadrege, češ, da je ban v veliki stiski, ker nima za to stvar denarja, ki ga nujno potrebuje, da ne more te zadeve izvesti do konca i. t. d. Jaz sem mu to verjel, čutil sem v srcu bratstvo moje nacije, zato sem izvlekel še 15.000 gld. srebra in mu jih dal. Vzel je denar in odšel, a jaz sem ostal še dalje v zatvoru. Čez tri dni je bil že zopet pri meni. In zopet je začel: »Prišel sem v imenu bana, da vam sporočim med štirimi očmi sledeče: Banu je nujno potrebno in je rekel, da mu dajte še 20.000 dukatov, da bo mogel to stvar izvesti do konca; denar vam obeta čez čas zopet vrniti in tako dalje.« Nato sem rekel: 92 KRONIKA »Jaz sem dal že dovolj, več dati ne morem.« Tedaj je rekel: »Ako nečete dati, ostanete v zatvoru in mogoče pridete v zatvor na kak grad.« S temi besedami je odšel in še strožjo stražo pred moja vrata po stavil, tako da me niti ni iz sobe pustila. Ko sem spoznal ta način postopanja, sem po klical onega častnika straže in ga poslal, naj mi pokliče Gaja, da pride k meni. Razgovoril sem se z njim in ga vprašal, naj mi pod prisego pove resnico: ali bom izpuščen in svoboden, ako dam tudi to vsoto denarja. Tedaj se mi je pri vsem na svetu zaklinjal in prisegal, da bom v tem slučaju popolnoma svoboden. Tedaj sem, deloma zato, da pomorem bratom in narodu, deloma pa zato, da se enkrat rešim te pasti, izvlekel 2000 cekinov in mu jih dal. Vzel je tudi to vsoto denarja in odšel. Stražo je prestavil od sobnih vrat in jo zopet po stavil pri stopnicah. Tako me je še vedno pod stražo držal. In še več; namesto da so me izpustili, je prišel tisti oficir in rekel, da je dobil od bana povelje, da se moram izseliti iz te gostilne, ker se začenja zbirati njihova skupščina in je potrebno, da na redim prostor drugim gostom. Tako so mi našli neko privatno hišo; jaz sem se preselil, a bil sem zopet pod stražo. Sedaj tega Gaja, ko je nasitil svoj lačni trebuh in spoznal, da ne more dalje lagati, ni bilo več k meni.« Da se resnica prav spozna, bi bilo tudi v tem slučaju čuti oba zvona. Naravno je, da je bil Miloš užaljen in da je prikazal te dogodke, kakor je on gledal na nje. Proti Gaju je bila pozneje uvedena preiskava in — rekli smo — da je zaradi tega tako trpel njegov ugled, da ga do smrti ni mogel popra viti. Gotovo je, da je Gaj postopal v soglasju z Blaznavcem, ki mu je bilo na tem, da onemogoči Miloševe načrte. Zato sta sestavila nekak banski odlok, po katerem naj bi zagrebško sodišče po stopalo z Milošem kot z nevarnim človekom, ki se naj bi mu vzela vsa pisma, denar in tako dalje. Edino banu Jelačiču gre zasluga, da se ni postopalo z Milošem še strožje. Ban ga je hotel celo izpustiti, a sta Gaj in Blaznavac znala banovc odredbe ved no o pravem času preprečiti. Kaj sta prav za prav nameravala z Milošem? Nekateri pravijo, da sta hotela doseči, da bi knez ne prišel več živ iz Za greba. To je imela biti ona velika usluga, ki jo je obetal Blaznavac domovini ... Iz pisma, kjer piše Blaznavac Gaju, da »je treba hitro delati, ako nam je do tiste stvari«, se da sklepati, da je hotel Miloša ne le onemogočiti, ampak — če bi se ponudila ugodna prilika — spraviti tudi s sveta. To je raz vidno iz pisma, ki ga je pisal 29. maja iz Kragu- jevca Stevan Heraklovič, Gajev in Jelačičev po slanik pri srbski vladi, Gaju v Zagreb: »Rezultat mojega razgovora z Ilijo Garašaninom je ta, da je največje važnosti za Srbe, Hrvate in vse Slovane, da se napravi Miloš čim prej tem bolje nenevaren za našo stvar. Nikakor ne smemo izpustiti te za naš narod tako ugodne priložnosti, ampak moramo onemogočiti namene naših sovražnikov: Madžarov, dunajskih republikancev in turških barbarov. Mi smo se tako razgovarjali, dragi gospod, da Miloš ne bi smel živ priti iz Zagreba. Bila bi to prevelika sramota, če se nam izmuzne iz Zagreba in bi kje na drugem kraju še brezskrbneje z Madžari in Turki vznemirjal našo domovino. Naj pride od kogarkoli povelje, da se izpusti, ne izpustite ga; na vas polagamo zdaj največ upanja, da se bo Miloš ob tej priliki očistil.« Iz tega se vidi, kako je na Miloša ob tej priliki gledala oficielna Srbija, in njen zaveznik Blaznavac je skušal izpolniti njene želje. Bili so to dnevi velikih nad in vsesplošne svo bode; stare vlade so popadale, nove še niso bile urejene, zato je Milošu pretila velika nevarnost, ki se je je tudi zavedal. Vsa čast banu Jelačiču, da ni dopustil krivice, v kolikor jo je mogel zabraniti; ne pozabimo, da je imel takrat mnogo drugih skrbi, da je bila madžarska nevarnost pred durmi, da je poznal Miloša kot nevarnega samozvanca in da so vse informacije, ki jih je imel o njem, izhajale od Gaja, ki ga je Blaznavac popolnoma obvladal. Ker je ban odklanjal vse, kar je bilo nečastno in proti zakonito, ni pa imel časa, da bi prišel aferi do dna in izpustil Miloša, sta se hotela Gaj in Blaznavac še malo poigrati s svojim ujetnikom. Dne 5. junija je imela biti slavnostna instalacija bana. Na Gajev predlog sta sklenila, da povabita kneza, da bo gledal parado. Blaznavac je s tem soglašal zato, da se knez potem ne bo »drznil govoriti in intrigirati proti Hrvatom, češ, da niso nič.« Hotel je tudi govoriti s knezom, kar mu doslej ni bilo mogoče, ker bi bil moral tudi on — govoriti v prisotnosti častnika. Ban je odobril Gajev predlog, in Miloša z nje govim služabnikom vred so pripeljali v bansko palačo, kjer je gledal prvi del slavnostne instala cije in se pritoževal nad Gajem Blaznavcu, katere mu je še vedno slepo zaupal. Povedal mu je, da je sporočil svojim zaupnikom na Dunaj, kaj se mu je zgodilo v Zagrebu, in jim naročil, naj plačajo 20.000 cekinov nekemu dunajskemu centralnemu KRONIKA 93 komiteju, da organizira demonstracije dunajske akad. mladine za Miloša in da pošlje deputacijo k cesarju in zahteva, da se Miloš izpusti iz zapora. To sta potrdila Blaznavcu tudi knezov služabnik Pejčinovič in grof Nugent. Drugi dan Miloš ni smel prisostvovati slav nostni instalaciji bana. Gaj in Blaznavac sta vedela, zakaj. Zdaj sta šele razumela, zakaj je že 29. maja prišel z Dunaja k Milošu neki Žid Levi, ki je takoj zopet odšel »z naročili za kneza Mi- bajla«. To je bil oni slavnostni 6. junij, ko je bil usto ličen ban Jelačič. Srbski patriarh je imel v saboru častno mesto poleg bana. Navdušeni narod ju je na rokah odnesel v cerkev sv. Marka, kjer je bila služba božja v slovanskem jeziku. Svečanost se je nadaljevala v pravoslavni cerkvi, katoliški in pra voslavni svečeniki so se družili v skupni veri, da prihaja čas svobode in sreče; narod je rajal in plesal, se objemal in poljubljal po ulicah. Miloš je le od daleč poslušal šum velikega dne. Čutil je, da so mu na sledu. Ker je videl, da ne more od Gaja in Blaznavca pričakovati rešitve, je skušal najti pot do svobode na drug način. Ko se je bil iz »Lovskega roga« preselil v ono privatno hišo, ga je obiskal novi policijski upravitelj ka petan Plantach (Plantak ali Plank, kakor si ga je prilagodil Miloš). Knez ga je pridržal pri obedu, mu potožil vse krivice, ki se mu gode, in ga prosil, naj zanj posreduje pri banu. Plantach se je zdel knezu »pošten in značaj en mož« (čovek pun častnosti i karaktera). Bes je dosegel, da je ban sprejel kneza. To je bilo 8. ju nija. Ko je Gaj zvedel, je sporočil neugodno vest Blaznavcu, češ, da se je ban dve uri razgovarjal s knezom, da ga je drugi dan pozval na obed in da je Miloš tako rekoč že svoboden. Knez je bil res pri banu vse zvedel, kdo mu je pripravil zagrebško past, a bil je tudi on zvit, zato se mu je zdelo, da je bolje, da ne izda vsega, kar je vedel; mislil je, da bo še čas za obračunavanje, ko bo komedija končana. Zato je tudi le deloma kazal svojo ne- voljo in čakal na nadaljnje dogodke. Mislil je, da se mu bo s pomočjo bana posrečilo uiti brez vednosti Gaja in Blaznavca. Toda Gaj je imel takrat pri banu še veljavno besedo. Opozoril je bana, da je obljubil srbski vladi, da ne bo izpustil Miloša, dokler ne dobi obvestil iz Srbije, in da je neumestno, če vabi kneza na obed. Medtem ko je Gaj svaril bana pred zvitim nasprotnikom hrvat skih načrtov, je Blaznavac odšel h knezu, da bi zvedel, kaj je dosegel pri banu. Stari knez je ležal na postelji in sprejel svojega bivšega zaupnika zelo hladno. Niti ga ni vprašal, kaj je storil z de narjem, ki mu ga je dal, in zakaj ga ne reši iz zapora. Bil si je že na jasnem, kako nevrednemu človeku je bil zaupal vse svoje načrte. Blaznavcu se je takoj zdelo, da so se knezu odprle oči, vendar se še ni hotel izdati; zanašal se je na svojo zvitost. Ban se je res opravičil knezu, češ, da je bolan in da ga ne more sprejeti pri obedu; tudi straža je bila zopet postavljena pred hišo. Knez je dobro vedel, odkod ta nenadni preobrat. »Ko je to videl, je Gaj zopet prišel s svojimi lažmi in spletkami k banu«, pravi Miloš v svojih spominih, »in tako sem ostal tam in straža ni bila odstranjena. Tedaj je posegel vmes banov brat, major, ki je bil na Dunaju in je sedaj z Dunaja v Zagreb odhajal; moj tajnik Konstantin Kadžija, ki je bil tudi na Dunaju, je začel tega majorja prositi, da posreduje pri svojem bratu (banu), da me pusti. Major je obljubil, da bo to storil. Na mojo srečo je prišel ta major v Zagreb in se je s kape- tanom Plantachom zavzel živo za to in tudi izpo- sloval. Ko je to slišal Gaj, je zopet hitel k banu z raznimi lažmi in je zopet bana od tega odvrnil; ona dva pa (Plantach in major Jelačič) sta zopet prosila pri banu in dosegla, da je ban odobril. A Gaj je stvar zopet preobrnil, tako je to ko- lebanje trajalo dva dni; naposled sta kapetan in major napravila tako, da sta po ponovno doblje nem dovoljenju šla sama in najela voz. In zvečer je prišel kapetan z vozom. Natovorili smo mojo prt ljago, on je sedel poleg mene in tako smo prišli do Ljubljane.« A ni šlo tako gladko, kakor pripove duje Miloš. Gaj in Blaznavac sta uporabila še zadnje sredstvo, da zadržita Miloša. Prehitro in prelahko jima je tiček ušel. Bala sta se njegovega maščevanja. Miloš je bil namreč povedal nekemu trgovcu Stankoviču, kako je Gaj iz njega iztiskal denar. Stankovič je to vest raznesel po mestu in ban je poslal uradnika k Milošu, da ga zasliši. To se je zgodilo še tik pred odhodom. »Ker sem se bal, da bi iz tega ne nastalo zopet kaj novega«, pripoveduje Miloš, »nisem hotel vsega po resnici povedati; ampak sem rekel: dal se mu pet do šest tisoč goldinarjev srebra in to je oficir zapisal. Nato sem ga prosil in tudi kapetan mi je rekel, naj ne nese raporta banu takoj, ampak ga zadrži do jutra, ker smo bili že pripravljeni na pot in nismo hoteli, da bi se iz tega izmotala kakšna zapreka in bi nas od potovanja zadržali.« 94 Jožef Karinger Vašo Pelričk: In res, ko je drugi dan uradnik izročil zapisnik banu, je Gaj zahteval, da se mora Miloš vrniti v Zagreb. Odhitela je štafeta za Plantachom, da naj krene z Milošem nazaj. Tik pred Miloševim odhodom je dospel v Zagreb tudi njegov sin knez Mihajlo, ki je takoj poslal k Milošu Mojzesa Gavriloviča, da bi preklical svojo prvo izjavo v zapisniku. Mojzesa so prijeli in mu pismo odvzeli. Sedaj se je moral knez Mihajlo opravičevati, češ, da je svetoval očetu, naj izjavi, da ni dal Gaju nikakega denarja, »ker je prepričan, da je Gaj pošten človek in naroden mož in da ni nikakega denarja prejel.« To Mihajlovo izjavo sta Gaj in Blaznavac nesla banu, ki jo je glasno prečital, in sta mu očitala, kako napačno je storil, da je izpustil Miloša; ban se je izgovarjal, da je poslal Miloša v Ljubljano, kjer bo zadržan. Blaznavac je videl, da je banu vsa ta afera zelo neljuba, kar ni čudno, ker je ban vedel, da jo bo svet izrabil proti Hrvatom, kar se je v resnici tudi zgodilo, kakor bomo videli. Štafeta je dosegla Miloša šele v Ljubljani. Miloš pripoveduje, da je banovemu kurirju takole od govoril : »Jaz ne bom poslušal ne generala ne tebe in se ne bom vrnil k onim lopovom, ker sem videl, da tam ni pravice. To so vsi pravi razbojniki.« »Ali tudi ban?« je vprašal kurir. »On je še največji, kajti on kot glavar bi moral najprej človeka vprašati za vzrok in ga šele potem postaviti v zatvor, ne pa brez vzroka po tujih lažeh tako postopati z ljudmi. Zato pravim, da je on največji razbojnik, ali nevednež, ki se ravna po tujih besedah.« »Dasi Miloš« — pravi M. S. Petrovič v »Poli tiki« (z dne 8. julija 1933) — »ni bil tako ener gičen, kakor se je pozneje hvalil, vendar je v KRONIKA Ljubljani dvignil glavo in se oddahnil. Kajti Ljub ljančani so ga sprejeli z velikimi častmi, župan Karinger mu je napravil obisk in ga vozil po mestu. Zvečer mu je godba priredila podoknico. Potem je on posetil župana in komandanta mesta in obda roval bolnico.« O Milošovem bivanju v Ljubljani pa imamo natančnejše podatke, ki se hranijo v ljubljanskem muzeju in tvorijo podlago za zgoraj navedeni Vesničev članek v »Delu« (knjiga I. 1894, marcev zvezek), ki je prav za prav del pisateljevih po potnih zapiskov. Vesnič piše v uvodu, da je prišel iz Opatije (Abazzie) in daje duška svojemu na vdušenju v lirsko-rodoljubnih stavkih. Potoval je z vlakom z Reke in je okoli polnoči dospel v Ljubljano, o kateri pravi, da je »središče naših bratov Slovencev«. Hotel se je seznaniti s tem trdim rodom, ki skupno z nami poje o kraljeviču Marku in o Kosovem, »in je pokazal toliko žilavosti in vztrajnosti v boju za svoj obstanek«. S tem na rodom — pravi — smo sorodni po krvi in srcu, a žal, da se malo poznamo. Spominja na Karador- devega poslanika Rada Vučiniča, ki je leta 1810. prišel v Ljubljano, glavno mesto Ilirije, da stopi v zvezo z Napoleonom. Ob tej priliki je prepotoval vso Slovenijo in se sestajal z Napoleonovimi za upniki. V Ljubljani je Vesnič našel brata Srba Vaša Petričiča, ki je imel takrat trgovino na Glav nem trgu (zdaj I. Samec). Bil je to pošten Srbin po srcu in jeziku, ki je rad sprejemal potnike z juga. Vesnič bi bil rad kaj zvedel o bivanju kneza Miloša v Ljubljani in kako je zašel v prijateljsko zvezo s trgovcem Karingerjem. Vesnič piše, da mu je ugajala ljubljanska okolica, obiskal je muzej, narodno gledališče in tako dalje. Neki prijatelj ga je spremil v Karinger j evo trgovino in tu je videl, »da takoj pri vhodu na levi strani visi lepa, z oljnimi barvami izdelana slika kneza Miloša iz najlepše dobe njegovega življenja, ko je bil še v polni sili«. Vesnič se je razgovarjal s trgovcem Karingerjem, katerega oče pok. Jožef Karinger je leta 1848. sprejel kneza Miloša. Karinger mu je pokazal neke dragocenosti, ki jih je bil njegov oče dobil od kneza Miloša. Tudi mu je povedal, da je knez Miloš sam odobril, da se njihova trgo vina imenuje »Pri knezu Milošu«. Spominjal se je, da ga je knez še dečka držal v naročju, da je bil knez na nekem koncertu in da je posebno vzljubil njegovega starejšega brata pok. Antona Karinger- ja, ki je bil pozneje oficir in prav ugleden slikar, »katerega posamezne skice posebno iz Dalmacije in Črne gore bi mogle služiti za okras marsikateri KRONIKA 95 galeriji«. Vesnič je vprašal, ali je med družinskimi spomini kak zapisek o knezu Milošu v Ljubljani. Karinger mu je pokazal družinsko knjigo in na ročil, naj se prepiše oddelek, ki govori o tem. Ta oddelek je prevel Mihajlo R. Popovič in Vesnič ga navaja v svojem članku. Nato pripoveduje Vesnič zopet o svojih popotnih vtisih. Nekaj dni prej so se začele šole in Vesnič je gledal šolsko mladino in poslušal, kako govori slovenski. Zvečer je bil v družbi nekih Slovencev in pri kranjskem vinu se mu je jezik razvezal. Ko je nadaljeval svojo pot po železnici, je premišljeval o usodi raztresenih in zatiranih slovanskih narodov. Takrat pač ni slutil, da mu bo pri osvobojenju teh pokrajin dodeljena tako važna vloga. Temelj Vesničeve razprave tvori izpisek iz Karinger j eve družinske knjige. Rodbina Karinger je stanovala na Glavnem trgu štev. 8. To hišo je sezidal prvi ljubljanski župan prof. Lantheri. Po znejši gospodarji so bili pl. Zergollerni, Zeschkoti in Hamanni. Karinger nam je o knezu Milošu na pisal sledeči »popis dogodkov, ki mi jih je od besede do besede pripovedoval g. Jovanovic (Iva- novič), knezov sobar in tolmač po naročilu kneza Miloša«. V naslednjem popisujem dogodke, ki so se dogodili za bivanja njegove svetlosti kneza Miloša Obrenoviča v Ljubljani od 10. do 15. junija 1848.1. in sicer sebi v spomin od besede do besede. Dne 10. junija leta 1848. opoldne je dospel semkaj knez Miloš Obrenovič, ki je prihajal iz Zagreba in se nastanil v hotelu »Pri avstrijskem dvoru« (sedaj Mahrova hiša). V njegovem sprem stvu je bil kapetan Anton pl. Plantach od I. banal- regimenta, poleg njega knezovo služabništvo, Ana stazij Jovanovic, izučen slikar, ki je govoril tudi nemški, Milovan Mihajlovič, knezov blagajnik, in osebni sluga Milenko. Zvečer 10. t. m. sem se seznanil s kapetanom pl. Plantachom, ki je nekaj kupil v moji trgovini; od njega sem zvedel, da je knez Miloš dospel sem in da ga je on do sem spremil iz Zagreba in da ga bo spremljal prav do Inomosta, ko se bo knez nekaj dni odpočil. Kapetan mi je začel popisovati lepo lego, ki jo ima Ljubljana; zato sem mu predlagal, da ga spremim na Grad, od koder si more ogledati vso okolico. Preden sva odšla, sem mu povedal, da priredi narodna garda na drugi dan binkoštnih praznikov, 12. junija, v korist svojega godbenega fonda v Kolizeju zabavo, na kateri se bodo dobile tudi galanterijske stvari in, ker bo knez ta dan še Ban Jelačii tukaj, nameravam povabiti Njegovo svetlost na to slavnost, nakar je kapetan odgovoril, da bo to kneza veselilo. — Ker pa knez govori samo srbski, se je ponudil on, da me predstavi knezu in da bo tolmač, ako ga pridem vabit. Nato sva odšla. Najprej sem odvedel kapetana, da si ogleda dobitke, ki so bili pripravljeni za slavnost, in potem v hotel, kjer je bil nastanjen, da je tam mogel pustiti nakupljene reči. Ko smo tja prišli, so rekli kapetanu, naj gre takoj h gene ralu baronu Apelu, s čimer je bil onemogočen naš izlet na Grad; kapetan ni vedel, zakaj ga je zval general Apel, zato je vzel s seboj svoje javno povelje (Offene Ordre), ki je bilo podpisano od bana Jelačiča; jaz sem ga prečital. V tem povelju je bilo kapetanu naročeno, da mora spremljati kneza Miloša do Ljubljane in po potrebi tudi do Inomosta; a vsekakor naj počaka v Ljubljani na daljnjih navodil. Ko je nato kapetan dvignil iz mize svoj žepni robec, so iz njega padli cekini, ki jih je bilo, ko sva jih preštela, 203 komadov. Spremljal sem kapetana h generalu Apelu; ker pa se je tik nato pojavila godba narodne garde (Garde-Zapfenstreich), sem rekel kapelniku, naj v čast knezu Milošu odigra pred hotelom »Pri av strijskem dvoru« nekaj komadov, kar se je tudi zgodilo; nekdo je celo vzkliknil »Živio«, nakar je knez poslal glavnemu komandantu 50 gld. za godbo. Medtem se je vrnil tudi kapetan od gene rala Apela: povabil sem ga s seboj na čašo piva, a videlo se je, da je zelo slabo razpoložen, a mi ni hotel povedati, kaj je temu vzrok; rekel je samo, da se ne sme oddaljevati od doma, kjer ga knez vsak čas išče. Ker nisem niti najmanj slutil, kaj se mu je tam pripetilo, sem verjel njegovim be sedam, da knez želi, da je vedno doma; poslovil sem se od kapetana s pripombo, da ga bom jutri, prvi binkoštni dan spremil na Rožnik in da se bom potem ob 10. uri vrnil, da se poklonim knezu in 96 Narodna garda ga povabim za drugi dan na slavnost narodne garde. Ko sem drugi dan (bil je prvi dan binkošt- nih praznikov) ob 53/4 zjutraj prišel h kapetanu, da ga spremim na Rožnik, je odbil mojo ponudbo s pripombo, da se ne sme oddaljiti od doma, in pravtako da ne more dopustiti, da bi šel pred kneza in ga povabil na slavnost narodne garde, češ, da se je včeraj zvedelo za stvari, ki so tako resne, da bi prevzel nase preveliko odgovornost, če bi do volil, da povabim kneza na prireditev narodne garde. Te njegove besede so me razjezile do skraj nosti, ker sem videl, da hoče kapetan onemogočiti moj plan; zato sem mu rekel popolnoma hladno: »Naj se zgodi knezu karkoli, jaz pridem k njemu ob 10. uri v gardski uniformi in ne bom vas vpra šal, ali mi dovolite stopiti pred njega ali ne.« S temi besedami sem odšel od kapetana. Da bi torej izvedel svoj načrt, da se predstavim knezu in ga pozovem na slavnost za vsako ceno, in da bi imponiral obenem kapetanu navzlic nje govi prepovedi, sem šel drugi dan binkoštnih praz nikov ob 10. uri v gardski uniformi na glavno stražnico (Hauptwache, stala je poleg sedanje Mahrove hiše), kjer je bil takrat komandant moj svak Samassa in sem ga prosil, naj gre z menoj k knezu Milošu, a moj prijatelj mi je odgovoril, da poj dem zaman h knezu, češ, da nikogar ne smejo pustiti pred njega in sicer iz tega vzroka, ker se je včeraj grozno spri s kapetanom Plantachom. Ka petan je namreč dobil preko generala Apela od bana Jelačiča ukaz, da kneza Miloša za vsako ceno, če ne. zlepa pa s silo, pošlje naprej v Zagreb; toda knez, ko je to čul od kapetana, je odločno izjavil, da ga nihče živega ne spravi nazaj v Zagreb. KRONIKA Sedaj sem šele mogel razumeti, zakaj je bil kapetan pozvan h generalu Apelu, zakaj mi je rekel, da se ne sme oddaljevati od doma, in zakaj mi je celo prepovedal dohod h knezu. Vse to pa me je še bolj vzpodbujalo, da pridem za vsako ceno do kneza in ga zaprosim, da pride na slavnost narodne garde, kjer ga čaka najlepši sprejem in vse zasluženo spoštovanje. V družbi poveljnika narodne garde sem prišel v predsobo kneza Miloša Obrenoviča, kjer je sta noval že večkrat omenjeni kapetan. Ne oziraje se na kapetana, ki je bil v sobi, sem prosil kneževega slugo g. Jovanoviča, ki je govoril nemški, da naju prijavi kot zastopnika narodne garde, in vstopila sva k Njegovi Svetlosti knezu, ki je bil — kakor se je videlo — še razburjen zaradi dogodka, ki se je bil malo pred tem dogodil. Ko sem Njegovo Svetlost pozdravil v imenu narodne garde, sem ga prosil, da bi Nj. Svetlost bila tako milosti j iva, da poveliča s svojo visoko prisotnostjo slavnost garde na drugi dan binkoštnih praznikov in poleg tega sem ga prosil, da bi bila Nj. Svetlost tako dobra in bi sprejela ponudbo, da ga osebno odvedem in spremim na slavnost. Ob enem sem mu ponudil svoje usluge, ako bi bila Nj. Svetlost pripravljena, da napravi izlete v našo lepo okolico. Nj. Svetlost je bila — kakor se je videlo — vzra- doščena nad tem povabilom. Knez se je zahvalil z naj ljubezni ve j širni besedami in sprejel mojo po nudbo, da smem Nj. Svetlost spremljati na spre hodu po ljubljanski okolici in na slavnost narodne garde. Nj. Svetlost je dala poveljniku glavne voj ske 50 dukatov za godbeni fond in 60 gld. za dija ško legijo. Ko sem odšel iz sobe Nj. Svetlosti in so moji spremljevalci odšli, me je pozval knezov sluga g. Jovanovič, ki je bil obenem knezov tolmač, v svojo sobo in mi je pripovedoval ves prizor, ki se je bil dogodil med kapetanom Plantachom in knezom. Ko je bil kapetan sporočil knezu, da je dobil od svojega bana Jelačiča ukaz, da odvede kneza zopet nazaj v Zagreb, če ne z lepa pa z grda, je knez potegnil sabljo in rekel kapetanu, »da ga živega nihče ne spravi v razbojniško mesto Za greb«, in da bo, če bi se proti njemu uporabila sila, tudi on izrabil vse, kar je mogoče, da se ubrani. Nato je odšel kapetan h generalu Apelu in vprašal, ali se bo general pobrigal za pomoč, ali kaj naj sicer kapetan stori. Ta razgovor je prekinil kapetan, ki je ta trenutek vstopil. Ogo voril sem takoj kapetana z vprašanjem: »Ali je vam general Apel obljubil pomoč, da odpravite kneza?« — »Ne,« je bil odgovor, »general nima tu KRONIKA niti enega vojaka,« — »Pa dobro,« sem rekel ka- petanu, »potem bo garda vzela v svojo zaščito kneza, ki ni storil tu nikakega zločina in to tem bolj, ker ban hrvatski nima v Ljubljani ničesar ukazovati.« Nato sem odšel in sicer naravnost h generalu Apelu, ki sem mu podal sledečo izjavo: »Vaša ekscelenca! Prihajam naravnost od Nj. Svetlosti kneza Mi loša, ki sem ga po deputaciji narodne garde na prosil, da počasti s svojim posetom slovesnost narodne garde, ki bo jutri, drugi dan binkoštnih praznikov v Kolizeju, na kar je knez z velikim veseljem pristal, toda ob tej priliki sem moral doznati, da stoji knez pod nadzorstvom nekega graničarskega kapetana, ki je včeraj dobil ukaz od bana Jelačica, da kneza za vsako ceno odpravi nazaj v Zagreb, in da po potrebi uporabi proti knezu tudi silo. In zakaj vse to? Meni je znano in gotovo vzbuja tudi občo pozornost, da mora na banov ukaz kak graničarski oficir v našem mestu strogo paziti na kneza, ki je k nam dospel. In še več. Ban je temu oficirju poslal nalog, naj odpelje kneza odtod, kjer ne zapoveduje ban, ampak g. general kot komandant mesta, ki ne more dopu stiti, da bi nad knezom Milošem, ki so mu bile od strani narodne garde izkazane vse časti, še nadalj e stražil kak graničarski oficir ali da se mu tukajš nje bivanje kakorkoli zagrenjuje. Knez ima pas od vlade, ima na Dunaju svoje hiše in tam ga more ban tožiti, ako je knez kaj zagrešil: za tega prosim kar najlepše, da bi bil gospod general lako dober, da bi odstranil graničarskega kapetana od kneza, da se na ta način izogne konfliktu z narodno gardo.« Gospod general mi je obljubil, da se bo pobrigal do jutrišnje prireditve narodne garde, da bo mo gel Nj. Svetlost knez Miloš priti na slavnost brez kapetanovega nadzorstva. Popoldne okoli 5. ure sem se pripeljal s kočijo h knezu in sva se odpeljala v spremstvu kapetana, tolmača Jovanoviča in Milana Mihajlovica na Stu denec, kjer je bil knez od gospodarja tega pose stva, gosp. Terpinca in njegove soproge kar naj- ljubezniveje sprejet in pogoščen. Toda knez je pil samo vodo. Knezu so nazdravili z zdravico, nakar je on nazdravil hišnemu gospodarju in nje govi ženi. Po prisrčnem slovesu od gospodarja in njegove soproge smo krenili na pot okoli 8. ure zvečer in napravili izlet na Grad. Ko smo se vzpe njali navzgor, sem obrnil knezovo pozornost na zavod, kjer se vzgajajo mali otroci in ni bil daleč od gradu, in sem rekel, da se ta zavod vzdržuje s Glavna straža i prostovoljnimi prispevki. Ko smo prišli na Grad, je knezu j ako ugajal razgled na vso okolico in je izjavil, da pride kmalu zopet v Ljubljano, kjer je priroda vse lepote združila — saj dobri ljudje zaslužijo takih prirodnih darov. Okoli 9. ure smo se vrnili domov in tako se je končal prvi dan mojega znanja z Nj. Svetlostjo. Drugi dan binkošti, 12. junija, zgodaj zjutraj je prišel k meni Jovanovic in mi je rekel, da me knez prosi, naj ga spremim h guvernerju in general- feldmaršal-lajtnantu Apelu. Okoli 12. ure sva pri šla k Nj. ekscelenci guvernerju, grofu Welsers- heimbu, kamor sta naju spremljala tudi kapetan in tolmač g. Jovanovic. Tu se je govorilo samo o nemirih v Italiji. Obisk je bil kratek. Pri generalu Apelu je knez pokazal svoj pas, ki je bil izdan od vlade, in se pritoževal nad banovim postopanjem. Zaradi tega in zavoljo moje včerajšnje pritožbe ge neralu Apelu je pozval general prisotnega kape tana v sosedno sobo in, ko sta prišla zopet iz nje, se je kapetan priporočil in odšel. Nato je general rekel knezu: »Potujte, knez, koder vas je volja in zabavajte se tu pri nas popolnoma svobodno.« Po obedu sem prišel s kočijo k Milošu Obreno- viču, da ga odpeljem na slavnost. Med vožnjo mi je dal knez v korist zavoda za najdenčke zavitek 20 dukatov, ki sem jih v Lattermannovem drevo redu pred očmi Nj. Svetlosti izročil v roke zaščit- nici tega zavoda, ge. grofici Stubenbergovi. Ko sva dospela na zabavo v Kolizej, je godba sprejela kneza s slavnostnim »intrare«, občinstvo pa ga je pozdravilo z burnim »živio«, kar je kneza, kakor se je videlo, j ako razveselilo. (Dalje prihodnjič.) 7 97 164 KRONIKA KNEZ MILOŠ V LJUBLJANI DR. IVAN LAH (Konec) JL/& mizo moje rodbine je knez pojedel sladoled. Nato smo odšli peš v Tivoli, ob 7. uri pa smo sedli v kočijo in smo se peljali preko Rožnika, kjer je knez popil eno čašo vode, in preko vsega Tivol skega hriba. Spotoma mi je moral tolmač Jovanovič na po velje Nj. Svetlosti povedati vse, kako so postopali s knezom v Zagrebu in kako se je dogodila ta stvar. To je bilo torej takole: Neki Gaj, urednik »Zagrebških Novin« (Agra- mer Zeitung), ki igra sedaj nekako vlogo v Zagre bu in v nar. gardi, je prihajal že prej več let neko- likokrat h knezu na Dunaj in je znal vselej iz njega izvabiti po 1000 do 2000 gld. z obljubo, da bo ta denar vrnil, kar pa se ni nikoli zgodilo. Pred nekaj meseci je prišel Gaj zopet na Dunaj h knezu in mu je rekel, da potrebuje za rešitev hrvatske narodnosti mnogo denarja, ki naj bi ga knez po sodil, a knez mu je odgovoril, da je zelo čudno, da narod, ki potrebuje denarja in si ga hoče izpo soditi, pošilja samo Gaja, da bi to dosegel. Skratka, Gaj je moral tokrat oditi brez denarja. To je Gaja jako razjezilo. Dogodki na Dunaju meseca maja so prisilili cesarja Ferdinanda, da je odpotoval v Inomost. Tudi knez ni hotel ostati dalje na Dunaju, vzel je potni list in je hotel najprej oditi v Prago; ker so tam nastali nemiri, se je knez odločil, da od potuje preko Zagreba na Reko, in je tako izstopil v gostilni pri »Lovačkom rogu«. Ni minila niti ura, odkar je dospel tja, že je prišel h knezu Gaj in mu rekel, da mora knez tekom ene ure zapustiti Zagreb, ker sicer ne more jamčiti za posledice, ki bi zadele kneza. Knez pa mu odgovori, da zaradi slabega vremena in zavoljo tega, ker njegova starost potrebuje miru, ne more takoj odpotovati, da pa bo jutri že ob 5. krenil na pot, posebno ker je Gaj omenil, da je knezov prihod v zvezi z nekim slabim namenom za narod. Gaj je začel pripovedovati, da je zelo nevarno, če bi knez ostal, in je izjavil, da bo za primerno nagrado napravil vse, da bo narod, ki zahteva, da mora knez takoj odpotovati, izpremenil svoj sklep. Knez je moral žalibog za to dati Gaju 2000 goldinarjev. Gaj je odšel, a se je okoli pol noči vrnil, postavil pred gostilno in pred vrata oboroženo stražo in nihče ni smel priti h knezu; medtem pa je prišel h knezu Gaj in rekel, da se narod ne more pomiriti, da zahteva, naj se mu knez izroči, da je bolje knezu vzeti življenje, nego gledati, kako propada vsa Hrvatska. Nato je Gaj privedel kneza k oknu in mu pokazal oboroženo silo, da se bo sam prepričal, v kaki nevarnosti že tiči. A vsi kneževi ugovori, da se ne zaveda, da bi bil kaj zagrešil, da ima potni list, in da bo zjutraj zgodaj odpotoval, niso nič pomagali. Gaj je dajal knezu samo upanje, da mu bo rešil živ ljenje, ako knez ne bo skop glede denarnih sredstev in je zahteval 10.000 gld., da bo pridobil za se kolovodje naroda. Gaj je to vsoto od kneza dobil in odšel, a straži je naročil, naj ne pusti nikogar notri, niti kneževih slug. Hrano mu je smel nositi samo gostilničar, a ni smel niti besede spregovoriti z njim. Na ta dan je prišel Gaj zopet h knezu in rekel, da je pomiril narod, a da potrebuje sedaj še za bana 4000 dukatov. Knez je nato odgovoril, da ne nosi s seboj narodne banke, da nima s seboj toliko denarja, kolikor on zahteva, in je dal Gaju dve blagajni, v obeh je bilo po 1000 cekinov in 5000 gld., in sicer 5 komadov po 1000 gld. Gaj je odšel z denarjem, pa se je drugi dan zopet vrnil h knezu in rekel, da naj knez plača račun gostilničarju, ker mora oditi odtod. Na to je smel stopiti kneze v blagajnik Milovan Miha j- lovič prvič pred kneza; gostilničar pri »Lovačkom rogu« pa je zahteval, da se mu plača na račun 650 gld. Ko je bilo tudi to urejeno, so pripeljali voz in Gaj je pozval kneza, da stopi v voz. In tako je bil knez dne 26. maja odveden v zapor, ki je imel železna vrata z dvema ključavnicama, kakor da bi bil knez tam najbolj varen pred razburjenim ljudstvom. Ko je kneževo spremstvo zvedelo, da so kneza zaprli, je javilo ves dogodek knezu Mihajlu, sinu Miloša Obrenoviča, ki je živel v Glauzenburgu; KRONIKA Mihajlo je zato dospel 6. junija zvečer v Zagreb in takoj poslal banu, ki je bil v gledališču, pismo, da morajo takoj izpustiti njegovega očeta iz za pora, nakar je dobil odgovor od bana, da bo jutri uredil vse, kar je treba. Dne 8. junija je bilo izdano povelje, da naj se knez izpusti na svobodo in da naj ga kapetan Plantach spremi do Ljubljane, kjer naj ostane s knezom do nadaljnjih odredb. Knez je moral za vsak dan, ki ga je preživel v zaporu, plačati po 15 goldinarjev. Preden je bil knez izpuščen iz zapora, je prišel k njemu zopet Gaj in mu je predložil dvoje pisem, ki naj bi jih knez podpisal zato, da bo izpuščen. Kaj da je v teh pismih, Gaj ni povedal, in ker knez ni znal citati, je podkrižal to dvoje pisem in ju potrdil s svojim pečatom. Misli se, da se je eno pismo glasilo tako, da je knez sam iz svoje lastne volje prosil, naj se postavi straža pred gostilno in, ker je sam uvidel, da je tam na nevarnem kraju, da je prosil, naj ga zapro v občinsko hišo. Drugo pismo se je najbrže glasilo tako, da je Gaj dobil od kneza v dar znatne vsote denarja zaradi tega, ker je pokazal toliko skrbi za varnost kneževe osebe. Skupna vsota denarja, ki jo je Gaj iz kneza izsilil, bo znašala najmanj 27.000 gld. Kakor hitro je Gaj dobil v roke kneževe pod pise v zaporu občinske hiše, je izjavil, da knez lahko odpotuje v Ljubljano, in mu predstavil kapetana Plantacha, ki ga bo spremljal do tja. Za pot so nam pripravili vozove. Ob tem času, ko je Gaj odšel od kneza, je dal knez kapetanu dra gocen prstan in ga prosil, da ta prstan izvoli izročiti banu Jelačiču v spomin in obenem kot nadomestek za onih 4000 gld., ki jih je zahteval Gaj in jih knez ni mogel dati. Kapetan je res nesel prstan banu (to mi je pravil tudi sam kapetan Plantach), a ban ni sprejel prstana in je rekel: »Jaz nisem zahteval od Miloša nikakega denarja.. «. Ko sta bila oba voza pripravljena, smo 8. junija krenili na pot; prej pa je še knez Mihajlo ukazal svojemu slugi Jovanoviču, ki je bil slikar in je govoril nemški, naj spremlja njegovega očeta; in tako smo 10. junija 1848. leta dospeli v Ljublja no. Ko je Jovanovič končal povest o omenjenih do godkih, sem povabil Nj. Svetlost, da obišče jutri 13. junija zavod za vzgojo malih otrok in sem se poslovil od njega. V torek 13. junija zjutraj je prišel po kne- ževem nalogu k meni Jovanovič in mi javil, da je knez obolel. Odšel sem takoj k visokemu go- spodu, da izjavim svoje sožalje. Ko sem stopil h kneževi postelji, mi je podal roko, poljubil me je in me imenoval svojega rešitelja, ker bi ga bil žolč, ki se mu je zlil iz jeze, ker so z njim v Zagrebu tako postopali, spravil pod zemljo, dočim se je zdaj zaradi mojega prijateljskega sprejema in postopanja razpršil in razgubil. Ta dan sem obiskal Nj. Svetlost še večkrat in sem vsakokrat poleg izjav hvaležnosti slišal, da mu je bolje. V sredo 14. junija okoli 10. ure se je mogel knez že peljati na sprehod. Najprej smo se peljali v Zalog, kjer se je pravkar izkrcala neka savska ladja, kar je kneza zelo zanimalo; dalje sem opo zoril kneza, da se ne daleč od Zaloga izteka reka Ljubljanica v Savo, kar je knez želel videti. Toda zaradi baš tedaj pričetih priprav za zgradbo že leznice se ni bilo mogoče peljati do Sostrega in celo peš je bilo zelo težko hoditi. Komaj smo se malo oddaljili, je začelo deževati in tako nam je bila vožnja po tej poti popolnoma onemogočena. Zato smo se odpeljali v tvornico za papir v Vevče (Josefsthal), kamor sem bil knežev prihod že prej naznanil. Gospodarji tvornice so bili poslopje od zunaj lepo okrasili in ko si je Nj. Svetlost vse ogledala, so mu izročili dva risa papirja. Po obedu sta prišla h knezu dva gospoda — bila sta, kakor sem čul, njegova dva advokata, — da ga spremita v Inomost — ki ju je bil pozval, da dvigneta tožbo zaradi nasilja v Zagrebu. Zvečer po 10. uri me je pozval knez k sebi. Ko sem prišel v kneževo sobo, sem našel tam ona dva gospoda advokata in Nj. Svetlost. Tedaj mi je rekel eden advokatov po nemško, da knez odide jutri v Inomost, da se mi zelo zahvaljuje za vse, kar sem storil za njegovo osebo, in da mi hoče dati majhen spomin. Nato me je knez nekolikokrat poljubil in mi je predal v škatlici iglo za na prša, z biseri. Po zelo prisrčnem slovesu sem odšel. Dne 15. junija okoli 5. ure zjutraj je prišel poštni voz, v katerega so se popeli knez in njegovo spremstvo; ko sem se nekolikokrat prisrčno poslo vil, je knez odpotoval. Okoli 10. ure je odpotoval tudi Jovanovic, ki ga je sin, knez Mihajlo dal v Zagrebu svojemu očetu Milošu, da ga spremi v Rogaško Slatino, kjer je bival njegov gospodar knez Mihajlo. Te dogodke sem popisal od besede do besede sebi v spomin po pripovedovanju omenjenega sluge Miloša Obrcno- vica, kakor tudi svoje lastne doživljaje. Ljubljana, 16. junija 1848. Josef Karinger, s. r. 165 166 KRONIKA V teh spominih imamo torej dovolj natančne podatke o bivanju kneza Miloša v Ljubljani. Za nimivo je, da Bleiweisove »Novice« nič ne vedo o tem nenavadnem posetu, pač pa je prinesla nemška »Laibacherzeitung« z dne 13. junija na prvi strani, kjer so bile uradne vesti pod naslovom y>Illyrien« o dohodu kneževem sledeče poročilo: »Ljubljana, 13. junija. Preteklo soboto, dne 10. t. m. je sem dospel okoli poldne knez Miloš Obre- novič Srbski (von Serbien) na poti iz Zagreba s spremstvom in se je nastanil v hotelu »Avstrijski dvor«, kjer so bili nastanjeni tudi mnogoštevilni hrvatski poslanci, ki so odšli odtod dalje v Inomost. Knez namerava nekaj dni tukaj ostati, ker se zdi, da mu v Ljubljani ugaja. Na večer njegovega prihoda mu je izkazala godba tukajšnje narodne garde svojo pozornost s tem, da mu je priredila serenado.« Tik nato pa sledi vest, da je dospel ta dan zjutraj ob 9. uri iz Zagreba ban Jelačič in da je še dopolne nadaljeval pot. Miloševa afera namreč še ni bila končana. Ko je Blaznavac uvidel, da Miloša ne bo nazaj, je z »ekspres pošto« hitel za njim v Ljubljano. Potoval je brez počitka vso noč in je drugi dan opoldne dospel v Ljubljano. Takoj je vprašal, kje se je knez nastanil, in je odšel naravnost k njemu; ko so Miloševi služabniki zagledali Blaznavca, so ga vprašali: »Je-li res, da so v Srbiji prijeli Vučiča?« »Tako se govori,« je odgovoril Blaznavac. »Baje je oblastim izročil neka pisma kneza Miloša.« Med tem razgovorom je izginil eden izmed slu žabnikov v sobo, da javi Milošu Blaznavčev prihod. Ko je knez cul, da je Blaznavac tu, se je razsrdil. »Beci mu,« je rekel, »da ga pozdravljam, naj se varuje in naj nič ne govori, ker tu je čuden svet. Jaz nimam z njim kaj govoriti, nočem, da bi svet rekel, da zopet kaj intrigiramo.« Nato se je obrnil k svojemu tajniku Jovanovicu: »Poskrbi, Boga ti, da bo voz čimprej pripravljen za pot.« Medtem je bil namreč Miloš govoril z banom Jelačičem, ki je — kakor smo culi — potoval preko L j ubij ane. M. S. Petrovič piše o tem srečanju sledeče: »Ker ga knez ni hotel sprejeti, je Blaznavac skušal poizvedeti važne stvari od služabnikov. Eden izmed njih mu je pripovedoval, da je ban Jelačič, ko se je peljal skozi Ljubljano, posetil kneza in se mu zahvalil, da se ni vrnil v Zagreb. Nato ga je prosil, naj pred ljubljanskim guver nerjem pojasni vso zadevo o Gajevem izsiljevanju. Isti sluga je pravil Blaznavcu, kako je ban Mi loša pred odhodom iz Zagreba poljubljal in se opravičeval, češ, da on ni ničesar proti Milošu zakrivil, da je Miloš sam kriv, ker je preveč zaupal Blaznavcu, ki ga je pozneje izdal, zaprl in povzročil, kar je Miloš pretrpel. Kapetan Plan- tach je vprašal Blaznavca: »Zakaj ne pustite pri miru tega ubogega starca, kaj ga preganjate?« »Ne preganjam ga jaz, ampak njegova dela,« je odgovoril Blaznavac in mu je potem natanko razložil, kdo in kakšen je po njegovem mnenju knez Miloš. Plantach je Blaznavcu pokazal ono štafeto, ki jo je dobil iz Zagreba, naj spravi Miloša nazaj. In res ga je hotel spraviti, je rekel, toda ljubljanski guverner, neki Milošev znanec iz Carigrada, mu je rekel, naj se ne drzne dotakniti se Miloša, ker Ljubljana ne spada pod področje hrvatskega bana. Ko je slišal, da so Miloševi služabniki po Ljub ljani raztrobili, da je Gaj zahteval od kneza 27.000 gld., je rekel Blaznavac: »Zakaj Miloš ni tega povedal v Zagrebu javno pred vsem narodom?« Služabniki so mu odgovorili, da Miloš tega v Zagrebu ni mogel storiti, češ, da je moral podpisati protokol, kakor so mu ga predložili. Drugi dan po Blaznavčevem prihodu je Miloš zgodaj zjutraj odpotoval v Inomost in ni mogel niti počakati na svoje ljudi, Stojakoviča in Gavri- loviča, ki sta imela priti za njim. Tako se je bal novih Blaznavčevih spletk. Okoli 10. ure dopoldne je Blaznavac srečal v mestu poštni voz in v njem spoznal Berto, Milo ševega slugo. Vprašal ga je, kam gre, in on mu je odgovoril, da gre v tisto gostilno, kjer je bil knez Miloš. Blaznavac je šel z njim in je spotoma zvedel, da je bil Berta v Trstu in da je nameraval iti v Carigrad, pa ni mogel, ker so Italijani Trst blo kirali. Tako sta dospela v gostilno pri »Avstrijskem dvoru«, kamor je prišel tudi Stojakovič in vsi kneževi ljudje so začeli grditi Gaja. Zdi se, da se tudi Blaznavcu ni dobro godilo, ker se je pozneje govorilo, da je komaj ušel izpred samokresa nekega Miloševega služabnika. Zvesto spremstvo je hotelo maščevati svojega go spodarja. Blaznavac je torej moral iz Ljubljane, ne da bi bil kaj opravil. Ob 12. uri je z »ekstra KRONIKA pošto« odpotoval proti Zagrebu, kamor je dospel drugi dan opoldne. Medtem pa je Miloš že potoval proti Inomostu. »Laibacherzeitung« je na kratko naznanila njegov odhod, češ, da je včeraj zjutraj 15. junija knez Miloš Obrenovič s spremstvom odpotoval v Ino- most. V Inomostu so se tiste dni vršile razne kon ference in avdijence. Ne pozabimo, da se je med tem vršil slovanski kongres v Pragi in da je prav na binkoštne praznike, ko je bival knez Miloš v Ljubljani, prišlo v Pragi do spopada med voja štvom in praškim meščanstvom; kongres je bil razgnan in predčasno zaključen, Windischgratzovi topovi so bombardirali Prago, vojaška oblast je dobivala premoč nad narodi . . . Slovanske sanje so se razblinjale v nič. V tem času je dospel tudi ban Jelačič v Inomost, kjer je dvorna kamarila skušala izigrati narode in njih voditelje. Avdienca Jelačičeva se je vršila vpričo ogrskega vojnega ministra, da bi Madžari ne mogli reči, da dvor drži s Slovani. Po praških dogodkih so bili Slovani še bolj sumljivi kot pan- slavistični in revolucionarni elementi. Ban je torej imel težko stališče. Madžarski listi so zagnali krik, Gajeva afera je prestopila ozke meje ilirske do movine in napolnila svet. Dne 23. junija javljajo vesti iz Zagreba, da je kurir od Jelačiča iz Ino- mosta dospel in prinesel ugodne vesti za Hrvate. Baje je zakrivil Gaj ves spor z Madžari; če pade on, se bodo razmere med obema narodoma izbolj šale. Knez Miloš je dospel v Inomost, naznanil vso zadevo cesarju in cesar je ukazal preiskavo. Že 29. junija poroča »Laibacherzeitung« po »Ofen- Pesther Zeitung«, da je zloglasni (der beriichtigte) dr. Ljudevit Gaj »gefanglich eingezogen« in da bi ga bila njegova lastna stranka skoraj obesila. Kakor veste — piše ta list — je bil Miloš »Exfiirst« pod policijskim nadzorstvom in se je pogajal z Gajem. Gaj je zahteval 30.000 gld. nazadnje sta naredila za 10.000 gld. Knez je napravil znake na bankovce in je tako imel v rokah nepobiten dokaz proti Gaju. Proti Gaju se je vodila dolga in ob širna preiskava. Med mnogimi drugimi pričami je bil na 8. seji preiskovalne komisije dne 20. julija zaslišan tudi Blaznavac. Potrdil je izjavo faktorja Gajeve tiskarne Teodorja Klausa, ki je bil izjavil, da je od Blaznavca prejel štiri bankovce po 1000 in enega za 100 gld., da mu jih je menjal. »Odkod ste dobili toliko denarja?« je vprašala komisija Blaznavca. »Tega me ne sme nihče vprašati in nisem niko mur dolžan, da mu odgovorim,« je odgovoril Blaznavac. »Ali ste šli za knezom Milošem v Ljubljano?« je bilo drugo vprašanje. »Da,« je potrdil Blaznavac. »A z njim se nisem mogel sestati, samo z njegovimi ljudmi sem se razgovarjal. Drugi dan zgodaj je odšel knez v Inomost.« »In kaj je bil povod vašega potovanja v Ljub ljano?« »Imel sem posebno zadevo s knezom Milošem, a ker se nisem mogel z njim sniti, sem se takoj vrnil v Zagreb.« Nato je komisija Blaznavcu prečitala izjavo kapetana Plantacha, kateremu je rekel Miloš, da je Blaznavac prišel v Ljubljano zaradi onih pismenih izjav, ki jih je dal Gaju. Blaznavac je imel namen doseči, da Miloš prekliče svoje izjave, češ, da mu jih je Gaj izsilil. »To ni res,« je rekel Blaznavac, »ako on trdi, da sem imel take namene, potem grdo laže, in tem bolj laže, ker ga nisem niti videl, kaj šele, da bi se bil z njim razgovarjal.« Ko je komisija izvršila svoje delo, je bil Gaj izročen sodišču zaradi prevare in izsiljevanja; ker pa ni bilo dovolj dokazov, je bil oproščen. Tako je prišla Ljubljana v čudno zvezo z Za grebom in Beogradom ob času, ko se je prvič reševalo vprašanje našega političnega edinstva v Pragi na slovanskem kongresu in v Zagrebu na hrvatskem saboru. V Ljubljani se je prav za prav razvozlal vozel zagrebških spletk, ki so tako usodno obdale srb skega kneza. Kakor praški kongres je tudi zagrebška afera odmevala po svetu. Odmevala pa je tudi v Mi loševem življenju in se je poleg nje še dolgo spominjal tudi gostoljubne Ljubljane. 167