Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32'—, polletno din 16'—, četrtletno din 9'—, inozemstvo din 64'— PoStno-čekovni račun številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-1S Cene inseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500'—, 'it strani din 250—, »/i. strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 — Stioft ¥ negotovost Tako je nedavno imenoval vojno vodeči nemški general Reichenau. Povzročitelj in početnik napadalne vojne si sicer domišlju-je ter pričakuje, da bo njegovo vojno pod-vzetje gotovo doseglo zmago in s tem za-željeni uspeh. Ob drugačnem pričakovanju menda ne bi vojne začel. Pa se je temeljito zaračunal in zmotil že mnogoteri osvajabii napadalec. Tako sta leta 1914 začeli vojno, ki je sprožila svetovno vojno, nekdanja avstro-ogrska monarhija in Nemčija. Vodil ju je maščevalni namen, za katerim je tičala kot poglavitni nagib osvajalna težnja. Za gotovo sta pričakovali zmago. Nekdanji nemški cesar Viljem jo je tudi kot gotovo napovedoval z znanim izrekom, ki bi naj bil nekaka prerokba: »Preden pade listje z dreves, se vračamo kot zmagovalci.« Štirikrat je listje padlo z dreves — in Viljem se je vrnil kot premaganec in ubežnik iz lastne države. Pred letom dni je začela Japonska svoj osvajalni vojni pohod po Kitajski. V sve-sti si je bila popolne zmage, ki bo doboje-vana če ne v nekaj tednih, pa v nekaj me secih. Pretekli so tedni, pretekli so mesec preteklo je leto — a dokončne zmage ni. Nasprotno. Cim več tednov in mesecev se jfe nanizalo in se niza v železno verigo voj ne, tem negotovejša postaja japonska zma ga. Ojačena — prav za prav vzbujena — narodna zavest kitajskega ljudstva, ki je pripravljeno žrtvovati sebe in vse za ne odvisnost domovine, predstavlja silo, ki je ne bo mogla dokončno zlomiti nobena osva-jalnost, naj bo še tako organizirana ter tehnično najpopolneje opremljena. Pred očmi japonskih osvajalcev se pojavlja ob mandžursko-ruski meji še druga pošast, ki ogroža in zmanjšuje njihovo upanje v gotovo zmago: postava do zob oboroženega ruskega medveda. Za zdaj se je ta medved vdal v premirje. Ali pa bo to premirje tudi talno? Težave japonskih osvajalcev se .nnožijo in z njimi se rahlja prejšnja trdna zavest gotovosti. Nazorno poučen in učinkovito svarilen primer za vsa diktatorska vladstva z osvajalnimi težnjami, naj se nahajajo v tem ali drugem delu sveta. Velika pridobitev za Slovence ob 20ietn. Jugosiavite Ob 20 letnici Jugoslavije je sprejel ministrski svet na seji 12. avgusta na'predlog prosvetnega ministra uredbo o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki je najlepši dar Slovencem za 20 letni državni jubilej. Naloga Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani bo: gojiti znanost, podpirati razvoj umetnosti, po-kreniti in podpirati znanstvena raziskovanja ter izdajati znanstvena dela. Akademija se bo vzdrževala z lastnim premoženjem, z dohodki prodanih del, z volili in prostovoljnimi prispevki. Vsako leto bo vstavilo prosvetno ministrstvo za akademijo posebno postavko v državni proračun. Slovenska Akademija znanosti in umetnosti bo imela največ 30 rednih članov, dopisnih do 60, število častnih članov pa ni omejeno. Predsedstvo in prvi člani nove ustanove bodo imenovani na predlog prosvetnega ministra s kraljevim ukazom že septembra in bo pričela Akademija z rednim delom že to jesen. 29. avgusta i&mr v Liutomeru „Slov. Gospodar" stane: sa vse leto 32 din, za pol leta 16 din, za četrt leta 9 din. V proslavo obletnice I. slovenskega tabora bo v nedeljo, 28. avgusta v Ljutomeru pod pokroviteljstvom našega narodnega voditelja g. dr. Antona Korošca narodni tabor. — V soboto, 27. avgusta, zvečer ob osmih bodo zagoreli kresovi na gričkih Slovenskih goric. Istočasno bo v dvorani Katoliškega doma akademija. — V nedeljo, 28. avgusta, ob petih budnice. Do osmih prihod posameznih skupin na zbirališča. Po prihodu jutranjega vlaka iz Ormoža bo sprejem gostov na kolodvoru, nato sprevod vseh organiziranih skupin po mestu na glavni trg. Ob pol desetih na glavnem trgu •iridiga, katero bo imel naš rojak vseučili-ški profesor, prelat dr. Matija Slavič. Po pridigi sv. maša. Med sv. mašo ljudsko petje. Peli bomo: »Kraljevo znamenje, križ stoji«, »Lepa si, lepa si, roža Marija«, »Pridi molit, o ki'stjan«, »Angel Gospodov«. Takoj po sv. maši bo zborovanje na glavnem trgu, na katerem bodo govorili: net-anji ministe-; g. d*- Anton Korošec, predsednik Prosvetne zveze g. dr. Jos;?. Hohnjec, predsednik ZFO g. dr. Stanislav Žitko, banski svetnik g. " Jojzij Štuhec. Tabor bomo zaključili s pesmiio »Hej Slovenci«, nato odhod v - "minranih _ . pinah. Ob dveh popoldne bodo v farni cerkvi ve-černice, nato mladinski telovadni rastoo slovens. fantov • - ''eklet. Po nastopu r>r-leškj vpelje z narodnim' običaii in raznimi igrami na telovadišču Katoliškega doma. Vstop na telovadišče bo dovoljen vsem, ki bodo imeli taborski znak. Vse organizirane skupine kakor tudi ostalo občinstvo ima svoja ^ločena zbirališča, ki i bodo "kazovali reditelji. Za shrambe koles, vozov in avtomobilov je poskrbljeno. Narodni tabor v Ljutomeru 28. avgusta bo eden izmed največjih prireditev, kar jih je bilo do sedaj v Prlekiji. Vršil se bo ob vsakem vremenu in mora biti mogočna manifestacija slovenske zavesti. Na veselo svidenje 28. avgusta! Ifilifonslia škoda mrêûï povodnfi V noči na 11. avgust se je sredi med deževjem utrgal še oblak in siloviti nalivi so povzročili milijonsko škodo v šaleški in Mislinjski dolini. V Hudi luknji tik ob Pa-ki je odnesla voda 200 m banovinske ceste. Tam, kjer je bila poprej cesta, teče sedaj voda. Promet je onemogočen za 14 dni med Velenjem in Gornjim Doličem in morajo ljudje potovati na Vitanje-Vojnik-Novo cerkev-Dobrno-Velenje. To velja za potovanje v Velenje, Šoštanj, Savinjsko dolino ali proti Ljubljani. V Selu je razdrla voda železniško progo na dolžino 15 m in se je vršil promet nekaj časa s prestopanjem. Na dolžino 300 m je bii prekinjen celo brzojavni promet za osem ur. Plazovi so zasuli za par dni cesto Dolič-Vitanje-Dolič. Okrajni načelnik iz Slovenjgradca in predsednik cestnega odbora s tehničnim osebjem so ugotovili, da znaša škoda zaradi porušenih banovinskih cest 100.000 din, na občinskih razdejanih mostovih in cestah 200.000 din. Na poljih in na odnešenih žagah je škode za 700.000 din. Skupno sta oškodovani šaleška in Mislinjska dolina za en milijon dinarjev. Škodo bo še precenila banska uprava, ki bo nakazala tudi nujno pomoč. Pol metra snega v sredini avgusta na Angleškem Iz Londona poročajo 13. avgusta: V Angliji so zavladale zadnje dni nenavadne vremenske razmere. Dočim imajo na jugu in zapadu hudo vročino z nevihtami, je za- vladala v pokrajinah severno od Londona pa do škotske meje pravcata zima. Ze dva dni divjajo snežni viharji, tako da je ves r met v sres+ohi. Padlo je pol metra snega. raztiiBa clrH«^ Veliki manevri rezervistov v Nemčiji. Običajne splošne manevre stalne vojske bodo letos nadomestili v Nemčiji z velikimi manevri rezervistov. Ti manevri naj bi znatno povečali udarno silo nemške armade. Izdana so že povelja za vpoklic enega milijona 350 tisoč rezervistov, ki bodo vež-bali dva Istočasno so dobili pozi- ve kmetje in lastniki avtomobilov, da dajo Vojski na razpolago prometna sredstva. Žetev mora biti končana do 15. avgusta s pomočjo od vlade poslanega pomožnega delavstva, da bo Nemčija glede kruha do prihodnje žetve neodvisna od inozemstva. .—- Maršal Goring kot voditelj nemške gospodarske štiriletke je izdal uredbo, na podlagi katere morajo vsi mlinarji in trgovci z žitnimi pridelki takoj prijaviti vse žitne zaloge. Po najnovejši uredbi lahko zaseže država vse zaloge in skladišča, ki bi prišla v poštev. Zgrajena bodo v najkrajšem času velika osrednja žilna skladišča. •— K vsej opisani nemški vojni pripravljenosti še pride dejstvo, da bo dogotovila Nemčija do konca avgusta letošnjega Ista s sudetsko-nemškimi delavci trdnjavska dela na meji proti Češkoslovaški. Krog poslanstva lorda Runcimana. Dvakrat smo že razpravljali o poslanstvu lorda Runcimana, ki se mudi v Pragi s ciljem: na miren način uravnati razmerje sudetskih Nemcev do Češkoslovaške. V Londonu in v Pragi ter celo v Berlinu so zadovoljni, da se poslanstvo lorda Runci- mana razvija dosti hitro in da so že začeli razpravljati o bistvu vseh vprašanj, katere je treba vsestransko osvetliti. Prevladuje mnenje, da bo poslanstvo lorda Runcimana končalo prihodnji mesec in se bo takrat že videlo, če je mogoče doseči praktičen in obojestransko zadovoljiv sporazum. Letalska pogodba med Nemčijo in Italijo na vidiku. Maršal Balbo, guverner italijanske afriške kolonije Libija in bivši letalski minister, se je pripeljal z letalom v Berlin. Odposlanec Italije je bil sprejet od maršala Goringa in podtajnika v nemškem letalskem ministrstvu generala Milcha. Pri tokratnem obisku gre za sklenitev vojaške, oziroma letalske pogodbe med Nemčijo in Italijo. Tudi francoski letalski general v Berlinu. Zgoraj poročamo o obisku italijanskega maršala Balba v Berlinu. Na praznik Vnebohoda je obiskal Berlin poveljnik francoskega letalstva, general Vuillemin. Ta obisk bi naj pripravil sklenitev letalske pogodbe med Nemčijo ter Francijo. Predstavniki Mažarske obiščejo Berlin. Na Hitlerjevo povabilo bo obiskal Berlin mažarski regent Horthy s soprogo ter v spremstvu predsednika vlade Imredyja, zunanjega ministra Kanyje in vojnega ministra Ratza. Ob tej priliki bo Horthyjeva žena botra novi nemški križarki, katero bodo spustili v morje v nemški bojni luki v Kielu. Novicc Iz $pnn§§f€ tirfavllonsftr wlm Rdeči zavrli Fraocovo prodiranje Mnogo smo pisali o zmagoviti Francovi ofenzivi v smeri proti Saguntu in Valen-ciji. Ko so že bile nacionalne čete na tem, da zavzamejo Sagunt in Valencijo, je prišla rdečim znatna pomoč iz Francije. Francoska vlada je dopustila, da so odšli v rdečo Španijo komunistični prostovoljci z orožjem, ki ga dobavljajo francoske, češkoslovaške in ruske tovarne. Francosko nadstrankarstvo se je v odločilnih trenutkih izjalovilo in zaradi tega je prišlo do rdeče ofenzive, katera je zavrla Francov pohod, ki bi naj bil zaključil državljansko vojno. Vrhovni poveljnik rdeče Katalonije, general Rojo, je v noči na 25. julij z več mednarodnimi rdečimi divizijami začel ofenzivo proti Francovi armadi ob spodnjem toku neke Ebro, da bi tako na eni strani olajšal položaj Valencije ob Sredozemskem morju, proti kateri sta Francova generala Valina in Varela počasi prodirala, na drugi strani pa prisilil generala Franca, da oslabi svojo južno armado pod poveljstvom generala Qiriepo de Liana, ki prodira z juga in jugozapada v provinci Eetramadura v smeri na Madrid. Rdeča armada je na več mostovih na dolžino 25 kilometrov prešla reko Ebro v smeri proti mestu Gandesa, ki je zelo vama postojanka. kar tiče zvez z Valencijo. Rdeča predorna nevarnost odstranjena V očigied nevarnosti, da bodo propadli ¡vsi uspehi končne Francove ofenzive, so .Obrali nacionalisti 27. in 28. julija toliko jojačenj, da so začeli napadati preko reke Ebro prodirajoče komuniste Pri tej proti- ofenzivi so zad ■ li naeio alisti na rcTcče prostovoljce iz Francije, Rusije, Nemčije in Kanade ter so jih vrgli na levem in desnem krilu nazaj čez imenovano reko. Polovica rdeče armade pod generalom Rojom pa še vedno vztraja pred Gandeso. Za te rdečkarje je nevarnost, da bodo popolnoma odrezani od glavne črte tunika. Poraz rdečih ob Ebro je povzročil v Va-lenciji burne demonstracije. Razljutene ljudske množice so vpile: »Dol z Negrino-vo vlado! Dajte nam mir in kruha!« Rdeča vlada je poslala nad demonstrante nekaj napadalnih oddelkov, kateri so razkro- pili nasilnim potom zaradi vsestranskega pomanjkanja obupane mase. Z ravnokar opisano in za dve tretjini ponesrečeno ofenzivo so si rdeči toliko opomogli in oslabili Franca, da ni računati letos s koncem državljanske vojne. Nacionaliste rešila umetna poplava Pravkar smo opisali, kako so Francove čete po dospelem ojačenju zaustavile in že deloma zdrobile rdečo ofenzivo, ki se je že bila raztegnila preko reke Ebro. Zadnji teden so prodrla v javnost poročila, kako so nacionalisti uničili 42. rdečo divizijo s pomočjo umetne poplave. V odseku pred mestom Mequinenza do kraja Fayon se vi jo Ebro v polkrogu. Ta vijuga je bila po-zorišče zadnje strahovite bitke, ki je končala z zmago generala Franca. V noči na 6. avgust je narasel Ebro od mesta Mequi-nenza kljub suši. Reka Segre, ki se zliva v Ebro pri Mequinenzi, je privalila ogromne količine vode. Nacionalisti so odprli jez velike električne centrale pri Trempu. Voda je vdrla z vso silovitostjo po strugi reke Segre in je povzročila poplavo Ebra, preko katerega so zgradili rdeči most. Most je zalila voda iznenada poldrugi meter visoko. Reka za hrbtom rdečih je narasla in naenkrat je bila komunistična 42. divizija v pasti med nacionalno fronto in naraslo reko. Francovo topništvo je začelo obdelovati zajete rdečkarje, kateri bi bili morali braniti mostišče pri Mequinenzi in Fayonu. Od 6000 mož republikanske 42. divizije se jih je rešilo komaj tisoč, 1800 se jih je predalo, mnogo se jih je razbežalo na vse strani, ostali pa «o padli ali utonili. Spor mtû sov|€(sho Posli® in Mponsho Pred premirjem Jabolko prepira med Rusi in Japonci — obmejni hrib Čankufeng po hudih bojih menjava gospodarja. Japonci uradno priznavajo, da so imeli od prvega spopada za Čankufeng do premirja 300 mrtvih, so-vjeti pa so zgubili istočasno 400 vojakov. Japonci so onesposobili za nadaljnje vojskovanje sto ruskih tankov in so sestrelili šest letal. Dasi so se bili dnevno krvavi boji za Čankufeng in je ruska pehota vdrla na man-džursko ozemlje, sta se trudila Tokio in Moskva, da bi ne prišlo do vojne. Japoncem sta svetovali njeni zaveznici Nemčija in Italija največjo zmernost pri obravnavanju spora z Rusijo, ker smatrate obe državi, da je sedanji trenutek zelo neprimeren za kak resnejši spopad z Rusijo. Stalin in zlasti pa zunanji minister Li-tvmov sta skušala z vsemi sredstvi pomiriti sovjetskega maršala Blucherja, ki je gospodar na Daljnem vzhodu in bi rad obračunal z Japonci za vse, kar so povzročili Rusiji zlega od leta 1904 naprej. Odgovornost za morebitno vojno med Rusijo in Japonsko bi po opisanem položaju zadela edinole maršala Blucherja, ki je ravno sedaj za oborožen obračun z Japonci, ki so že tako zapleteni v vojno s Kitajci in še ni nobenega izhoda, kako in kdaj bo zaključena. Premirje Po poročilu iz Moskve od 11. avgusta je prišlo na razgovoru sovjetskega zunanjega ministra Litvinova in japonskega poslanika v Moskvi Šigemicu do sporazuma na sledeči podlagi: 1. Obe stranki, sovjetska in japonska, ¡naj prenehata s streljanjem pri Čanku-fengu 11. avgusta ob petih zjutraj. 2. Postojanke, ki so bile ta čas zavzete pd čet, naj se povrnejo do črte, kjer so se nahajale 10. avgusta. 3. Vse točke, o katerih je treba razpravljati med zastopniki obeh strank, naj se obravnavajo na mestu. 4. Sovjetska kakor japonska vlada naj takoj izdata povelje za takojšnjo ustavitev sovražnosti. Po poročilih iz Moskve je Japonska pristala na predlog sovjetske vlade, v kateri so sovjeti zahtevali, da se nahajajo v komisiji samo člani prizadetih strank, in to dva sovjetska, en mandžurski in en japonski. Po uradnem poročilu iz Tokija z dne 11. avgusta so japonske čete prenehale s sovražnostmi točno ob določenem času. Končno besedilo dogovora o premirju so sestavili 11. avgusta. Premirje podpisano Dne 11. avgusta popoldne je bila podpisana listina o premirju na sovjetsko-man-džurski meji. Isti dan zvečer se je vršila južno od spornega čankufenga prva konferenca med vojaškimi zastopniki sovjetske Rusije in Japonske. Na prvem sestanku so določili črte, na kateri so stale tedaj japonske čete. Podpis premirja daje največ upanja, da bo spor med ob m a državama končan brez vojne na miren način. Položaj Kitajcev Eboijšan Zaradi rusko-japonskih bojev za Čanku-feng se je znatno zboljšal položaj Kitajcev ob reki Jangce. Kitajska armada ped osebnim vodstvom maršala Čankajšeka je začela 9. avgusta z napadom v treh kolonah na 60 km široki fronti. Prva kolona je navalila na Kvangmej, katerega so zasedli Japonci pred dnevi. Druga kolona se je približala Tajhuju, tretja pa prodira proti Sahsungu. Zaradi te srdite kitajske ofenzive in ker so morali Japonci prestaviti s hankovškega bojišča ter iz pokrajin Šansi in Hcnan na vzhod proti Rusom mnogo čet, je japonsko vrhovno poveljstvo zaenkrat opustilo predor in pohod na kitajsko prestolico Hankov. Prodiranje Japoncev Beležili smo ravnokar, da se je položaj Za Japonce poslabšal, kar se tiče njihovega pohoda na Hankov. Vkljub temu pa so japonske čete v prodiranju južno od Kiu-kinga. Dne 9. avgusta so zavzeli Japonci kraj Šaho, 15 km južno od Kiukinga, in so prebili s to zasedbo prvo kitajsko obrambno črto, ki je zapirala pot do Nančanga. Japonske čete, katere so pripravljene na zapadni obali jezera Pojang, napredujejo v zapadni smeri ter so velika nevarnost za kitajske postojanke od juga. O^HKi.n, ki s© i» morejo zadostno krft*ti, pa trpe zr radi te^a na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi več-itedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« ¡grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno ena čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.) 1138 Ta železobetonska stavba, ki se sedaj d obotavlja, je last vele trgovske firme Stermecki v Celju in je to danes največja domača trgovska hiša v Jugoslaviji. Široka in dolga je po 25 m in ker je vsa podkletena ter štirinadstropna, je za trgovski proinet na razpolago 3750 m2. Za stavbo se je porabilo 60.000 kg ali 6, vagonov železa in 25 vagonov cementa. Ta trgovska hiša, katero zida stavbenik ing. Anton Umek iz Ljubljane, je najmodernej-e urejena, ima garderobe, električno dvigalo, centralno kurjavo, lastno avtomatično telefonsko centralo z dvajsetim^ postajami, vse pro3tore parketirane itd. Tvrdka zaposluje v tiM govini, raapošiljalnici, pisarnah in v tovarnah za, perilo m obleke stalno okoli 200, kadar se izde-< lujejo vzorci in odpravlja cenik, pa 300 ljudi. Za' to največjo domačo trgovsko hišo v Jugoslaviji je že pripravljenega toliko blaga, da bodo viri prostori nabito polni. Vse to blago si vsakdo lahko ogleda, ne da bi mu bilo treba priti v Celje* Napisati je treba samo dopisnico na »Največjo»; domačo trgovsko hišo Stermecki, Celje št. 22« v enem ali dveh dneh sprejme cenik in vzorce^ iz katerih je razvidna vsa zaloga. Hrvati hrepenijo po svetniku. Z jeruzalemskim mučenikom Nikolajem Tavelič, čigar češčenje kot blaženega je papež Leon XItI. leta 1889 dovolil šibeniški škofiji, papež Pij XI. pa leta 1937 raztegnil na vse škofije Jugoslavije, je število od cerkve priznanih blaženih med Hrvati naraslo na pet. Svetnika pa bratje Hrvati še tudi nimajo. Razlog je morda tudi v tem, ker Hrvatje svojih velikih svetih mož ne častijo tako, kakor to delajo drugi narodi, zlasti Francozi in Italijani. V zadnjem času se je v tem oziru začel ^ sprememba. Odkar so Hrvatje postavili 'v Jeruzalemu v češkoslovaški cerkvi sv. Cirila in Metoda na Oljski gori v čast bi. Nikolaju Taveliču oltar, ki ga je lani blagoslovil zagrebški nadškof dr. Stepinac o priliki hrvatskega romanja v Sveto deželo, se je začelo Ta-vehčevo češčenjo bolj širiti med hrvatskim ljudstvom in tudi med Hrvati v inozemstvu. Veliko težnjo hrvatskega naroda po lastnem svetniku je krepko podpri general mir.oritov v Rimu p. dr. Beda Hess, po rodu Amerik "Jiec, ki je nedavno preložil papežu Piju XI. prošnjo, naj bi se bi. Nikolaj Tavelič, ki je bil član minoritskega reda, proglasil za svetnika. Hrvatski škof je pa se v zvezi s Katoliško akcijo trudijo, da bi se češčenje bi. Nikolaja Taveliča ne samo razširilo, marveč tudi poglobilo. Tej svrhi naj služijo njegove slike in kipi po posamesaiih cerkvah, graditev kapelic in morda tudi cerkva. S poglobljeno pobož-noetjo bo rastlo zaupanje v blaženega mu- cenika in zaradi neskončne božje dobrot* ljivosti uslišan je molitev na njegovo pri-« prošnjo tudi na čudežni način. Po proglasitvi za blaženega sta namreč potrebna' vsaj dva, brezdvomno dokazana čudeža kot predpogoj za proglasitev za svetnika. Slovensko ljudstvo, ki ga prešinja veliko stremljenje po proglasitvi za blaženega velikega sina našega naroda škofa Slom-šeka, bo s svojimi molitvami podpiralo plemenite težnje hrvatskega ljudstva. Mednarodni evharistični kongresi. Letos je bil mednarodni evharistični kongres v Budimpešti, ki so se ga v lepem številu udeležili tudi Slovenci. Ko se je s tega kongresa vračal v svojo belgijsko domovino namurski škof Heylen, ki je predsednik Stalnega odbora za mednarodne evhari-stične kongrese, je dal javnosti obvestilo o teh kongresih v bodočnosti. Da je belgijski škof predsednik odbora za te kongrese, je razlog v tem, ker je ideja leh kongresov vznikla v Belgiji. O krajih, v katerih se bodo ti kongresi, ki se obhajajo vsako drugo leto, vršili* v bodočih letih, je škof Heylen dal to napoved: leta 1940 bo tak kongres v Nizzi na Francoskem, leta 1942 na Poljskem, leta 1944 v Španiji, leta 1946 v Belgiji. S tem kongresom bo združena proslava 700 letnice ustanovitve praznika presv. Rešnj .ga Telesa. Od dosedanjih kongresov jih je bilo največ na f- ancoslrih tleh: deset v Franciji, eden pa v Kartagi (v francoskem Tunisu). Komunistična vzgoja. Kakor so poročali moskovski listi, se je osemletni deček Aleksander Sofonov pritožil pri krajevnem sovjetu, da njegovi starši z njim slabo ravnajo. Krajevno vodstvo komunistične stranke je zadevo preiskalo ter dognalo, da so starši kaznovali svojega dečka, ker ni hotel iti v cerkev ter nositi križec na prsih. Vodstvo stranke je izdalo to sodbo: Od pamtiveka ima človeštvo srebro in zlato za najbolj čislani ter iskani žlahtni kovini, po katerih si uravnava denarno vrednost in sploh premoženje. Dragocenost srebra in zlata je prenesel človek celo na svojo življenjsko pot, katero naziva že od nekdaj: srebrni in zlati jubilej. Kakor je srebra več nego zlata, so tudi srebrni jubileji bolj pogostni — zlati posebna milost nebes. Zlata proslava Vsemogočni je odlikoval vsem znanega monsignora in profesorja g. Janeza K. V reže že 16. julija z zlatim mašniškim jubilejem, katerega ni mogel proslaviti ta Jan zaradi razrahljanega zdravja. Božja in zdravniška pomoč sta okrepili jubilanta toliko, da bo obhajal zlato sv. mašo dne 21. avgusta v rojstnem kraju v lepem Šmarju pri Jelšah, kjer mu bo pripravila v znak priznanja ter hvaležnosti domača občina po zahvalni sv. daritvi v župni cerkvi v krogu najodličnejših osebnosti, sorodnikov, prijateljev, znancev ter soroja-kov jubilejno proslavo s častitkami in željami, da bi pridjal ljubi Bog, v kojega službi je g. slavijenec z vsemi telesnimi močmi ter obilnimi duševnimi zmožnostmi, še nekaj let krepkejšega zdravja. Iz življenja in delovan ja G. monsignor Vreže se je rodil 4. junija 1862 v Šmarju. Po odlično končani srednji šoli in bogoslovju je prejel v Mariboru 16. julija 1888 mašniško posvečen je. Kaplanoval je v Šmartnu pri Slovenjgradcu in v Jarenini, od koder je prišel za kotnega vikarja v Maribor leta 1891. V službi ljudskošolskega kateheta je bil na mariborski deški šoli pd 1892 do 1899, nakar je bil imenovan za profesorja na moško učiteljišče, kjer je vztrajal desetletja, do upokojitve. Tudi v zasluženem pokoju živi in ne-utrudljivo dela g. jubilant v Mariboru v cerkvi in pri »Slov. gospodarju«. Sv. oče ga je odlikoval za njegove številne cerkvene zasluge z imenovanjem za monsignora leta 1926. Istega leta je prejel od kralja za narod-novzgojno delo red sv. Save IV. stopnje. Zlati gospod Vsa Slovenija pozna ter visoko ceni vsestransko delovanje ter zgledno življenje g. jubilanta ,kateri zasluži ob petdesetletni mašniški proslavi v polni meri naziv: zlati gospod. Slavljenec kot govornik Ne dalo bi se odtehtati z zlatom, koliko dobrega je storil mladi in veseli Vreže že koj po prvem vstopu v javnost kot iskan cerkveni ter ljudski govornik. Najbrž ni cerkve v naši škofiji, v kateri bi ne bil oznanjal p rrirn ovitim Starši so nesposobni in nevredni, da vzgojijo svoje otroke v sovjetske državljane. Zato se jim otroci odvzamejo ter izročijo v nadaljnjo vzgojo državnemu komunističnemu zavodu. Sedaj pa osemletnemu So-fonovu ne bo več treba moliti, hoditi v cerkev, nositi križec na prsih, čista komunistična vzgoja ga bo vzgojila za pristnega brezbožnika. glasom v največjem navdušenju besede božje. Vabljen je bil zaradi izredne govorniške nadarjenosti k neštetim duhovniškim ter svetnim jubilejem. Veseli se pa tudi slave (pravega ljudskega govornika na raznih društvenih ter drugih prireditvah. Za blagopokojnim profesorjem dr. A. Medvedom ni bil noben lavantinski duhovnik tolikokrat klican na govorniški oder, kakor ravno g. zlatomašnik J. K. Vreže. S posebnim darom govora je razdeljeval g. jubilant dolga, dolga leta zlato božjih resnic, narodne zavednosti in kulturnega dviga med dobri slovenski narod. Vzgojitelj S posebno govorniško nadarjenostjo in občo marljivostjo je družil in delil g. monsignor desetletja tudi zlato prave krščanske vzgoje med najmlajše na vadnici in med bodoče vzgojitelje na učiteljišču. Vsak slovenski učitelj pozna dobrega gospoda, Novice Nesreče Hude posledice dveh udarov strele. V Bohovi pri Mariboru je udarila strela skozi okno hiše pri Vernikovih. V trenutku udara ie sedela gospodinja pri oknu ter čisla v njem mojstra na vzgojnem polju in se ga bo spominjal za njegov zlati jubilej z največjo ljubeznijo in hvaležnostjo. Zlato pero Zlato je bilo leta in leta slavljenčevo pero, s katerim je napisal toliko spisov vzgojne vsebine. Sodeloval je z največjimi uspehi ter priznanji pri raznih cerkvenih listih, sestavljal molitvenike za mladino in odrasle in je še s posebnim veseljem zalagal »Slov. gospodarja« z njemu lastnimi izvirnimi dopisi vsak teden do zadnjega obolenja. Na potovanjih G. zlatomašnik je zelo mnogo potoval v svojem življenju. Obiskal je Sveto deželo, vsa največja evropska mesta in med temi par krat Rim, bil je v Parizu ter Londonu in še letos bi bil potoval z mariborskim avtobusom v Dolomite, da mu ni prekrižala lepega potovalnega načrta bolezen. Vesele, resne in poučne doživljaje s potovanj je znal z vso živahnostjo pripovedovati in slikati dijakom in drugim v pouk ter zabavo. Zgled v življenju Naziv »zlati gospod« pristoja g. zlato-mašniku zaradi njegovega vsestransko zglednega življenja. Že z domače kmečke grude je vzel s seboj v življenje ljubezen do Boga, cerkve, mladine in domovine. Naštete materine in očetove darove je izpopolnil v svojem neumorno delavnem življenju do zglednosti za stanovske tovariše in vse, ki so imeli priliko spoznati njegovo blago srce. Gostoljubnost in darežljivost Kjer koli se je pojavljal v družbi g. Vreže, je bilo veselo. S prirojeno veselostjo in živahnostjo je znal družiti od vstopa v javnost do danes občudovanja vredno gostoljubnost in darežljivost napram dijaštvu in neštetim, ki so se zatekali k njemu po pomoč. Kar je g. Vreže z naporom zaslužil, je tudi razdal. Pravo čudo je, da si je kupil na hribu Sv. Roka nad Šmarjem njegov največji ponos: lično hišo z vinogradom ter sadonosnikom. Bogznaj koliko se jih je že s te točke divilo bajno krasnemu razgledu ter se veselilo pod monsignorjevo streho obložene mize in rujne kapljice iz njegove kleti! Častitka »Slov. gospodarja« G. monsignoru in profesorju se bo izpolnila prihodnjo nedeljo, 21. avgusta, njegova najiskrenejša želja, da se bo zahvalil z najsvetejšo daritvijo Vsemogočnemu za vse obilne talente, s katerimi ga je obdaril in katere je znal spreminjati v zlato za Boga, svojo dušo, cerkev, mladino in domovino. Preštevilnim častitkam iz vseh krajev Jugoslavije se pridružuje z največjim veseljem »Slovenski gospodar« z zahvalo za dosedanje sodelovanje ter z gorečo željo: Od zlata do dijamanta! šivala. Strela je Vernikovo omamila in ji vzela dar govora. Nezavestno gospodinjo so oddali v mariborsko bolnišnico. — V Morju pri Framu je povzročil udar strele na domačiji Franca Štema 40.000 din škode. Življenjsko zlato ob zlati sv.maši (Za 50 letni mašniški jubilej g. monsignora J. K. Vreže) Kmečki labor na Remsniku ob severni meji Nekateri se čudijo, da bo na Remšniku v nedeljo, 28. avgusta, kmečki tabor. Ni pa stvarne ovire za ta tabor, saj kmet živi izven trgov in mest, dolinčani pa tudi radi gredo včasih na plan, na višino, od koder je lep razgled in svež zrak, ki pomirja živce ter jih krepi in dušo vnema za lepo in dobro. Naša severna meja se začne na hribih in ti severni hribi, gore in griči so krasni po svoji legi, razgledu in kulturi. Zato torej se ne čudite, da vabimo na Remšnik, ki je komaj 5 km daleč od dravske ceste, ki dobiva polagoma lepšo cesto in ki hoče postati v prihodnji dobi letovi- šče! Pridite od daleč in od blizu kmetje, delavci, obrtniki in vi tržani in mestjani! Ona pesem o kmetski hiši menda resnico pove, ko pravi: »Izšli iz kmetskih so domov!« Pokroviteljstvo nad taborom je blagovolil prevzeti g. ban dr. Natlačen. Na taboru bo poleg slavnostnega zborovanja tudi razstava domače živine in domačih izdelkov. Na zabavišču bo pa tudi za malenkostne pare domač prigrizek. Pridite, ne bo vam žal, storite pa tudi svojo dolžnost do obmejnih krajev, ki so prvi stražarji domače grude, govorice in kulture! Tovorni avto se prevrnil v obcestni jarek. V noči se je prevrnil v Šmartnem pod Mariborom težko naložen tovorni avto, last trgovca Lukmana iz Šoštanja, in je padel v dva metrr globok obcestni jarek. Na vozilu je bilo 2000 kg raznega blaga in pet dalmatinskih krošnjarjev, katere je vzel šofer na avtomobil. Pri padcu se je poškodoval same krošnjar Nikola Matičič, katerega so morali oddati v bolnišnico. Usodepoln padec. V Spuhlji pod Ptujem je padel 60 letni mali posestnik Jožef Ljubeč s senenskega voza in si je prebil lobanjo. Hudo poškodovanega so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Od strele drugič uničena domačija. V Slaptincih pri Sv. Jurju ob Ščavnici je udarila strela v hlev posestnika Križaniča. Ubila je tele in zažgala poslopje. S hleva je preskočila strela na hišo ter drvarnico in že je bila vsa domačija v objemu plamenov. Nesreča se je zgodila pozno na večer in so utegnili domači komaj rešiti živino, medtem ko je zgorelo s poslopji vse žito, gospodarsko orodje in večja količina sena. Požarna nesreča je za Križaniča tem ob-čutnejša, ker je tokrat drugič pogorel. Kolesar smrtno ponesrečil. Anton Bradač, mlad rudar iz Pečovnika pri Celju, se je peljal na kolesu proti Tremerju. Obesil se je na tovorni avto iz Radeč, da je šlo hitreje. V Tremerju je pripeljal iz nasprotne strani nek osebni avto. Voznik tovornega avtomobila je zavrl zaradi srečanja, in to je pognalo kolesarja toliko od tovornega vozila, da je prišel pod osebni avto, ki mu je zdrobil lobanjo. Bradača so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Nesreča pri gašenju lastne hiše. Julija-ni Povalej, 58 letni mah posestnici v Bukovju pri Slivnici v daljni okolici Celja, je v noči zgorela hiša. Starejša ženska se je pri gašenju hiše opekla po vsem telesu in so jo morali prepeljati v celjsko bolnišnico. Kamen poškodoval delavcu drobovje. V Paki pri Velenju je padel v kamnolomu kamen delavcu Vinku Vodeniku in mu je poškodoval drobovje. Nezavestnega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Z zlomljeno hrbtenico v bolnišnico. Dne 8. avgusta predpoldne je padel 26 letni posestnikov sin Jožef Repas iz Gor. Doliča pri Vitanju pri spravljanju krme tako nesrečno z naloženega voza, da si je zlomil hrbtenico in so ga spravili v zelo hudem stanju v celjsko bolnišnico. ; Elektrotehnik smrtno ponesrečil. V rudniški centrali državnega rudnika v Zabu-kovci pri Celju je 11. avgusta smrtno ponesrečil elektrotehnik Franc Karnovšek. Pri popravilu je prišel v stik z žico visoke napetosti in ga je električni tok ubil. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo in tri nedorasle otroke. Dinamitna patrona mu razmesarila roko. Avgust Novak, 26 letni dninar iz Strop-, nika pri Vranskem, je našel v kamnolomu dinamitno patrono. Z nevarnim nabojem je ravnal tako neprevidno, da mu je eksplodiral in razmesaril desno roko. Tovorni avto ubil kolesarja. Na kolesih sta se vračala s košnje proti domu posest-nikova sina Matija in Stanko Kovačič iz Bločic na Kranjskem. Pri vasi Bločice jima je privozil naproti na ostrem ter nevarnem ovinku tovorni avto iz Kočevja. Starejši brat Matija se je srečno ognil vozilu, mlajši, ki je vozil 15 korakov za starejšim bratom, je zadel s tako silo ob avto, da je obležal na mestu mrtev. Po 16 dneh podlegel phškodbi. Poročali smo, kako se je zvalila v kamnolomu pri Litiji težka skala na delajvca Franca Bren-čič in ga je hudo poškodovala. Brenčiča so prepeljali v obupnem stainju v ljubljansko bolnišnico, kjer je umrl po 16 dnevnem trpljenju. Kolesarka povožena od avtomobila. Antonija Zupan, 28 letna po&estnikova hči iz Srakoveli pri Predosljah na Gorenjskem, se je peljala na kolesu iz Cerkelj proti Visokem. V Visokem ji je pripeljal nasproti avto, pod katerega je zašla po nesrečnem naključju. Ko so -'zvlekli izpod vozila, je imela fci 1 j poškodbe r - nogah ter pretres možganov. Električni tok hudo poškodoval delavca. Na novi stavbi v Robbovi ulici v Ljubljani je zašel 36 letni delavec Janez Menart v dotik z električno žico. Električni tok je delavca omamil, da je padel na tla, si pretresel možgane in obležal nezavesten. Me-nartovo stanje je brezupno. Strašna letalska nesreča. Po Mažarskem so se vršile dne 10. avgusta velike slovesnosti v počastitev sv. Štefana kralja. Na Štefanovo proslavo se je pripeljalo s posebnim letalom na letališče v Hajduszo-loszlu pri Debrecinu iz Budimpešte v posebnem letalu 12 potnikov in med temi osem časnikarjev. Popoldne so se zbrali časnikarji zopet na letališču, da bi se vrnili pravočasno s poročili o slovesnostih v prestolico. Ko je bilo letalo 200 metrov visoko, je zgubilo nenadoma ravnotežje ter je strmoglavilo na zemljo. T^etalo se je čisto razbilo in pokopalo pod seboj vseh 12 potnikov, ko jih trupla so bila strašno razmesarjena. Razne požarne nesreče. V Ravnah pri Šoštanju je uničil ogenj Kašpanov kozo- proti zobnemu kamnu V • • • • -•■- ';'V -v-;-'- "-j" lec. Strela je vžgala veliko gospodarsko poslopje posestnika Hribernika v Skor-nem. Domači so rešili živino in nekaj orodja, zgorelo je precej žita. Gasilci so se morali zadovoljiti zaradi pomanjkanja vode z omejitvijo. Hribernik je hudo prizadet, ker je letos zgorelo poslopje prekril. — Pri Sv. Ani v Slov. goricah sta zgorela posestniku Simonu Kolar stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Škoda znaša 30.000 din. — V noči na 9 .avgust je izbruhnil ogenj v kozolcu Antona Adamiča na Vidmu. Sreča je bila, da je bila noč brez vetra, sicer bi se bil razširil ogenj na sosednja poslopja. Gasilci so oteli z mo-torko celo nekaj korakov od kozolca stoječa in s slamo krita pod in kaščo. Bazne novica Ogromno 20 letno delo cestnega odbora v Mariboru. Mariborski cestni odbor je proslavil 20 letnico Jugoslavije in lastnega plo-donosnega 20 letnega dela s slavnostno sejo in skupnim obedom, katerega so se udeležili častni gosti in člani odbora v torek, 9. avgusta, v Mariborskem dvoru. Ob tej priliki je imel predsednik odbora g. Fra-njo Žebot govor, v katerem je zbranim poklical v spomin ogromno 20 letno delo odbora. V zadnjih 20 letih se je zgradilo na področju mariborskega okrajnega cestnega odbora 38,041 km novih cest, za katere se je izdalo 17 milijonov din. Preureditve in preložitve cest znašajo v daljavo 24,059 km ter se je za ta dela porabilo 2,184.886 din. Mostov se je zgradilo za 1,650.960 din, za vzdrževanje 380 km starih cest pa se je porabilo 15 milijonov din. Skupno se je tedaj izdalo samo za ceste v 20 letih 35,835.846 din. Nova telefonska zveza za Slovenske gorice. Poštno ministrstvo je odredilo po poštnem ravnateljstvu v Ljubljani napeljavo nove telefonske proge Ptuj-Sv. Urban pri Ptuju-Sv. Bolfenk v Slov. goricah-Sveti Andraž v Slov. goricah-Sv. Anton v Slov. goricah, ki bo dolga 26 km. Prebivalstvu se bo na ta način omogočilo telefoniranje in predaja brzojavk pri poštah Sv. Urban pri Ptuju, Sv. Bolfenk v Slov. goricah, Sv. Andraž in Sv. Anton v Slov. goricah. Škofijska cerkvena glasbena šola v Mariboru. Na škofijski ccrkvenoglasbeni šoli v Mariboru se ia«iie šolsko leto 1938,39 v ponedeljek, 12. septembra. Novi učenci naj pošljejo prijave s predpisanimi prilogami do konca avgusta ravnateljstvu šole ali kn.-šk. ordinariatu v Mariboru. Sprejem v kmetijske šele. Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu sprejema letos učence samo v celoletno šolo. Prošnje za sprejem je poslati ravnateljstvu šole najkasneje do 10. septembra. — Banovinska kmetijska šola v Št. Jurju ob juž. žel. prične s petmesečno zimsko šolo, ki se v prihodnjem letu nadaljuje, dne 3. novembra. Prošnje za sprejem je predložiti najjasneje do 1. oktobra. — Zadnji čas je tudi za. vložitev prošnje za sprejem na bane vinsko vinarsko šolo v Mariboru in v Rakičanu. Kmečki fantje, ki se zanimajo za kmečko izobrazbo, naj prošnje za sprejem v omenjene zavode vlože čimprej. Prošnji se priloiijo vsi potrebni dokumenti. Omenjene kmetijske šole imajo vse internate (stanovanja za učence). Oskrbnina maša najmanj 25 din in največ 300 din mesečno, kar se uravna po premoženjskih razmerah staršev prosilca. Vsa podrobna pojasnila dajejo ravnateljstva omenjenih zavodov. Drtavna obrtna šola za pletarstvo v Ptuju opozarja vse interesente, ki se hočejo posvetiti kaki obrti in bi imeli veselje do pletarstva, da zaprosijo za sprejem v državno moško obrtno šok) za pletarstvo v Ptuju. Učna doba traja tri šolska leta. Šolsko leto prične 1. septembra. V prvi razred se sprejemajo učenci obojega spola, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šoie ali šest razredov ljudske šole in so stari najmanj 12 let. Prijave, kolkovane s kolkom za 10 din, je poslati do 3. septembra vodstvu šole. Podrobne informacije daje vodstvo šole. Kmetijsko-gospodinjska šola v Marijanišču v Ljubljani. S 1. novembrom se začne 37. tečaj kmetijsko-gospodinjske šole, ki bo trajal deset mesecev. Učenke stanujejo v zavodu, ki je pod vodstvom šolskih sester. Pouk je teoretičen in praktičen. Učenke, ki se žele izvežbati za samostojno vodstvo večjih gospodinjskih obratov, morejo ostati na zavodu dve leti, da poglobijo in spopolnijo svoje praktično in teoretsko znanje. Popolna oskrbnina znaša mesečno 450 din. Za manj imovite je na razpolago par znižanih mest. S potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se pošljejo na vodstvo gospodinjske šole v Marijani-šču v Ljubljani vsaj do 20. septembra. Nova ureditev odpiranja in zapiranja trgovin. Združenje trgovcev za mesto Maribor opozarja svoje člane, da je stopila 16. avgusta v veljavo nova uredba kr. banske uprave o odpiranju in zapiranju trgovin z določbo, da smejo biti v Mariboru vse trgovine odprte v juliju in avgustu od 7.45 do 12 in od 15 do 19, v ostalih mesecih pa od 7.45 do 12 in od 14 do 18.30. Izjema velja edino za delikatesne trgovine v toliko, da smejo obratovati do 20. Vpisovanje v Legatov Knoletni trgovski tečaj v Mariboru je dnevno od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Učni program in pojasnilo brezplačno. Lastni dijaški internat. 1158 Sanatorij v Maribora, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba L razreda Din 120, n. razreda Din 80. Vodja specialist la kirurgijo dr. Cernič. 964 Obžalovanja vredni slučaji Pojasnjen vlom. V noči na 12. november lanskega leta je bilo vlomljeno v pisarno občine Selnica ob Dravi. Vlomilec je odprl večjo blagajno, ročno pa odnesel. Selniški vlom ima na vesti vlomilec A. Pichler, ki prestaja kazen v mariborski kaznilnici. Okraden mesar. Pri Sv. Ožbaltu ob Dravi je ukradel neznanec iz spalnice mesarju Feliksu Hernahu 2000 din ter nove čevlje. Nepoboljšljiv. Komaj so izpustili iz zapora Toneta Gumzej iz mariborske okolice, že je pričel znova krasti. Po potepanju po celjski okolici se je zatekel v Kočno pri Laporju, kjer je vlomil v hišo posestnika Jurija Erkerja in mu je strnil 150 din, srebrno verižico, novo črno obleko, nekaj parov čevljev, več perila, 10 kg zabele in mesa. V Laporju je imenovani izmaknil posestniku Francu Ogrin srebrno žepno uro in nekaj gotovine. Poskusen cerkveni rop. Od Sv. Barbare v Halozah poročajo: V nedeljo smo imeli cerkveno darovanje za po toči prizadete Bizelj-čane in vse po toči poškodovane. Tega denarja se je hotel polastiti neznan tat, ki je v zakristiji s svojim ključem hotel odkleniti in denarno zbirko odnesti. To se je godilo ob času pogreba po rani sv. maši, ko ni bilo nikogar v zakristiji. Vlom, oziroma rop se ni posrečil, ker je bil denar zaklenjen, tat pa ni mogel odpreti ključavnice. Tat bi bil najbrž rad kupil karte za tombolo z ukradenim denarjem, pa se mu hvala Bogu ni posrečilo. Sejmar napaden in izropan. Janez Hab-jančič, posestnik iz Lancove vasi pri Št.Vidu pod Ptujem, je prodal na ožbaltskem sejmu v Ptuju vole za 2100 din. Na večer se je vračal proti domu in se je pomudil še v Turnišču v Kosovi krčmi, katero je zapustil po enajsti uri ponoči. Na cesti se mu je pridružil neznanec. Ko sta prišla do samotnega kraja med Draženci in Lancovo vasjo, ga je pobil tujec z udarcem po glavi na tla iii ga je še davil do nezavesti. Nezavestnemu je oropal ves volovski izkupiček ter zginil neznano kam. Šele proti jutru se je izropani Habjanič prebudil iz nezavesti in se je komaj zavlekel do prve hiše, od koder so ga zapeljali na njegov dom in od tam v ptujsko bolnišnico. Vlom v čevljarsko delavnico. Poleg cerkve v litiji je bilo vlomljeno od neznancev v čevljarsko delavnico mojstra Repine. Vlomilci so odnesli zalogo moških, ženskih in otroških čevljev ter tudi precej usnja in čevljarskih potrebščin. Od neznanih storilcev povzročena škoda znaša več tisoč dinarjev. Roparski vlom in napad brez plena. V noči na 9. avgust sta vlomila dva maskira-na neznanca v hišo 58 letne Marije Hafner v Dorfarjih, župnija Žabnica na Kranjskem. Hafnerjeva je bila sama v hiši. En ropar je grozil ženski s samokresom, drugi z nožem. Tolovaja sta Hafnerjevo podrla na tla in sta zahtevala med davljenjem denar, katerega pa nista našla, dasi sta vse pretaknila po hiši. Zginila sta v noč brez plena. Ko si je napadena nekoliko opomogla, je šla klicat sosede. Zaušnica povzročila smrt. V Škof ji Loki sta se prepirala na dvorišču krčme pijana hlapca Evgen Ferjančič in Lovro Oman zaradi neke ure in suknjiča. V prepir je posegel tamkaj stanujoči Franc Vogrič, ki je bil tudi vinjen, a je hotel vplivati pomirjevalno. V zahvalo za posredovanje ga je Oman tako izzival, da mu je prismolil Vogrič zaušnico. Klofuta je bila tako močna, da je udarjeni padel, priletel pri padcu ob rob deske in je obležal nezavesten s prebito lobanjo. Ferjančič je spravil Omana na ležišče v hlev, kjer je po 18 urah umrl. Brezprimerno neusmiljeno postopanje sovjetskih obmejnih oblasti. V Maribor se je pripeljal te dni 47 letni mizar Ivan Flaj- šer iiz Brežic, ki je 23 let živel v Rusiji. Leta 1915 je Ml vpoklican. Služil je pri 87. pešpolku v Celju, s katerim je 1915 odrinil na rusko fronto, kjer so ga kmalu ujeli. Rusi so ga odpremih v taborišče v Kijev, nato pa v Sibirijo, kjer je delal kot mizar. Po prevratu je otvoril v Krasnojar-sku mizarsko delavnico in tam se je tudi poročil. Ko so pa postale razmere v Rusiji neznosne, je hotel nazaj v domovino, pa ga ruske oblasti niso pustile. Vložil je več prošenj in naposled je imel uspeh. Nedavno je Flajšer dobil dovoljenje, da se lahljo vrne v domovino. Na meji so mu vzeli ves denar, ki si ga je v teku let prihranil in tako je prišel v Maribor brez vseh sredstev. Pripeljal je s seboj ženo in tri otroke. FJajšerja z družino so poslali v pristojno občino Breziee. Izpred sodišča______ Ubijalec lastnega brata obsojen na 20 let. V Oseku pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je ubil 5. maja zaradi družinskih prepirov starejši brat mlajšega. Posestnica Alo>. ja Kramer je izročila sedem oralov obsegajoče posestvo starejšemu sinu Alojzu, ki bi moral izplačati mlajšemu bratu Vinku 6000 din. Vinko je odšel k vojakom, kjer si je nakopal živčno in duševno bolezen. Lani na jesen se je vrnil ozdravljen na dom in ni bil zadovoljen z omenjeno dedščino. Ni hotel delati doma, ampak je hodil na dnino drugam, kar je starejšega močno jezilo. Vinko je tudi pripovedoval okrog, da mora z doma k sosedom, kjer si vsaj zasluži hrano, ko pa mu brat-gospodar niti kruha ne da. Dne 5. maja je delal Alojz s svojo ženo v gozdu, njegova mati in otroci so bili doma. Popoldne je opazila mati, da je nekdo odnesel iz shrambe 6 kg zabele in mesa. Mati je bila prepričana, da je to storil Vinko in ga je zatožila starejšemu sinu, ko se je vrnil iz gozda krog sedmih zvečer. Alojz je ko j zdivjal za bratom, katerega je dobil pri nalaganju sena pri sosedu. Kakor hitro je opazil Vinko bližajočega se brata, se je spustil v. beg, a ga je starejša surovina dohitel ter mu je prerezal z nožem v prsih srčne žile in je revež takoj izkrvavel. Pri obravnavi v Mariboru 9. avgusta je Kajn Alojz priznal dejanje z izgovorom na razburjenje in silobran. Sodišče je obsodilo nečloveškega brata na 20 let ječe Obsojeni je vložil priziv. * Siereasha Krnjftga__ Beltinci. 23. avgusta bodo naši vrli in požrtvovalni gasilci praznovali 15 letnico ustanovitve, vendar pa bo ta dan samo obletnica ustanovitTe, a spominska svečanost bo šele 28. avgusta. Ta dan bodo predvidoma imeli pevski koncert in seveda po njem tudi malo proste zabave. Ižekovci. Preteklo nedeljo je imela naša gasilska četa svojo veselico pri g. Kuharja. Obisk je H L! f ! IHtlSIHttkiitHiMmil [LXH VSEM CENJENIM NAROČNIKOM, katerim je že pošla naročnina, smo danes priložili položnice ter jih prosimo, da po istih kmalu poravnajo naročnino, da ne bo treba prekiniti s pošiljanjem lista. — »Slovenski gospodar« stane za celo leto 32 din, za pol leta 16 din in za četrt leta 9 din. — Uprava. IIIIIII!li!lll!IIIIIIUI!lUllllllill!l!!UIUM bil zelo dober in tudi gostje so se dobro počutili, ker jim je g. Kuhar po nizkih cenah postregel z dobrimi ribami in drugimi zemeljskimi dobrotami. Sploh so Ižekovci zaradi bližine Mure priljubljena izletna točka, ker k nam zahaja gospoda iz okolice na kopanje in krajši oddih. Turnišče. Pred kratkim smo na tem mestu poročali, da je pri nas velika suša. Sedaj smo pa hvala Bogu dobili dežja. Da je suša za nami, se povsod opaža, kamor se človek ozre. Prej skoraj suha polja in travniki so dobili noro odejo. Vse lepo brsti ter se razvija. - V četrtek, 11. avgusta, se je pri nas vršil »velike meše« sejem, ki je običajno največji. Toda letos ni bilo tako, ker živinskega, sejma zaradi živalske nalezljive bolezni v okolici sploh ni bilo. Vršil se je samo kra-marski sejem, ki je bil srednje obiskan. Po sejmu pa je prišlo do sledečega zanimivega dogodka. Neki judovski trgovec iz Sobote si je namreč privoščil sledečo neumestno šalo. K sebi je poklical šest majhnih deklic, da so mu nekaj pomagale pospravljati. Po delu jih je postavil v vrsto, češ da bodo dobile denar. Otroci čakajo, a za plačilo so dobile zasmeh v obraz. Ko je to videl župan g. Litrop, je vprašal otroke, kaj čakajo, in odgovorili so mu, da na obljubljeni denar. Zato intervenira župan pri trgovcu, da naj plača, a jud nažene otroke, zaradi česar je prišlo med županom in trgovcem do prerekanja in pretenja. — Lani smo na slovesen način odkrili spominsko ploščo padlim vojakom v svetovni vojni. Ker pa so črke že zgubile svojo prvotno barvo, smo jo dali obnoviti in zopet krasijo pročelje naše zgodovinske cerkve. Ko gre tod mimo kaka mati, oče, žena, otrok ter se ozre na te mrtve črke, mu misli zaplavajo tja daleč na fronto, kjer je junak prezgodaj žrtvoval svoje mlado življenje za blagor domovine in se mu večkrat orosijo oči. -— V sredo se je zaročila hčerka nače osrednje gostilničarkše gdčrca Balažic Ana z g. Ferijem T., bivšim natakarjem v Beltincih. —- Zadnje čase se pri nas večkrat sliši, da bodo uradi okrajnega hačelstva in katastrske uprave prenešeni iz D. Lendave v Turnišče. Marsikoga zanima, koliko je na tem resnice, zato nekaj besed tudi o tem. Dela se v resnici na to, da bi se ta misel uresničila, ker je Turnišče gotovo bolj v centru dolnje!en davskega okraja kot je Lendava. V Lendavi bi ®e naj za bližnje občine vršil le uradni dan. Se-reda v Turnišču manjkajo prostori za urade in uradništvo in zgraditev teh bi stala precej denarja. Toda tudi v Lendavi so prostori v najemu in to precej bremeni občine okraja. Zato bi bilo gotovo bolj primerno, da bi se prostori zgradili in glavnica bi se bržkone amortizirala čez kakih 15 let. če bomo imeli prostore na razpolago, bomo na merodajnem mestu tudi našli razumeva nje za to upravičeno prošnjo. Gančani. V nedeljo, 14 avgusta, smo imeli po daljšem času zopet novo sv. mašo. Darova! jo je v župni cerkvi v Beltincih g. Matko Ivan. duhov ink salezijanske družbe. Pridigaj mu je bi mi."tki g. dekan Jerič. Naj bo blagoslovljeno novomaš-nikovo delo v vinogradu Gospodovem! Kobilje. Zadnje čase se pri nas mnogo razpravlja o ekspozituri na Kobil ju. Ker g. Jerič dekan našega okraja, ni stavil pretiranih zaV« ,r za duhovnika, smo že v načelu zedinili za ustanovitev. Sedaj še pobiramo podpise, da bomo vedeli mnenje večine, kaj misli o tej stvari. G. dekan nam je namreč izjavil, če se dve tretjini -rečeta za el *stk> ^itoro, bo ustanovljena. Za nas in sosedne Motvarjavoščane bi ustanovitev te imela z verskega in tudi nacionalnega stališča velik pomen. Kaj se bo zgodilo, bomo kmalu zvedeli. Odgovor nergačem in nezadovolfnelena (Dopis iz Polja ob Sotli) Celjska »Nova doba« je prinesla iz Polja ob Sotli dopis, kjer se dopisnik pritožuje, kaj vse mu pri nas ni všeč. Dopisnik ni zadovoljen, da se občina ne imenuje več Sedlarjevo, temveč Polje ob Sotli. Da se je spremenilo ime občine, je bila že dolgo časa želja velike večine prebivalstva in je občinski odbor sklenil preimenovanje s 15 glasovi proti 2. Da se je upoštevala želja velike večine prebivalstva in ne samo peščice ljudi, ki so bili proti novemu imenu iz strankarskih ozi-rov, je bilo edino pravilno. Nova občina sestoji iz treh bivših občin in ni nikjer predpisano, da bi morala nositi ene istih tudi ime, posebno še, ako velika večina občanov s tem ni zadovoljna. Ker je sedež občine v Polju, kjer je tudi župna cerkev in šola, je naravno, da je prevzela po kraju sedeža tudi ime. Radi tega tudi ni popolnoma nič po-tiebno, da bi moralo iti Sedlarjevo v Sotlo ali pa preko Sotle, kakor trdi dopisnik »Nove dobe«, ampak naj kar mirno ostane na tem bregu. Proti Sedlarcem nima nihče ničesar in se jim s preimenovanjem občine ni napravila nikaka škoda. Pač pa lahko gre v Sotlo ali pa preko Sotle nekaj užaljenih veličin, po katerih nam ne bo prav nič žal in jih ne bomo nič pogrešali. Smo ž:veli, ko jih ni bilo med nami, pa bomo tudi, ako odplavajo na nasprotni breg, kamor jih itak vleče srce. Ker je dopisnik v skrbeh zaradi imena nove cesta, ki se gradi od banovinske ceste proti Polju, mu povemo, da bo to občinska cesta I. reda. Za gradnjo te ceste je občina prejela doslej vsega skupaj 23.500 din denarne podpore in en vagon koruze, katero so delavci odslužili. S to podporo se je po izjavi g. inženirja okrajnega cestnega odbora napravilo dela v vrednosti najmanj 60.000 din. K delu ni občina doslej prispevala niti pare in je dopisnikova trditev, da je občina vnesla za gradnjo in popravilo ceste vsako leto 6—8 jurjev v občinski proračun, gola izmišljotina in brez vsake podlage. Občinski proračun je vendar vsako leto razpoložen javnosti na vpogled in se lahko vsak občan prepriča, kake postavke vsebuje in je potem taka trditev ali zloba ali nevednost, kar dopisniku in njegovim informatorjem nikakor ni v čast. Poleg imenovane ceste se gradi občinska crsta I. reda tudi v Bučki gorci, za katero je občina prejela 11.500 din podpore v gotovini in en vagon koruze. In tudi za to cesto ni občina iz svojega proračuna še ničesar prispevala. m Čudimo se, da gradnja omenjenih občinskih cest, ki se gradijo izključno samo s podporami banovine in okrajnega cestnega odbora, da občini ni bilo treba doslej šteti iz svoje blagajne niti pare, gotovim ljudem ni všeč. Ko se občina trudi za izboljšanje prometnih zvez, ki jih v vsej občini tako zelo potrebujemo, ko moramo posebno v deževnem in zimskem č£?u gaziti po z globokim blatom napolnjenih kolovozih in lcaterih z lastnimi s dstvi ne moremo izboljšati in ko prosi pri -:r. banski upravi in okrajnem cestnem odboru za ponovno podporo, da bi se delo nadaljevalo, ne najde nekaj ljudi v svoji strankarski zagrizenosti koristnejšega posla, kakor da nasprotuje izvršitvi Bič človeštva Vladni zdravnik nižeindijskih pokrajin Van der Hey der je rekel nekoč v svojem govoru: »Kuli, ki je zapadel malariji, zgleda len, toda on jc bolan.« S tem se je dotaknil enega največjih problemov malarijskih pokrajin. Kuli, ki je zapadel malariji, se počuti slabega in bolnega, zato ne more vršiti svojeg a dela stoodstotno. Tudi v tropskih krajih Južne Amerike in britske Indije so delavci podvrženi tej bolezni. Na velikih poljih lcavčuga, ki bi bili lahko obdelani z 200 zdravimi delavci, dela sedaj 300 delavcev. Brez pomoči in sredstva proti malariji se ne bodo mogli tropski kraji gospodarsko nikoli meriti z zdravimi pokrajinami, kar nam jasno dokazuje tole: v Italiji ostane letno en milijon hektarov neobdelane zemlje. Na nekem italijanskem propagandnem letaku stoji: »Malarija sesa kri našega ljudstva.« Komisija za malarijo pri Društvu narodov se je intenzivno posvetila študiju malarije in priporoča kot rezultat kratko kininsko zdravljenje kot najboljše sredstvo za zdravljenje malarije. Kratko kininsko zdravljenje ima veliko prednost tudi v finančnem oziru pred prejšnjim dolgim zdravljenjem, ker se zdravi samo 5—7 dni. Ali si že obnovil naročnino? llli:i.,jii!ll!l!!llllinin dela, ki bo služilo splošni koristi in pri katerem so zaposleni domači ljudje, ki so posebno zaradi lanske vremenske nesreče zaslužka tako zelo potrebni. Kar tiče delitve podpore po toči prizadetim, je občina razdelila pač to, kar je prejela. Čudežev, kakor ga je naredil Kristus, ko je s petimi hlebi in z dvema ribama nasitil pet tiscč ljudi, občina žalibog ni mogla delati, dasi bi bili spričo tolike revščine in pomanjkanja zelo potrebni. Prvič je bilo razdeljeno stoodstotno prizadetim po 27 kg koruze na osebo, drugič po 15 kg, dvakrat po 2 kg koruze in fižola. Ko je daroval neznan dobrotnik 1000 din podpore,'"je bik) razdeljeno najrevnejšim 747 kg koruz . Dva vagona koruze je bilo razdeljene proti odslužitvi z delom. Na prošnjo občine je daroval banovinski odbor društva Rdečega križa najrevnejšim 4790 din denarne' podpore. Semenska ?šenica in oves sta se delila po velikosti posestva, in sicer pšenica od 45 in oves od 25 kg navzdol Ker je bilo nekaj ovsa ostalo, so ga n -kateri prejeli različne količine še naknadno. G. župniku na Bučah se je bilo posrečilo izposlovati za svoje farane še posebno denarno podporo v znesku 10.000 din. Polje je dobUo namesto tega še nekaj živeža, ki je bil razdeljen. Po toči oškodovani so dobili po znižani ceni sadno drevje, trsje in modro galico, za katero je prispevala kr. banska uprava po 80 p na 1 kg. Ker dopisnika tako zelo zanima delitev podpore, naj nam v prihodnjem dopisu pojasni, kako je njemu in njegovim zaupnikom blizu stoječi možakar prodajal svojim somišljenikom modro galico, katero bi bil moral najsiromašnejšim vinogradnikom brezplačno razdeliti, in sicer ne oziraje se na strankarsko pripadnost. Ako dopisniku to še ni znano, kar pri njegovem splošnem zanimanju za vse dogodke naše doline dvomimo, naj p e informira pri svojih zaupnikih in nam prihodnjič pojasni. Prosimo! Glede dopisa v istem listu, da nista dobila voznika, ki sta vozila udeležence na tabor v Sv. Peter pod Sv. gorami, nobenega plačila, se pripomni, da se jima je že pri zaprositvi povedalo, da ne bosta dobila za to nikake plače in da naj napravita voS-njo zastonj. Ako sta bila s tem zadovoljna voznika — kaj se potem razburja dopisnik?! Saj ga to prav nič ne briga! Prosvetni tabor pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini Prosvetno društvo Sv. Križ pri Rogaški Slatini bo priredilo v nedeljo, 11. septembra, prosvetni tabor s telovadnim nastopom za rogaško okrožje. To bo edJaa večja prireditev v tem delti slovenske zemlje in obenem prva te vrste v našem kraju, saj se je morala prosvetna in mladinska organizacija na obsotlski meji vedno boriti z velikimi težavami. Namen tabora je navdušiti ljudi za prosvetno delo, poiiviti in utrditi katoliško ta narodno zavest, pa pokazati mlado rnoč, pogumno vstaja tudi v tem okraju. Vse to pa moremo doseči le s strumnim nastopom mladih, organiziranih sil. Zato iskreno vabimo vse fantovske odseke in dekliške krožke, telovadce in telovadkinje ter kroje predvsem iz bližnje, pa tudi iz daljne okolice ter vse prijatelje mladine, da pridete 11. septembra k Sv. Križu, da bo ogenj mladih src zaplamtel še pri nas. Pridite vi vsi izpod častitljivih Sv. Gor, vi izpod Roka priproš-njika in vi, ki sta vam Boč in Donačka gora vladarja! Naj domačini in tujci vidijo našo mlado moč, naj delo fn napori v naših telovadnicah, letos že tolikokrat venčani s cvetjem zmagoslavja, doživijo svoj mogočen praznik še pri nas! Dne 11. septembra na veselo svidenje! • Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Na našo prireditev dne 21. avgusta pri Sv. Lovrencu vabimo vse prijatelje in sosede, tudi daljnje sosede. Spored je sledeči: ob 9 sprejem gostov pri gostilni Senčar, nato sprevod k sv. maši, potem skušnja telovadcev. Ob dveh popoldne večernice, ob pol štirih pa nastop. Naprosili smo govornika iz Celja in druge. Na veselo svidenje! Frani. Prosvetno društvo Slomšek vprizori dne 21., v primeru slabega vremena pa 28. avgusta na prostem ob treh popoldne Vombergarjevo igro »Voda«. Po predstavi žrebanje in prosta zabava. Nagrade si lahko ogledate v izložbi trgovine Pav-lič. Vljudno vabljeni! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. 30 letnica prosvetnega dela. Naše Prosvetno društvo je v nedeljo slavilo 30 letnico. Po večernicah se je v Slomšekovem domu vršila proslava: sedanji društveni predsednik je po pozdravu in odpetju primernih pesmi podal kratek obris društvenega dela, nato p? je g. Fr. Kotnik iz Maribora kot zastopnik Prosvetne zveze v lepih in navdušenih izvajanjih pojasnil potrebo prosvetnega dela v krščanskem in narodnem duhu. Končno so igralci podali zelo lepo in pretresljivo igro »Podrti križ«. V nadaljni dobi naj se društvo dviga k novim, vedno lepšim uspehom! N&ši rafnl mmm iaiM&r Velenjsko okrožje Zveze Združenih delavcev priredi v nedeljo, 21. avgusta, velik delavski tabor pri romarski cerkvi na Gradu pri Slovenjgradcu za slovensko katoliško delavstvo Savinjske, šaleške, Mislinjske in Mežiške doline. Ob 10 bo sv. maša in pridiga v dober namen tabora, po sv. opravilu bo pred cerkvijo na prostem zborovanje delavcev, kjer bo nastopilo več govornikov iz raznih krajev. Glavni govornik bo prišel iz Ljubljane in bo obrazložil: zakaj je nastala ZZD in njen program. Vabljeni so delavci in delavke vseh strok ter industrij, da se tega tabora udeležijo v obilnem številu. V primeru slabega vremena bo zborovanje v Prosvetnem domu v Starem trgu pri Slovenjgradcu. Tabor se bo vršil torej ob vsakem vremenu. Frani. V zadnjem času so umrli v Framu sledeči: Franc Prelog, p. d. Bedenik, ki je že več let trpel na neozdravljivi želodčni bolezni. — Dne 7. avgusta je električni tok usmrtil devet- DopI§l _ letno učenko Amalijo K o v a č i č , njeno 13 letno sestro pa so še rešili. — 12. avgusta pa je nagle smrti umrl 70 letni Filip Uran j e k , tesarski mojster. Preprost pa razumen mož je napravil premnogo načrtov v svoji stroki in je hil znan po vsem Dravskem polju. Naj v miru počivajo — njihovim svojcem pa naše sožalje! Sv. Marjeta niže Ptuja. Dne 5. avgusta smo položili k večnemu počitku Janeza R i ž n a r , p. d. Mihalekovega strica iz Gajovec. Rajni je bil svoj čas dober gospodar, delaven in štedljiv ter je tudi včasih tupatam rad poveseljačil v pivski družbi. Tudi bližnjemu je rad postregel s kupico pijače, katere je imel vedno obilo kot lastnik največjega in najlepšega sadonosnika v vasi. Mnoga leta je bil tudi občinski odbornik bivše občine Ga-jovci ter 52 let naročnik »Slov. gospodarja«. V mlajših letih je mnogo romal na razna božja pota, najbolj na Svete gore in Maria Zeli na Zg. štajerskem. Tudi je precej potoval. Saj je bil pred in med vojno večkrat na Dunaju, kjer je imel dva brata, in v Budimpešti, kjer sta dve sestri redovnici. S svojih potovanj je vedel povedati mnogo zabavnega in kratkočasnega. Bil je pravi original in bi ljudski pisatelj Jurčič lahko črpal mnogo gradiva od njega. Bog mu daj večni mir, ki ga je v svojem 76 letnem življenju užil bore malo! — žalujočim naše sožalje! Sv. Lovren,- na Dravskem i»olju. V župeči vasi je umrl ugleden in daleč naokrog znani mož-ko-renjak, kmet Miha M as t a f a v starosti blizu 78 let. Bil je soustanovitelj tukajšnjih zadrug ter nad 40 let »vižar« romanja na Svete gore. Prišli so zadnjo dobo nanj hudi križi, končno je skoro docela oslepel. Naj mu sveti zdaj večna luč — žalujočim naše sožalje! feponski knea Kanin, šef generalnega štaba na Japonitkem. Meža ob Dravi. Most, ki veže črneče in Libeli-če s postajo Dravograd-Meža, bo zaprt od 17. avgusta do 1. septembra. Tako bo vsak promet v tem času preko mostu nemogoč. Občinski upravi Dravograd gre zahvala, da je dala graditi nov most, ker je bil stari že silovito nevaren. Pa saj ni nič čudnega, kajti ogromno se je čez ta most prevozilo lesa. Sedaj pa lesna trgovina ne cvete kaj prida. t Kuše. Ob priliki proslave 20 letnice zedinjenja je industrijalec g. Hinko Pogačnik daroval za ubožno šolsko deco 1000 din, za kar se mu naj-topleje zahvaljujemo, želeti je le, da ta plemeniti in res socialni čin najde še več nasledoval-cev! — šolsko upraviteljstvo v Rušah. Sv. Urban pri Mariboru. (Zidava weekend (poletnih) hišic pri Mariboru.) Na švedskem v oko» lici Stockholma ima skoraj vsaka družina svojo poletno hišico. Tudi v bližini Maribora, pod Sv. 62 letni nemški kapitan Schiimbach se je podal v mali jadrnici sam proti otoku Trinidad v Zapadni Indiji. Urbanom, v okolici »Griča«, kjer je zdrav čist zrak in krasen razgled sredi sončnih vinogradov in v bližini senčnatih gozdov ter cvetočih plodnih sadonosnikov in livad, namerava lastnik letovišča in gostilne »Grič« g. Oset organizirati zidavo letnih hišic raznih velikosti iz kamenja, opeke, cementa, ilovice in lesa. Stavbišča so po zelo nizki ceni. Ilovca za zidavo in za opeko se dobi brezplačno. Tudi pesek in gramoz za beton i ran je hišic ter les za lesene hišice ter drugi stavbeni material je na licu mesta ali v neposredni bližini po zelo nizki ceni. Vsak interesent si lahko kupi zemljišče z vrtom in postavi hišico za skrajno nizko ceno. Ker se gradi sedaj cesta na »Grič« je dostop z vsakim vozilom omogočen. Pojasnila daje gostilna »Grič«, Oset, pošta Maribor. Svečina. Občinski odbor v Svečini je izvolil g. dr. Antona Korošca, ministra za notranje zadeve, za častnega občana. G. minister je imenovanje sprejel in naklonil 2000 din za občinske sirote. Sv. Ana v Slov. goricah. V zadnjem času je spet nekam oživelo življenje po naši župniji. Povod temu je kajpak dala dobra letina. Po do sedaj pospravljenih pridelkih pač moramo z zadovoljstvom priznati, da smo letos dobro pridelali. Tega f.n ' * * \ R.Hveger, 18 letni Danec., ki je «kmegel v plavanju 25 evetovnih rekordov. Angleški dirka/- Capbell v svojem dirkalnem Čolnu »¡Modra ptica«. Pri »lati žili, bolečinah v križu, zastoju krvo-toha jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih zaradi zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro prenesejo tudi pri večkratni po-rabi. (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.) 1138 se ne veseli samo kmet, ampak tudi vsi oni, ki dobivajo na kakršen koli način kruh od njega. Ob zadovoljivem pridelku žita, sena itd. moramo priznati, da imamo tudi sadja mnogo, tako da se je v zadnjem času dobro razvila tudi trgovina s sadjem. Imamo zelo mnogo konkurenčnih sadnih trgovcev, ki iz nekakšne medsebojne nevošč-Ijivosti cene sadju pridno navijajo. Tako bo vendar enkrat po dolgih letih tudi naš kmet kakor tudi bajtar dobil težko pričakovani delež. — Iz Nemčije se je v zadnjem času vrnilo več obupanih sezonskih delavcev, ki so odšli spomladi na delo za dobo šestih mesecev, pa se že pred tem rokom vračajo. Tudi v Nemčiji ni življenje tako rožnato, kot si mnogi mislijo. — Čuje se, da bo mariborski cestni odbor skoraj pričel z gradnjo, nadaljevanjem ceste Zg. Ročica-žice, kar že težko pričakujemo, da bo tudi naš kraj dobil primerno zvezo. Sv. Marjeta niže Ptuja. Bližnji staroveški grad Bori temeljito popravljajo. Baje dela 30—40 delavcev in obrtnikov in so dela preračunana za eno leto. Se pozna, da je dobil novo petično gospodarico — Zoro Weiss iz bivše Avstrije. Mislijo na veliko obnoviti grajsko gospodarstvo, nakupiti živino, načrtno obdelati posestvo in obnoviti vinograde. Bod'- vsaj ljudje imeli zaslužek! — Začela se je kupčija s čebulo in krompirjem. Poslednjega je bolj malo zaradi suše, ki mu je močno škodovala, kakor tudi otavi. — Ljudje so bili presenečeni zaradi odpovedi narodnega tabora v Mariboru. Središče ob Dravi. Nekaj tukajšnjih društev, ki se kaj rada pobahajo s svojo nacionalnostjo in z večstoletno napredno tradicijo, je priredilo 7. avgusta proslavo 20 letnice Jugoslavije. Kaj slaba je bila udeležba ljudstva, ker je odbor prirediteljev s svojo strankarsko zagrizenostjo poskrbel, da je bilo odbitih čim več ljudi. Ne bi omenili te proslave, ako bi ne bilo svojevrstnih govorov, s katerimi so mislili prireditelji dati proslavi poseben čar. Maloštevilno občinstvo pa je bilo ravno zaradi te točke silno razočarano. Slavnostni govorniki niso vedeli dosti povedati o našem osvo-bojenju in o Jugoslaviji, pač pa o zlati svobodi, ki jih čaka, ako se spremeni režim. V svojih politično zagrizenih govorih so v jubilejni namen razpravljali stvari, ki nimajo zveze s tako pomembno proslavo, marveč jo skrunijo. Napadali so tudi in smešili duhovščino, ki je z nadškofom Jegličem največ doprinesla k našemu osvoboje-nju. Ti čudni nacionalisti so dali duška svojemu nacionalizmu z napadi na črne prosvetnjakarje in Najmanjšega osla na svetu ima posestnik v Bri-Btolu na Angleškem, žival je visoka okjh £t>rah. Pradvidoma bo to izdala Družba sv. Mohorja v Celju To naj bo v vednost tistim, ki vprašujejo po knjižici. Nove razglednice Sv. Križa je založil g. Ivan Parfant, fotograf na Lepi njivi, in sicer dve vrsti: celotni razgled in veliki oltar. Dobijo se v cerkveni hiši. Razen ob običajnih romarskih shodih in navadnih petkih prihajajo sedaj v poletnem času tudi ob dragih dnevih tujci na hrib Svetega Križa. Laško. Dopisnik »Nove dobe« iz Laškega je v številki z dne 12. avgusta zopet enkrat lopnil po klerikalcih in slovenskih fantih. Uporablja pri tem takšno obliko, ki je primerna njegovi JNS oliki. Nad tem se pri nas nihče več ne spotika, ker od takih ljudi nič boljšega pričakovati ne more. Novodobni dopisnik roti V3e nacionalne in napredne mladeniče, naj se prosvetnega tabora v Laškem ne udeležijo. To prosjačenje pri res narodnih in .naprednih Laščanih ne bo imelo uspeha, ker so prepametni in prepošteni, da bi se dali vleči za nos od faliranih JNSarjev. Zavedni Laščani, ki nismo bili po pomotoma okuženi ou svoječasnega nemčurstva in sedanjega »viteštva«, se bomo ob strani slovenskega ljudstva, od katerega živimo, tabora udeležili. Poskus omalovaževanja slovenskih fantov je dokaz JNS strahu pred njimi. O JNS jugoslovanstvu pa ni treba govoriti, ker o tem dovolj glasno govori raztrgana jugoslovanska državna zastava lanskega leta in širjenje gotovih letakov. Koprivnica pri Rajhenburgu. Med glavne pridelke našega kraja spada vino, ki pa je žal premalo poznano. Koprivniško vino sicer ni tako močno kakor v sosednjih farah, v Sromljah, Pi-šecah in na Bizeljskem, a spada vendar med dobra pitna vina. V dobrih letinah ima naše vino od 6 do 7 stopinj alkohola, pa tudi sicer doseže od 4 do 6 stopinj alkohola» Koprivniška iara sama pridela v dobrih letih okoli 1100 hI vina. Letošnji pridelek obeta biti prav dober, ker toplo vreme vinogradom ugaja. Količinsko bo seveda letos nekoliko slabša, ker je del v vinogradih vzela pozeba v spomladi, del pa zopet toča, ki je padala 3. julija. V splošnem bodo vinogradniki v naši fari oškodovani za okroglo 30% na vinskem pridelku. Vkljub temu bo pa pridelek še vedno velik v primeri s pridelkom v sosednjih farah, kjer je toča pobrala v vinogradih od 50 do 100% in bo tako ¿plošni pridelek vina v Posavju zelo majhen. V naših vinogradih že črički prepevajo, da skoro ne moremo zvečer spati, in že štejemo dneve, ko nas bo pesem čričkov privabljala v vinograde, ko bo grozdje dozorelo. Naši fari se bližajo najlepši dnevi na jesen, ker kmalu bodo zapeli klopotci ,v Tolstem vrhu, v Kamenski gorici, v šikovcu, na Božičnem vrhu in v sosednjih Gorjanah. če bo deževje prizaneslo, bo letos krasna trgatev. Iz ¡sladkega grozdja, ki je dozorevalo v žarkem soncu, bo sladek mošt. Trgovce za vino vabimo v Koprivnico. Letos, ko je »dolenjca« vzela toča, bo ,tega dobro nadomestil »koprivničan«. Pridite, lepo vas bomo postregli in gostje, ki bodo pili koprivniško vino, ga bodo morali pohvaliti. Tudi starega vina bi se še dobilo za prvo silo, novega bo pa priteklo, če bo Bog dal, še vkljub nesrečam 800 do 900 hI. Gomilsko. Blizu Gomilskega je človek, ki je dolga leta pisal koristne stvari. Toda nesreča je hotela, da je postal brezposeln. Ker pa se ne more ločiti od svojega poklica, piše naprej — seda; nekoristne neslanosti v zakotne časopise. , Limbarska gora pri Moravčah. Na željo mnogih romarjev in častilcev sv. Valentina je cer-jkveno; predstojništvo z odobren jem škofijstva določilo, da se preloži cerkveni romarski shod, ki «o je doslej vršil vsako leto na dan sv. Egidija .(Tilna), 1. septembra, na prvo nedeljo v septembru. ta Je; na angela] :<> nedeljo, ter je obenem združilo tudi vsakoletno cerkveno opravilo ob priliki »žegnanja« v mesecu oktobru s tem romarskim shodom in to za stalna Cerkvenega opravila v meeecu oktobru poslej ne bo. Letos bo angelska nedelja 4. septembra. Cerkveno opravilo bo sledeče: Na predvečer, v soboto, bodo ob 18 ve-černice v nedeljo zjutraj bodo sv. maše ob 5, 6 in ob 10. Ob 6 m ob 10 bo tudi cerkveni govor. Oba dneva bo dovolj spovednikov na razpolago za prejem sv. zakramentov. Preskrbljeno bo tudi za telesna okrepčila. Cerkev sv. Valentina na Lim-barski gori je starodavna božja pot, kjer se je na priprošnjo sv. Valentina zgodilo že veliko čudežnih uslišan j, kar izprič^^io obilne zahvale. Limbarska gora pa je znana tudi kot ena najlepših razglednih točk in je lahko dostopna iz katere koli strani, zato vsi dobro misleči vljudno vabljeni! Sv. Valentin je mogočen priprošnjik zlasti za božjast (padavico, epilepsijo) in spreobrnjenje grešnikov. Pchlišhi dan na Dctnavl Uvod v veličastne slovesnosti Drugi dekliški dan v prijaznem škofovem gradiču na Betnavi pri Mariboru je pričel že v nedeljo zvečer s procesijo z Najsvetejšim in z litanijami. Kljub temu, da je bila odpovedana četrtinska vožnja na železnici, se je zbralo iz vseh delov Slovenske Štajerske okrog 2000 deklet v drevoredu betnavskega gradu, da se udeležijo že uvodne slovesnosti. Poleg deklet je prihitelo zelo mnogo drugega občinstva. Požrtvovalno našo dekliško mladino je pozdravil vodja dekliškega gibanja, gosp. Drago Oberžan, ki je govoril o namenu drugega dekliškega dneva. Pozdravnim besedam so sledile deklamacije, dve igri in zaključen je bil predvečer s procesijo z Najsvetejšim. Dekleta so se razvrstila v dolg sprevod po drevoredu. Spremljala so s petjem ev-harističnih ter Marijinih pesmi Najsvetejše, katero je nosil g. stolni dekan dr. Fr. Cukala ob številni asMenci. Sprevod 2000 iz polnih grl prepevajočih deklet se je ustavil ter razvrstil okrog oltarja pod mogočnim drevesom, kjer so bile litanije in blagoslov. Sprejem škofa Na Marijin praznik zjutraj so se zbrale za glavni dan dekleta na Betnavi. Pripeljale so se z jutranjimi vlaki, na kolesih in prišle so peš, da se udeležijo letos druge taborne slovesnosti, katere vodijo kate-histinje in katera kaže popolen razmah ter obeta za bodočnost najboljše sadove. Betnava je bila na Vnebovzetje na vse zgodaj zjutraj oživljena z dekliško mladino, katera je pričakovala v prazničnem razpoloženju prevzvišdnega g. škofa dr. I Tomažiča, ki se je pripeljal ob tričetrt na sedem. Škofa je pozdravilo nad 2000 smehljajočih se deklet, katera so mično mahala z belimi robčki v pozdrav, vzklikala radostno ter tvorila gost špalir od Betnave čez most, skozi park :do zborovališča pod stoletno bukvijo, kjer je bil postavljen na odru oltar. i Služba božja Sv. mašo na prostem pod mogočnim drevesom je daroval Prevzvišeni. Masne pesmi so prepevala dekleta. Med sv. daritvijo je nagovoril dekliški cvet g. škof s tako ganljivimi besedami, da so privabile solze in bile dokaz, da so segli iz srca govorjeni nauki v nežna srca. Po škofovem nagovoru je bilo skupno sv. obhajilo, katerega so delili trije duhovniki nad pol ure. Služba božja na prostem v krasnem poletnem jutru je napravila na številne navzoče najboljši vtb in je bila najlepši uvod v dekliški tabor. Pred taborom Po jutranji službi božji je bil zajtrk, katerega so nudili res lepo in praktično razvrščeni šotori po parku, pri katerih so dobila dekleta čaj, kruh in še tudi kako boljše okrepčilo. Po drugod so bili na prodaj razni spominki. Rdeči križ z bolničarkami je imel poseben oddelek za vsak slučaj, a na srečo ni imel mnogo opravka. Slavnostno zborovanje Glavni del dekliškega tabora je tvorilo slavnostno zborovanje, katero je pričelo ob desetih. Zborovanja se je udeležil g. škof z duhovščino, okrajni glavar Eiletz, mariborski podžupan Žebot, zastopnik ljubljanske DKA dr. Fajdiga, prof. Grafenauer iz Ljubljane ter še razne druge odlične osebnosti. Veličastni tabor je otvorila Karmela Kotnikova, ki je prav prisrčno pozdravila vladiko ter vse odlične goste. Za pozdravom navzočih je govoril g. voditelj Drago Oberžan o slovenskem katoliškem dekletu v našem času. Ena od ka-tehistinj je predavala o nalogi slovenskega dekleta v družini. Zadnji govor je imel zastopnik KA g. dr. Lovrenčič, starešina okrajnega sodišča v Mariboru. Naštetim govorom so sledila stanovska zborovanja, katera so vodila dekleta sama. Dve kmečki dekleti in duhovni svetnik Oberžan so govorili o poslanstvu dekleta v kmečkem stanu. G. Juranovič je razlagal navzočim poslanstvo dekleta v obrtniškem stanu, g. Ludovik Duk pa je govoril o poslanstvu izobraženke. Popoldanska prireditev Po skupnem obedu so se vršili zelo posrečeni nastopi dekliških skupin iz posameznih župnij. Vrstili so se prizori, kateri so prikazovali življenje posameznih pokrajin. Nastopile so dekleta iz Slovenskih goric, iz Savinjske doline in od drugod. Za temi prizori, kateri so vplivali zelo razveseljivo na številne udeleženke, so se zbrala dekleta pod starodavnim drevesom v parku. Gdčna Marica Dobovienik je imela sklepni govor. Slovesne večernice z blagoslovom je opravil g. škof dr. I. Tomažič. Med večernicami je še govoril g. vodja Oberžan. Pesem »Povsod Boga« je kronala ter zaključila prelepo prireditev, ki je najlepše uspela in je s številnim obiskom dokazala požrtvovalnost naših deklet in navdušenje za dekliške ideale. GOSPODINJE! Navodila za vkuhavanje dobite v raznih strokovnih knjigah. Pišite po ponudbo. — Papir in vse druge potrebščine dobite po ugodni ceni pri nas. Radi bi Vam postregli. Oglasite se pismeno ali osebno v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru ali Ptuju, Dr. načeli — dr. Korošec Dr. Maček v Beogradu Po dolgem napovedovanju in dolgoveznih pogajanjih med voditelji združene opozicije je odpotoval 14. avgusta dr. Maček s spremstvom v Beograd. Z njim se je pripeljal cel štab iz bivše HSS ter bivše SDS. Z voditeljem Hrvatov je romalo več članov njegove telesne straže, ki pa je bila čisto nepotrebna z Mačkovim osebnim zdravnikom vred. Vodstvo srbijanske opozicije je poslalo dr. Mačku do Sremske Mitrovice nasproti posebno odposlanstvo, katero je tvorilo do Beograda spremstvo. Na beograjskem kolodvoru so pričakali dr. Mačka pristaši opozicionalnih skupin ter radovedneži, med slednjimi je bilo precej levičarjev. Od Slovencev sta pozdravila dr. Mačka na peronu bivši ban dr. Dinko Puc in dr. V. Kukovec iz Maribora. Po hitro izmenjanih pozdravih je stopil voditelj Hrvatov v avtomobil, kateremu je .sledila njegova telesna straža v dveh avtomobilih in se je odpeljal na izbrano mu stanovanje v Svetosavski ulici. Na cilju se je pokazal dr. Maček na balkonu in se je od tam zahvalil za sprejem. Prva konferenca voditeljev srbijanske opozicije se je vršila na stanovanju Ljube Davidoviča. Po teh posvetovanjih je bil povabljen dr. Maček na stanovanje Miše Trifunoviča, kjer mu je priredil slavnostno večerjo staroradikalni prvak Aca Stano-jevič. 15. avgusta sta se vršili dve konferenci na stanovanju voditelja bivših zemljorad-nikov Jovanoviča. Poleg štirih šefov je prisostvovalo posvetovanju 38 zastopnikov [■osameznih opozicionalnih skupin. Ob tej priliki je govoril dr. Maček. Zahvalil se je za sprejem. Izvajal je, da so dosedanja leta skupnega življenja Srbov, Hrvatov in Slovencev potekla v medsebojnih borbah in sporih. Dr. Maček je zaključil svoj govor s poudarkom, da lahko počiva država samo na zadovoljstvu in slogi narodov. Dr. Mačkovim besedam so sledili govori ostalih voditeljev opozicije. — Dr. Maček je ostal v Beogradu do 16. avgusta, na kar se je vrnil z vsem spremstvom nazaj v Zagreb. Dr. Korošec o Mačkovem obisku Ob času bivanja dr. Mačka v Beogradu je obiskalo nekaj sto omladincev iz savske banovine grob blagopokojnega kralja Aleksandra na Oplencu. Ti mladeniči so bih na povratku sprejeti v prestolici v prostorih glavnega odbora JRZ. Ker je predsednik vlade g. dr. M. Stoja-dinovič na dopustu, sta se udeležila od strani predsedstva JRZ sprejema g. dr. A. Korošec in Djura Jankovič, podpredsednik krajevnega odbora JRZ za Beograd. G. notranji minister dr. Korošec je nagovoril zbrano mladino z naslednjimi glede bivanja dr. Mačka v Beogradu pomenljivimi besedami: Če bi bil predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič v Beogradu, bi vas gotovo tudi sam prišel pozdravit. Toda zdaj je na počitnicah. Zato vas jaz v njegovem imenu in v imenu stranke pozdravljam. Bili ste na Oplencu, kjer ste počastili spomin naših velikih kraljev in izpovedali svojo ljube- zen mlademu kralju, kraljevskemu namestniku in kraljevskemu domu. Danes si razgledujete Beograd, prestolnico kraljevine Jugoslavije. Lep je Beograd, lepa je njegova lega in lep je njegov razvoj. Lep je Beograd, toda lepi so tudi Zagreb, Split, Ljubljana, Sarajevo, Skoplje, Novi Sad in druga mesta. Sploh, kamor koli pogledamo, je naša domovina lepa. Ko si ogledujete danes lepote Beograda, se spominjate lepote vse naše Jugoslavije. Naj se vam danes razširi srce v ljubezni do vse naše domovine, do vse naše Jugoslavije. Toda Jugoslavija ni samo naravno lepa in prikupna. V njej se je začelo razvijati blagostanje. V njej vladata red in mir. Vsi hvalijo njeno ureditev in razmere v njej. V niej je tudi svoboda. O tem ste se tudi vi prepričali. Gotovo se je o tem prepričal trdi dr. Maček. Zato je na napačni poti, ko je včeraj govoril in zahteval svobodo. Prosim vas: to je govoril oni, kate- Novice iz raznih držav Voditelj Slovakov na smrtni postelji. Predsednik Slovaške ljudske stranke in voditelj Slovakov, Hlinka, ki se bori za avtonomijo Slovaške od prevrata, je nevarno obolel. Po poročilih iz Ružomberka se je zdravstveno stanje velikega moža ter neustrašenega borca toliko poslabšalo, da mu vzdržujejo zdravniki srce samo še z injekcijami ter je pričakovati vsak čas najhujšega. Na Marijin praznik so molili po vseh cerkvah na Slovaškem za svojega voditelja. Hitler bo sklical nemški tajni svet. Kancler Hitler bo sklical za prihodnji teden nemški tajni vladni svet. Ob tej priliki bosta podala guverner nemške državne banke dr. Schacht in maršal Goring kot poverjenik gospodarske štiriletke točna poročila o gospodarskem in finančnem položaju ter o ukrepih, ki so potrebni za odstranitev težkoč, katere so se pojavile v Nemčiji v zadnjem času. Španski nacionalisti priborili zopet vse, kar so zgubili na estramadurski fronti. Spredaj poročamo, da so zavrli rdeči Fran-covo prodiranje na Sagunt in Valencijo z vdorom preko reke Ebro. Nacionalne čete so s posrečeno protiofenzivo pognale rdeč-karje nazaj preko Ebra, in sicer na obeh krilih, medtem ko se je središče pod generalom Rojo z mestom Gandesa držalo do 13. avgusta. Ta dan pa je zavzel mesto Francov general Quiepo de Liano in so ga prebivalci mesta Gandesa del Rue slavnostno sprejeli kot rešitelja. Po vkoraka-nju v mesto so našli zmagovalci na občinskem dvorišču mnogo trupel nesrečnežev, katere je rdeča druhal neusmiljeno pobila pred pobegom. Velika letalska nesreča. Potniško letalo za progo Praga-Pariz se je dvignilo v zrak 13. avgusta ob 9 dopoldne v Pragi. V polno zasedenem letalu je bilo 16 potnikov. V bližini Oberkirchena nad Schvvarzwaldom, 40 km od Strasburga, je krog 11. ure treščilo letalo na tla, ker je zaradi viharja letelo nizko, in je zadelo v hrib. Vsi potniki razen enega so se ubili nod ruševinami. Pri rega stranka je v Jugoslaviji tipična za teror od spodaj, za uničevanje vinogradov, vrtov in hiš, za spopade po vaseh, za razbijanje izložbenih oken, ako ne misliš in ne govoriš tako, kakor oni hočejo. Beograd se je včeraj pokazal velikega in dostojanstvenega, zares kraljevskega, dokazal je, čeprav ogromna večina drugače gleda na politike, da se v njem more mirno in svobodno sprehajati tudi največji opozicionalec. To naj si zapomni dr. Maček, da se ne bo moglo reči po starem hrvaškem pregovoru: Martin iz Zagreba, Martin v Zagreb. Tudi vi se boste vrnili s prepričanjem, da ste našli svoje brate, ki vas ljubijo in razumejo, in katerim lahko mirno rečete: mi smo vaši in vi ste naši. še enkr at vas pozdravljam v imenu predsednika dr. Milana Stojadinoviča in v imenu stranke ter vam želim prijetno bivanje v Beogradu. Govor dr. Korošca so sprejeli omladinei iz savske banovine z navdušenim odobravanjem in z vzkliki kraljevi hiši. življeniu je ostala hudo ranjena natakarica, ki je padla v vejevje in se tam ujela. Ponesrečeno letalo je vodil najboljši češkoslovaški pilot, ki je srečno preletel že en milijon kilometrov. Kratko opisana nesreča je največja, kar jih beleži zgodovina češkoslovaškega civilnega letalstva. Nemško rekordno letalo. Poročilo iz Nju-jorka od 13. avgusta se glasi: Nemško letalo »Condor«, ki je v 25 urah preletelo progo Berlin-Njujork, je 13. avgusta nastopilo svoj polet v obratni smeri. Ob 14.03 evropskega časa se je dvignilo v zrak na njujorškem letališču. Upajo, da bo prevozilo pot iz Njujorka v Berlin v še krajšem času ter da bo rabilo največ 20 do 22 ur. — Po poročilih iz Berlina je »Condor« dne 14. avgusta prispel srečno v Berlin in pristal na tempelhovskem letališču. Za pot iz Njujorka v Berlin je potreboval 19 ur in 54 minut in je s tem dosegel nov rekord. Posadki so priredili v Berlinu svečan sprejem. Kancler je poslal pilotom brzojavno častitko. 150 japonskih letal strahovito bombardiralo tri kitajska mesta. Dne 12. in 13. avgusta je bombardiralo 150 japonskih letal kitajsko prestolico Hankov ter mesti Vu-čang in Hanjang. Japonski letalci so povzročili strašno razdejanje. Doslej so našteli okrog 1500 žrtev, sodijo pa, da je pod razvalinami hiš in drugih stavb najmanj še 2000 ljudi ubitih in ranjenih. V Han-jangu so Japonci razdejali tovarno streliva, v Vučangu kolodvor, v Hankovu pa celokupno železniško križišče in letališče. Domače novice Ravnateljica ženskega učiteljišča v samostanu šolskih sester v Mariboru umrla. V starosti 57 let je umrla v samostanu šolskih sester v Mariboru sestra Luitgardis Schweiger, ravnateljica ženskega učiteljišča in vadnice. Rajnica je bila iz znane družine Schweiger, ki je dala javnosti dve znameniti vzgojiteljici mladine in med tema se je posebno odlikovala rajna ravnateljica po izredni nadarjenosti in uspehih na vzgojnem polju. Pred kratkim je umrla sestra ravnateliice.. gosoa Rohar. Poslednje vesti n i ii i gMBggaa——man—zaMPaceni wiiNfwa'wvnniii«h M iim mi ^iHnvru »■ ■ iin FiirefriiaHm vdova po Tomažu Robar, ki je bil dolga leta strojni stavec v Tiskarni sv. Cirila. Blagi rajni šolski sestri bodi Vsemogočni obilen plačnik, samostanski družini pa naše sožalje! Cenjenim čitateljem! Podlistek »Ponarejevalci« smo morali izpustiti zaradi preobilice gradiva. Zmaga JKZ v Sv. Križu pri Kostanjevici. V nedeljo, 14. avgusta so se vršile v Sv. Križu pri Kostanjevici občinske volitve, katere so dokazale sijajno zmago JRZ. Od 792 volilnih upravičencev se je udeležilo volitev 72%. Lista JRZ je dobila 23 mandatov, združena opozicija en mandat. Hmeljarski tabor v Žalcu. Na Veliko Go-spojnico, 15. avgusta, se je zbralo nad 500 hmeljarjev iz Savinjske doline na običajni tabor v Žalcu v Roblekovi dvorani, katera je bila premajhna, da bi bila sprejela vse zborovalce. Tabor je otvoril od devetih dopoldne predsednik Hmeljarske zadruge in celjski župan Mihelčič, ki je jpozdravil navzoče. Za Mihelčičem je govoril g. okrajni načelnik dr. Zobec in hmeljarski nadzornik g. inž. Dolinar, ki je podal strokovno poročilo o hmelju pri nas in na Poljskem, Češkem, v Ameriki in Angliji. Hmeljski nasadi so imeli letos povsod neugodne okol-riosti. Pri nas kakor tudi na Češkem in Poljskem so imeli mnogo vremenskih neprilik, ki so uničevale hmeljske nasade, da niso uspešno uspevali ter da je v začetku v splošnem povsod kazalo na slab pridelek. V Savinjski dolini n. pr. je bila skoraj šest tednov suša. Zadnji čas so se hmeljski nasadi nekoliko popravili in letošnji pridelek je sorazmerno dober, ne bo pa dosegel pridelkov prejšnjih let. O ceni hmelja še danes prav za prav popolnoma ničesar ne more govoriti, ker ni niti najmanj jasno, kako se bodo cene uravnovesile, posebno, ker se lahko hmelj prav zadnji teden pred obiranjem znatno zboljša, na drugi strani pa tudi poslabša. Lansko leto se je mnogo govorilo, da Češka ne bo imela hmelja, hmeljski nasadi pa so se zadnji teden pred obiranjem zaradi ugodnega dežja zelo zbolj-šali, kar je bilo vzrok, da so se cene hmelja tudi drugače kalkulirale, kakor smo prvotno mislili. Po poročilih, ki so pa seveda lahko tudi nezanesljiva, bodo hmeljski pridelki tudi na Češkem, Poljskem, v Angliji in Ameriki manjši od lanskega, kar pa ni tolike važnosti za nas. Za izvoz našega hmelja je predvsem važna kakovost. — Po debati so sklenili hmeljarji, da ostane plača o"biralcem za škaf hmelja 2 din brez hrane, s hrano 1.50 din. Pri slučajnostih so mnogi javno ožigosali naše trgovce, ki pošiljajo okoli tekače, ki kvarijo cene ter z raznimi lažnivimi pridigami škodujejo našemu skupnemu hmeljarstvu. Oblast bo letos posebno pazila na take in jih najstrožje kaznovala. Predsednik zadruge g. Mihelčič je nato prebral resolucijo, ki so jo navzoči burno pozdravili. Ustanovi naj se čimprej hmeljarska selekcijska postaja. Vidimo, da naš hmelj peša. Savinjske doline brez hmelja ni. Čimprej naj se uzakoni hmeljarski zakon, s katerim bo naš hmeljar dobil zakonito podlago, da bo lahko zahteval za kršitev pravic tudi kazen. Za regulacijo hmelvskih cen je potreben Hmeljarski zadrugi kredit. - T 'mel jski obiralci imajo polovično vožnjo. Kakor smo že poročali v zadnji številki »Kmečke trgovine«, imajo od 1. avgusta do 30. septembra obiralci hmelja polovično vožnjo. Sreča pri padcu 40 metrov globoko. Zadnjo nedeljo je padel na Njivici na Veliki planini čez previs 40 m globoko 24 letni Franc Semej iz Duplice pri Kranju in so ga pobrali živega ter prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Semej je bil zadnje čase zaposlen pri vojaški avtomobilski četi v Šk. Loki. V soboto zvečer se je odpravil na Veliko planino in je prenočil v neki planšar-ski koči. V nedeljo zjutraj se je podal Semej po planike, katere je našel pri previsu Njivice. Ko se je nagnil, da bi utrgal redke cvetke, je spodrsnil na jutranji rosi, skala, na kateri je stal, se je odkrušila in je padel v globino. Je res čudež, da pri tako globokem padcu ni obležal na mestu mrtev. Okradena na mariborskem tednu. V nedeljo popoldne je sunil na mariborskem tednu na veseličnem prostoru neznan že-par upokojenemu železničarju F. Ferku 6000 din vredno zlato žepno uro in verižico. — Mihaelu Ivanuši, posestniku v Ša-lovcih pri Središču, je izmaknil tat pred blagajno usnjato denarnico s 500 din. Udar strele zanetil kozolec. V Podgorju pri Kamniku je udarila strela med nevihto v kozolec Franca Vidica in ga zažgala. Kozolec, ki je bil prazen, je popolnoma zgorel. Vlak podrl 70 letnega hlapca. Na progi j med postajama Dravograd in Prevalje je ; podrl osebni vlak 70 letnega gluhonemega hlapca Mihaela Pistotnika, kateri je šel ob železnici in je preslišal ropotanje bližajočega se vlaka. Starčka so našli ob tiru nezavestnega in so ga prepeliali v bolnišnico. Spečemu posestniku* ukrade! kolo in za-j voj blaga. Ko se je posestnik Anton Vizjak iz Poljan vračal iz Maribora, je legel v jarek ob banovinski eesti pri Reki pod Pohorjem. Poleg sebe je! bil položil kolo, razen tega še zavoj raznega bla°ra, ki ga je bil nakupil v Mariboru. Ko se je prebudil, je opazil, da je kolo z zavojem vred izginilo. Viziak trpi škodo okoli 2000 din. železniški uslužbenec ob nogo. Na Pra-gerskem se je zgodila pri premikanju vagonov' huda nesreča, pri kateri ie bil ob nogo pod kolenom 38 letni nadpremikač Jernej Bohak. Hudo poškodovanega so koi po nesreči prepeljali v mariborsko bolnišnico. letna deklica padla pod voz. V Semiču na Dolenjskem "¡e pacHa pod voz in se je hudo poškodovala po ysem telesu 13 letna Anica Cepahejeva, hčerka gostilničarja. Vlomilec okradel učiteljici. Na Dobrov-cu pri Trbovljah je bilo v noči vlomljeno v šolo. Neznanec je odnesel iz stanovanja upraviteljice Hedvike Juršič in učiteljice Ljudmile Kac perila, oblek, odej in čevljev za 6000 din. Po udarcu strele oškodovani posestniki. Zadnji petek se je razbesnela po Pohorju huda nevihta. Med neurjem je udarilo v Frajhamu v gospodarsko poslopje posestnika Kovačnika, ki se je vnelo. V Bojtini je zgorelo zaradi strele gospodarsko poslopje posestnika Robota. Nekemu kmetu v soseski je urezalo v hlev ter mu je ubilo kravo, poslopje pa se ni vnelo. Ob denar, ker je pozabil denarnico na tržni mizi. V Gosposki ulici v Mariboru je bila najdena prazna denarnica z nekaterimi potrdili na ime Simon Majer. Najditelj je odnesel denarnico na policijo, kjer so ugotovili, da je pozabil Majer denarnico z večjo vsoto na tržni mizi. Ko je opazil čez nekaj časa zgubo, že ni bilo več denarnice. V daljni francoski Lurd ob 80 letnici čudežnih dogodkov ne more vsakdo romati. Dobrotljivost lurške Gospe pa more vsakdo proslaviti ob velikem romanju v slovenski Lurd — Rajhenburg v dneh 3. in 4. septembra. Poseben romarski vlak bo po romarskih slovesnostih odpeljal romarje še na izlet v Zagreb. Polovična voznina. Priglasite se za brezplačna navodila na »Družino božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Romarski izlet v sloviti Mariazell. Na splošno željo prireja »Putnik« Maribor še eno dvodnevno romarsko potovanje v prekrasni Mariazell. Odhod iz Maribora v sredo, 7. septembra, ob 6 izpred Putnika na Trgu svobode. Povratek 8. septembra zvečer. Cena vožnje le 200 din. Ker je izredno veliko zanimanje in zadnji izlet v letošnjem letu, se prijavite takoj pri Putniku, Maribor, Celje, Ptuj. Vožnja z udobnim avtomobilom. VZAJEMNA ZAVAROVALNICA f LJUBLJANI ZAVARUJE POŽAR VIOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. Kmečka trgovina Trgovina s sadjem Cene Uspeh zadružne organizacije prodaje sadja potom krajevnih odborov in informacijske pisarne v Mariboru se je pokazal v polni meri. S pomočjo zadružne prodaje so sadjarji pri Sv. Lenartu, pziroma v okolici, v Slovenskih goricah pred kratkim sklenili kupčijo s solidnimi izvozničarji za dva vagona jabolk po 2.60 din za 1 kg. V cetalih krajih po Slov. goricah, kjer organizacija deluje, se pa plačujejo namizna jabolka v splošnem po 2.45 din za 1 kg, prištevši še 8% kupne cene za stroške organizacije. Zadružna organizacija prodaje sadja se je začela v preteklem tednu tudi v Gornji Radgoni. Pred nastopom organizacije prodaje po krajevnih odborih je bila cena jabolk v Gornji Ragoni in okolici jedva po 1.50 din za 1 kg, po nastopu omenjene organizacije pa plačujejo trgovci jabolka v splošnem po 2.50 din, postavljena na železniško postajo v Gornji Radgoni. Iz tega je razvidno, da je cena jabolk v par dneh zaradi organiziranja sadjarjev po krajevnih odborih poskočila za 1 din pri 1 kg. Kako važna je zadružna organizacija prodaje sadja je videti tudi iz tega, da plačujejo »tekači«, to so sadni mešetarji, v Halozah jabolka jedva in v najboljših primerih po 1.30 din za 1 kg. Zaradi tega so na merodajnih mestih storjeni potrebni koraki za dvig cene jabolk tudi v najbolj siromašnih krajih v Halozah. Haložane pa pozivamo, da tudi sami potom zadružne prodaje sadja skr-be za dvig cen svojih jabolk kakor so to storili sadjarji v Slovenskih goricah. Najvišjo ceno pri letošnji prodaji sadja so dosegli sadjarji iz sadnega okraja Sv. Lenart \ Slov. goricah, ki so 11. avgusta prodali zadružnim potom dva vagona jabolk po 2.80 din za 1 kg. To lepo ceno je bilo možno doseči na ta način, ker je povpraševanje po sadju zelo veliko, in je sadnim izvozni čar jem baš primanjkovalo sadja, da bi zadostili svojim obvezam napram inozemskim kupcem. Kako begajo trgovci sadjarje pri kupčijah s sadjem? Ker so se cene zgodnjemu sadju ponekod letoe že zelo dvignile, so začeli razni sadni prekupčevalci govoriti in begati sadjarje s tem, da bo cena sadju vsak čas padla, oziroma je že padla, in to zaradi padca vrednosti nemške marke. Ker je letos določena cena jabolk za inozemske kupce 22 RM za 100 kg. kar znaša v našem denarju 3.08 do 3.19 din za 1 kg, postavljeno na jugoslovan-sko-nemško mejo, sadni prekupčevalci ne morejo begati ljudi z naglim padcem cen kakor prejšnja leta, zato so se spravili na vrednost marke. Take govorice so popolnoma neumestne, kajti če bi se sicer zmanjšala vrednost nemške marke, bi to v naši državi ne igralo nobene vloge, v nobenem primeru bi pa ne bili prikrajšani sadni izvozničarji, kajti ti dobivajo izplačane nemške marke od naše Narodne banke, in sicer po 14.50 din za 1 RM. če bi pa naša Narodna banka sadnim izvozničarjem zaradi padca vrednosti nemške marke mark ne mogla več izplačevati po 14.50 din za 1 RM, potem bi se pa izvoz sadja ustavil. Iz tega je razvidno, da so govorice o ri&deu vrednosti nemške marke neutemeljene in se razširjajo iz namena, da zbegajo sadjarje pri ceni, da bi na ta način mešetarji ali sadni trgovci nakupili sadje pod ceno. Zato ne nasedajte takim vestem, bodite uverje-ni, da ako sadni trgovci nakupujejo sadje, še vedno dobivajo od naše Narodne banke plačane nemške marke v nezmanjšani vrednosti. Zaslužek sadnega mešetar.ja Vozeč se s kolesom po naši lepi štajerski, naletim na človeka, ki je pred leti (1935—1936) na-kupoval sadje kot sadni mešetar za znanega iz-vozničarja. Med pogovorom, v katerega sem ga zapletel, zvem, koliko je zaslužil kot nakupova-lec sadja. In kar verjeti nisem mogel, ko mi je povedal, da je pri tem poslu -v dveh mesecih poleg lepega življenja pošteno popival in se kar najfineje oblačil imel še čistega okrog 8500 din. Mislil sem, da me malo vleče, toda ko mi razloži, kako se da pri kmetu »zglihati« pri sadju, kako se vaga itd., sem mu verjel. Kaj pravite sadjarji na to? Ali se ne splača stopiti skupaj in z zadružno prodajo sadja izločiti take-le -¡»ptiče«? Vedite; da je takšnih, ki v dveh mesecih zaslužijo čistih 8000 din 'n Se več, zelo veliko. Kmetje! Ali bi ta denar ne prišel prav v vašem gospodarstvu ? T. Dok. Denarni promet v krajih ob nemški meji Finančni minister je dovolil, da smejo naši državljani, ki stanujejo v obmejnih krajih ob bivši Avstriji, izvoziti za svoje osebne potrebe v efektivnih nemških markah zneske, ki si jih nabavijo pri pooblaščenih zavodih ali menjalnicah do skupne vrednosti 200 din na dan in na osebo, kolikor so doslej smeli vzeti s seboj v efektivnih dinarjih v smislu odloka finančnega ministra z dne 5. novembra 1931. Pooblaščeni zavodi in menjalnice smejo prodajati efektivne nemške marke samo v kovanem denarju in v navedenih mejah, in sicer na podlagi obmejnih legitimacij, v katerih je treba navesti takšno prodajo. Pristojni carinski organi bodo v obmejnih legitimacijah potrdili nakup in izvoz efektivnih nemških mark. Kako bo z izvozom pšenice? Iz Beograda poročajo, da cenijo letošnji izvozni presežek pšenice na 50.000 vagonov in bi tako imela naša država več pšenice za izvoz kot lani. Zaenkrat ima naša država že zagotovljeno prodajo 30.000 vagonov, ostanek pa bi šel v nekatere druge države. Namen merodajnih činiteljev pa je ne preveč forsirati izvoz pšenice, ker je potrebno nekaj zalog držati doma zaradi lanskih slabih izkušenj. Rezerva za vsak primer bi znašala 10.000 vagonov. So pa v zvezi s tem znatne tehnične težkoče, ker nimamo dovolj primernih skladišč za tolike količine žita. Kajti računa se, da bodo modemi silosi zgrajeni že jeseni leta 1939 in bomo tako lahko že prihodnjo žetev spravili v silose. Vkljub nameri, da se preveč ne for-sira izvoz pšenice, se bo uradna intervencija na domačih tržiščih nadaljevala v neizpremenjenem obsegu. Italija prepovedala uvoz živine Listi poročajo, da je Italija prepovedala uvoz živine do konca tega leta. Ta ukrep pa smatrajo za prehoden, zlasti ker gre za ukrep, ki ima na men urediti notranji italijanski trg. Pričakovati je zaradi slabe letine krme večjo ponudbo domače živine na trgih in je treba že sedaj skrbeti za prodajo in cene. Najbolj bo novi ukrep prizadel Mažarsko, Romunijo in našo državo. Francija slabo pospešuje naš izvoz lesa Nekateri silno zagovarjajo čim tesnejšo politično navezanost na Francijo ter pravijo, da so nam edino Francozi pravi prijatelji. Prijateljstvo pa se predvsem spozna najprej — pri žepu. Tega pa imajo Francozi glede na nas že od nekdaj presneto tesno zapetega. Vidi se to tudi sedaj pri razdelitvi avstrijskega lesnega kontingenta. Ka kor znano, so Francozi svoječasno iz rajne Avstrije uvažali letno 90.000 ton smrekovega le- sa in desk — trikrat toliko, kakor iz Jugoslavije celokupnega lesa. Sedaj je Nemčija zasedla Avstrijo ter rabi avstrijski les sama zase. Naši lesni izvozničarji so pričakovali, da bo Francija vseh 90.000 ton, ki jih je jemala poprej iz Avstrije, nakupila pri nas ter so se tega zelo veselili. Iz Pariza poročajo sedaj, da je trgovinski minister odgovoril na neko vprašanje lesno-go-spodarske skupine zbornice, da dosedanji avstrijski uvozni kontingent lesa v količini 90.000 ton nikakor ne bo v polnem obsegu prenešen na Jugoslavijo. Jugoslaviji je dovoljen le dodatni kontingent 3000 ton po istih carinskih pogojih, kot veljajo za ostali jugoslovanski uvoz lesa. Avstrijcem pa so svoječasno Francozi odstopili dosti ugodnejše dobavne pogoje, kakor našim izvoznikom. Goveja živina Na zadnjih sejmih je bil položaj sledeč: Maribor: debeli voli 4.25—5 din, poldebeli 3.50—4.50, plemenski voli 4.25—5.50, biki za klanje 3.50 do 4.50, klavne krave debele 3.75—4.50, plemenske krave 3.25—4.25, krave za klobasarje 2.50, molzne krave 4—5, breje krave 3.50—4.25, mlada živina 4—5, teleta 4.50—6 din. — Ptuj: voli 4—5, krave 2.50—4, biki 3.80—4, junci 4—4.25, telice 3.75—5.25, teleta 5—5.50 din. — Kranj: voli 6.25, 5.50 in 5 din, telice 6.25, 5.50 in 5 din, krave 5.50, 5 in 4.50, teleta 8 in 7 din. — Ljutomer: telice 4—5.50 in 3—4.50, krave 3—4 in 2 din, teleta 4.50—6. — Sobota: biki 5—6, 4.50—5 in 4 din, telice 5—6, 4.50 in 4 din, krave 4, 3 in 2.50 din, teleta 5 in 4 din. — Brežice: voli 5, 4.50 in 3.50 din, telice 4.50, 4 in 3 din, krave 4.50, 3.50 in 1.50 din, teleta 5 in 4.50 din. — Ljubljana: voli 6.25, 5.50 in 4 din, telice 6.25, 6 in 5.50 din, krave 5, 4 in 3.50 din, teleta 6 in 5 din. — Slovenjgra-dec: voli 5, 4 in 3 din, telice 5, 4 in 3 din, krave 4, 3 in 2 din, teleta 6 in 5 din. Trgovina s svinjami Na mariborskem svinjskem sejmu so se prodajali mladi prašički, 5—6 tednov stari, po 90 do 120 din, 7—9 tednov po 130 do 160 din, 3—4 mesece po 180 do 240 din, 5^—7 mesecev po 285 do 420 din, 8—10 mesecev po 450 do 550 din, eno leto po 710 do 820 din; 1 kg žive teže po 6.50 do 8 din, 1 kg mrtve teže po 8.50 do 11.25 din. — Na ptujskem sejmu so bili mladi prasci 6—12 tednov stari po 80—150 din, pršutarji 7.50—8, debele svinje 8.25—9, plemenske svinje 7—7.25 din za 1 kg žive teže. — Na Notranjskem so pršutarji po 7 din, v Brežicah po 7, špeharji pa po 9 din, v Novem mestu so mladi prašički po 90—140 din, v Ljubljani špeharji po 10, pršutarji po 8—9 din, v Kranju pa so mladi prašički 7—8 tednov stari po 145 do 235 din, pršutarji po 8.50 do 9.50 din. špeharji pa po 10.25 din. Surove kože in ovčja volna Goveje surove kože so po 7—9 din, telečje surove kože po 10 din, svinjske surove kože pa po 6 din za 1 kg. — Neoprana ovčja volna se prodaja po 24—26 din, oprana volna pa po 34—36 dinarjev za 1 kg. Razgovori z našimi naročniki Vprašanja in odgovori Sestra zahteva polovico zemlje. Neimenovan naročnik. Svoji sestri ste na njeno prigovarjanje ustno obljubili polovico zemlje (posestva), a pod pogojem, da plača nek Vaš dolg v znesku 3000 din. Sestra dolga še ni plačala, zahteva pa. da ji izročite polovico posestva. Vi ste v teku enoletnega skupnega bivanja s sestro in njenim možem spoznali, da bi Vam bilo nadaljevanje skupnosti nevarno, ker sta Vam grozila z ubojem, zaradi česar bi polovico raje komu drugemu prodali. — Gre za dogovor bodoče pogodbe, ki je veljaven, čeprav je sklenjen le ustno. Obvezen je tak dogovor pod pogojem, ako se niso med tem okolnosti tako izpremenile, da izgubi ena ali druga stranka zaupanje. Ali ste upravičeno izgubili zaupanje, ne moremo z gotovostjo presoditi, ker niste ponašanja sestre in svaka dovolj jasno, odnosno izčrpno popisali. Vsekakor sestra ne more zahtevati izvršitve obljube, preden ne izpolni pogoja, ki ste ga Vi stavili (da plača dolg). Dovoljenj* upravne oblasti za potovanje v Nemčijo. R. F. Pritožujete se. da Vam okrajno načelstvo noče izdati potnega lista za potovanje v Nemčijo, kjer imate obljubljeno zaposlitev, čeprav imate vse potrebne listine v -odu. — Upravne oblasti žal ne morete prisiliti, da Vam izda potni list. Najbrž v Vašem okolišu že primanjkuje delavnih moči in zato okrajno načelstvo delavcem začasno odreka potne liste. Poskusite ponoviti prošnjo in v njej izčrpno popišite Vaš ozira vredni položaj. Vojaška izkaznica kadrovske službe oproščenega hranilca. A. B. čeprav ste kot edini hranilec oproščeni službe v stalnem kadru, si morate vendarle oskrbeti vojaško izkaznico, to pa šele tedaj, ko ste dopolnili 27 let. Zadevno prošnjo dajte kar na zapisnik pri občini, ki mora imeti primerne tiskovine; priložiti je treba le sliko. Izdelovanje sladkorja za domačo rabo. F. D. Nasvet, naj iz sladkorne pese doma skuhate sladkor za domačo rabo, ni prida. Ako bi hoteli izdelovati sladkor, ki bi bil kaj vreden, bi bila potrebna precej komplicirana procedura, ki se Vam v manjšem obsegu nikakocr ne bi izplačala. Za eventualno prodajo, odnosno tudi že za izdelavo v količkaj večjem obsegu, bi morali imeti oblastno dovoljenje. M. Lovro. Pritožujete se, da je nekdo zlorabil Vaše ime ter izposloval objavo nekega odgovora, ki bi utegnil imeti za Vas slabe posledice. Mi sicer dvomimo, da bi čitatelji vedeli, kdo je ta Lo-vro M., ki mu odgovarjamo, vendar pa rade volje objavljamo, da je vprašanje stavil nekdo drugi, ki se je lažno podpisal z Vašim imenom. simo...« Sosed in sadno drevje dela škodo vinogradu. I. T. ž. Vejevje sosedovih sadnih dreves sega v Vaš vinograd, trsne mladike se ovijajo po ve-i-eviu, sosed jih lomi, padajoče sadje dela škodo i i tam in grozdju, sosed pa Vaši košenini, ko hodi jpo sadje, padlo preko meje. — Po občem državljanskem zakonu smete posekati vse veje, ki segajo v Vaš zračni prostor. Sadje s teh vej je Vaša last. — V kolikor lomi sosed Vaše trsne mladike, Vam mora povrniti škodo. — Sadje, o katerem je dognano, da je padlo z onih vej, ki ne segajo v Vaš zračni prostor, morate sosedu na njegovo zahtevo izročiti, ali pa mu dovoliti, da si ga sam odnese; mora pa seve povrniti škodo, ako jo pri tem kaj napravi na Vaši košenini. — Pouk, ki ga je sosed baje dobil od sodnika, je napačen. V primeru, da bi sosed ne odnehal in bi ga morali s tožbo prisiliti k vpoštevanju gornjih Vaših pravic ter bi imel v pravdi soditi omenjeni sodnik, ga lahko odklonite iz razloga, ker je v stvari že oddal svoje pravno mnenje. Odgovornost starcev za škodo, ki jo je priiadjal devetletni sin? K. L. Vaš devetletni sin je na potu v šolo zažgal gozdno parcelo. Lastnik gozda zahteva, da se z njim poravnate, ker Vas bo sicer tožil na plačilo odškodnine. — Za škodo, ki jo povzroči nedoraslec (to so osebe do 14. leta starosti), so odgovorne tiste osebe, katerim se sme škoda pripisati zaradi zanemarjenja skrbi, ki jim je poverjena za nedcrasleca. Potem takem Vam mora lastnik gozda dokazati, da ste krivdoma opustili kako dolžno nadzorstvo, odnosno skrb nad omenjenim sinom. Vsak primer je treba presoditi po konkretnih okolnostih. Po našem mnenju ste smeli pustiti devetletnega sina samega iti v šolo in pač niste mogli predvidevati, da bi utegnil na potu v šolo povzročiti gozdni požar. Tožba zoper Vas predvidoma ne bo imela uspeha. Prisilna dražba vinograda zaradi 6800 din. J. T. Trgovec žene v izterjavo svoje terjatve v znesku 6600 din na dražbo Vaš vinograd in sadonosnik ¡v vrednosti 37.436 din. Kdo bo imel pravico do trgatve, ki obeta 45 hektolitrov? Kako bi se rešili dražbe? — Izvršilno sodišče sme na Vaš prediog odrediti namesto dražbenega postopanja prisilno upravo Vašega zemljišča ter sme odložiti dovoljeno dražbeno postopanje, ako zadoščajo povprečni čisti letni donosi tega zemljišča, da se z njimi pokriva odplačevanje glavnice v anuitetah ali v drugih obrokih s tekočimi obrestmi vred, ki ste jih morda z upnikom dogovorili, ko Ste se zadolžili ali pozneje. Prav to sme Sodišče na Vaš predlog odrediti tudi takrat, kadar sicer ni bilo dogovorjeno poplačilo izvršne terjatve v obrokih, toda se mora ta terjatev s pripadki vred poplačati iz verjetnih čistih donosov, ki bi se nabrali v enem letu, od kar se dovoli uprava namesto dražbenega postopanja. Morali bi sicer staviti zadevni predlog v 15 dneh, Matfažek 33 Junaškega Slovenca povest v slikah Tako so pluli že mnogo dni. Potem so zapluli v skrit zaliv in se usidrali. Zvili od kar ste bili obveščeni o dovolitvi dražbenega postopanja, a morda Vam sodišče zamudo prezre ali pa se z upnikom poravnate. — Ako bi se vinograd na dražbi prodal, nimate nikake pravice na vinsko trgatev, čeprav ste se zadolžili baš zaradi ureditve in obdelave vinograda. Pač pa sme zahtevajoči upnik in vsak upnik, čigar terjatev je zavarovana z zastavo, predlagati, naj se zemljišče, prodano na dražbi, dotlej, dokler se ne preda kupcu, postavi pod začasno upravo. Tudi kupec sme predlagati tako upravo že na dražbe-nem naroku, če redno izpolnjuje dražbene pogoje. Seve, ako ne bi nihče predlagal uprave, boste lahko po svojem gospodarili, odnosno s pridelkom razpolagali, dokler ne bo ¿eaiajišče predano izdra-žitelju. Pogoji za dosego službe fiiiancarja. J. A. Vojnik. Prošnjo, kolkovano s 30 dia, naslovite na dravsko finančno ravnateljstvo v Ljubljani ali pa kar na ministrstvo financ. Drugega ni treba v njej navesti, kakor da prosite za službo, primerno Vaši šolski izobrazbi, in da izpolnjujete vse zadevne pogoje, ki so po najnovejših predpisih naslednji: 1. da ste dovršili 18 let starosti in da niste starejši nego 28 let, kar dokažete z rojstnim listom (kolkovanim z 10 din); 2. da ste duševno in telesno zdravi (kar dokažete z izpriče valom uradnega zdravnika, kolkovanim z 20 din); 3. da ste dobrega vedenja (kar dokažete z nravstvenim iz-pričevalom, kolkovanim z 30 din); 4. da ste naš državljan (kar dokažete z domovinskim listom, kolkovanim z 20 din); 5. da ste dovršili vsaj štiri razrede srednje ali njej enake šole (kar dokažete z zadnjim šolskim izpričevalom); 6. da ste odslužili obvezni rok v stalnem kadru (kar dokažete z uverenjem pristojnega vojaškega, okrožja, kolkovanim z 20 din); 7. da ste samski (kar dokažete s samskim listom, kc'kovanim z 20 din); 8. da niste ped skrbstvom, ne v konkurzu in da ni nad Vami podaljšana očetovska oblast (kar dokažete s potrdili sodišča, kolkovanim s SO din); 9. da niste bili s sodno razapdbo obsojeni na izgubo častnih pravic in tudi! ne radi nečastnega dejanja (kar dokažete s potrdilom pristojnega državnega tožilstva, kolkovanim s 30 din). — Službo boste lahko nastopili takoi s podelitvijo in Vam ne bo treba kakšnega predhodnega šolanja. Mesečna plača dnevničarja-zvaničnika znaša 080 din, zvaničnika pa 850 din. — Ali boste dobili službo v Sloveniji, Vam ne moremo vnaprej povedati. Knjige nabožne vsebine na prodaj. F. Dremelj. žal nam ni znano, kdo bi Vam odkupil številne knjige (nekatere stare nad 100 let) nabožne vsebine in po kaki ceni. Napravite seznam vseh knjig ter ga pošljite v ponudbo v nakup Jugoslovanski knjigarni ter knjižnici Prosvetne zveze v Ljubljano, morda tudi Mohorjevi knjigarni v Celje. so jadra in čakali. Mornarji so nemirno begali po krovu, pesem je utihnila. Videti je bilo, da so na dečka kar pozabili. V opazovalnem košu vrh srednjega jambora je noč in dan čepel mož in se nepremično oziral preko morske gladine. Nena- Med tem so se Uskoki že dokaj približali. Skozi line v ladijskem boku so gledale topovske cevi. Skozi trobilo so pozvali Benečane, naj se vdajo zlepa, če ne se bodo zgrda. če se vdajo, jim je življenje zajamčeno, če ne — kdo ve ... (Dalje prihodnjič) doma pa je • ¡klical: »Hoj, že gredo! Benečani! Jadernica...« Da, v daljavi so zableščala bela jadra trgovske ladje, ki je bila beneška last. Vojaška Vojaški zdravnik (pri jutranjem raportu) i »Nič novega?« Službujoči bolničar: »Nič,,, Le en simulant je ponoči spet umrl.« Uskoki in Benečani so si bili gorki, ker so Benečani po vsej sili hoteli osvojiti usko-ško obalo in ker so se pajdaših s Turki. — V trenutku so gusarji razvili jadra in jadrnica je šinila tujcem naproti. Ko je kapitan beneške ladje v daljavi opazil jadrnico s črno zastavo vrh jambora, je ves prestrašen poklical poveljnika vojakov, ki so ladjo spremljali. »Kaj naj storimo, vrli generale?« je vp*ašal. Poveljnik je namršil čelo in dejal: »Posku- TRPEŽNO polvol-neno razne barro VOLNENO v zeleni, sivi,modri,rjavi barvi r TRPEŽNO drobno vzorčasto, priljubljene barve KAMGARN v gladki, črci ia m o dri barvi KAMGARN razne barve, modno vzorčagt BOI.JSE polvol-neuo za športne obleke SLUŽBE: V bližini Maribora se takoj proda lepo majhno posestvo. Naslov v upravi. 1233 Naprodaj njiva, vrt, hiša z gospodarskim poslopjem, poleg farne cerkve Vojnik, v zelo dobrem stanju, pripravno za upokojenca ali rokodelca Vprašati: Marija Hriberšek, Št. Ilj, Podkraj, p. Velenje. 1216 Hišo s sobo in kuhinjo, majhen vrt, ograjeno, prodam za 10.000 din. Skrabl, trgovina, Dobrava 165, Tezno-Maribor. 1222 Prodam blizu cerkve tristauovanjsko hišo, vrt, sadonoenik, njive, 36 arov. Vprašati: Ruše 98. 1228 Malo vinogradno posestvo se proda, Slivnica pri Mariboru. Naslov v upravi. 1183 Dobro vpeljana gostilna, lepa izletna točka, vznožje Pohorja, lepi prostori in stanovanja, pod dobrimi pogoji na prodaj. Nasiov v uprav-ništvu. 1190 2500 din potrebujete, da zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. — Dopise: »Anos«, Maribor, Orožnova 6. Postranski zaslužek! 731 Lepe tiskovine za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici RAZNO: Par močnih konj je poceni naprodaj pri Hetzl, i mlin, Košaki, Pesnica. 1229 Vabilo na izredni občni zbor Kletarskega društva v Ormožu, r. z. z o. z., ki se bo vršil v soboto, dne 3. septembra 1938, ob pol 14. uri (pol dveh popoldne) v dvorani Kletarske gostilne v Ormožu s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in predavanje. 3. Sprememba pravil, zvišanje deležev. 4. Dopolnilna volitev načelstva. 5. Slučajnosti. V slučaju, da bi ta občni zbor zaradi premajhne udeležbe članov ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, kateri sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. 1236 izvršuj e hitro, solidno in po najnižjih cenah Tiskoma sp. Cirila p Mariboru Koroška c. S Čekov, račun štev. 10.602 Telefon interurb.št.2n3 MALA O Z N AN IL A| Sprejmem ruajerja in viničarja. Vprašati v trgovini Lorber, Košaki, Maribor. 1235 Stalno službo dobi mlad pekovski pomočnik, ki bi tudi kruh raznašal. Plača po dogovoru. Pekama Jos. Bechinger, Vurberg pri Ptuju. 1217 Viničar z dobrim spričevalom, vpeljan v vinogradniško in kletarsko tlelo, se išče. 4—5 delovne moči, brez majhnih otrok. Dobra služba. Maribor, Aleksandrova cesta 21/1. 1218 Viničar s štirimi delovnimi močmi išče službe. Naslov v upravi. 1219 Služkinja, vešča vseh gospodinjskih del, se takoj sprejme: Košaki 39 pri Mariboru. 1199 Viničar s štirimi delovnimi močmi se sprejme. Puh, Maribor, Gregorčičeva 8. 1149 Sprejmem majerja. Jarenina 39. 1225 Sposoben Švicar, vešč nemščine, k 20 kravam, se sprejme. Dr. Reiser, Pekre 77, Limbuš. 1226 Iščem službo viničarja. Kušernik 25, Sv. Marjeta ob Pesnici. 1230 Viničarja (štiri delovne moči) sprejme L. Polja-nec, Trčova št. 4, Sv. Peter pri Mariboru. 1240 Viničar, strokovno izobražen, z večletnimi spričevali, išče mesto na manjše vinogradno posestvo. Nasiov pove uprava. 1239 Viničarja, 4—5 delavci, z dobrimi, dolgoletnimi spričevali, z znanjem sadjarstva, čebelarstva, živinorejstva, sprejme Kate Ussar, Zavrče. 1231 Sprejmem viničarja s 4—5 delovnimi močmi. Da-miš Maks, Grušova 12, Sv. Marieta ob Pesnici. 1234 Lepe in trpežne fantovske obleke za šolo in dom od 50 din naprej, izdelek domače obrti, kupite najboljše v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glav- ni trg 24 (pri avtobusni postaji). 1227 Prodam Diabok). Štefan Tkauc, Pre+rež, p. Lapor je. 1224 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter Maribor, Dravska ulica 15. 46) Vam bo potrdilo iz lastne skušnje: SCHICHT070 TERPfiNTINOVO MILO pere II v v v bleščeče belo POSESTVA: Posestvo, 24 oralov, njive, travniki, velik sadonoenik, vinograd, gozd, tri minute od banovin-ske ceste, tričetrt ure od železniške postaje, 12 km od Maribora, se pod ugodnimi pogoji proda. Izve se v upravi lista._1232 Čebelni vosek in druge deželne pridelke kupuje M. Oset, Maribor. 1192 Kompletno moško obleko, izdelek domače obrti, za din 150, 180, 210 in 240, kupite najboljše v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glavni trg 24 (pri avtobusni postaji). 1227 najboljša nega ta dragoceno perilo je žares dobro milo, kakor je Schichtovo ierpeniinovo milo. To milo odpravi temeljilo in prizanesljivo vso nesnago. Perilo je bolj irpežno in vedno bleščeče belo. STANOVANJA IN OSKRBA. Sprejmem dva dijaka na stanovanje in hrano. Maribor, Taborska 2/1. 1223 Lep sadni mlin ugodno naprodaj. Pirih, Maribor, Aleksandrova cesta 21._1237 Vinske sode in štuke za prešo prodaja Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica 25. 1207 Hranilnico Dravsftc banovine Maribor Centralo: naribor Podružnica: Celje v lastni novi palači na oglu nasproti pošte, prej Južnošta- q Gosposhe-Slovenske ulice. 27 iersha hranilnica. § 5 Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj g varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. □□□□□□□annnamnannannnnnmm RAZNO: Vsakovrstno manufakturno blago, robce, odeje, pletenine, perilo, predpasnike itd. kupite dobro in poceni v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glavni trg 24 (pri avtobusni postaji). 1227 Kdor hoče biti poceni oblečen, kupuje razne ostanke in trpežno oblačilno blago, obleke in vse potrebščine v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in štrigova. Nakup jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov. 1106 Mostna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11. 1157 Cenjenim odjemalcem se vljudno naznanja, da se je Knjigarna Panonija v Ljutomeru preselila v bivšo Vilarjevo hišo ter svojo zalogo bogato izpopolnila, a cene znižala, tako da. bo vsak zadovoljen rekel: Panonija v Ljutomeru poceni prodaja. Za nadaljno naklonjenost se priporoča Zupč Anica. 1077 Kupujem staro zlato, srebrni denar (krone, goldinarje, tolarje) po najvišji ceni. Stumpf Alojzij, zlatar, Maribor, Koroška cesta 8. 1154 Prodam vozni inventar, namreč tri težke vozove Tajsel s širokimi kolesi in ene močnejše sanke, skupno dvojne mornarske verige in nekaj komatov prodam ceno vse skupaj ali posamezno. Stražar Alojzij, posestnik, Podgorje pri Kamniku. 1215 Lastniki srečk! Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavni ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. — Lastniki srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami na naslov: »Novice o srečkah«, Maribor, Cankarjeva ulica 14. Priložite 3 dinarje v znamkah! 1156 Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone, delnice itd. Valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 1076 Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk drž. razredne loterije Kdor oglašuje — napreduje! Leine ¡opice, majice, sandale, nogavice, telovadne potrebščine i.t.d. kupite najugodneje v konfekciji JAKOB LAH Maribor, Glavni trg 2 Moške obleke največja izbira 1155 J. PREAC, Maribor, Glavni trK 13. Vse dame kupujejo rade svilo za obleke, perilo itd. pri 1137 I. Trpinu, Maribor, vetrinjska 13 registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem najbolje in najvarneje pri Spofln|ešta|ersM ljudski posojilnici «gosposka ulica 23 f PlinbOFO Ulica 10. oMoDra registrovana zadruga 2 neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastclj v Mariboru