Politični ogled. Avstrijske dežele. Tedaj 10. t. m. — tako poroča ,,N. fr. Pr." — bil je min. posvfet vpričo cesarja, ter se je volilna prenaredba na toliko dolocila, da zamore v diž. zbor priti. — Tudi Poljaci bi bili na toliko obdelani, da vsaj nasproti govorili in glasovali ne bodo. — Po našib mislih so to le slabe tolažbice za gospode poslance na Dunaju, da zamorejo vsaj nekoliko veseli na kteri ples v pustu iti. — V tem ko ,,N. f. Pr." zmagonosni generalmarscb igra, poročajo pa bečki in vnanji nemški listi o ministerski krizi, vsled ktere bi razen Lasserja in Stremay'ra vsi drugi ministri odstopili, v ministerstvo pa zopet stopila Taffe in Goluhovski. To bi bilo neko ,,konservativno" — pa ne preveč, ampak tako-le malo nkonservativuo" ministerstvo, in to le za zdaj, menda za čas dunajske razstave. — To vse so politični otrobi, kterih nočemo povezavati. Ena je gotova, da so si namreč sedanji ministii zastran železnic navskriž. V finančnem odboru drž. zbora se je vnela živa razprava o tem: ali bi železnica iz Koroskega čez Predil v Gorico in dalje v Idrijo in st. Peter šla, ali pa skoz Loko? Za prvo je fin. minister Pretis, za drugo pa min. trgovine Banhans, ki je tudi proti min. Auerspergu nekako občutljivo govoril. Isti odbor je sprejel tudi sklep, da se naj gledč na veliki strošek 14 milijonov, kterega mora država že sedanjim železnicam doplačevati, vladi na znanje da, naj ne dovoljuje takib železnic, ktere potrebujejo državne pripomoči za svoj obstanek. Temu sklepu se je ustavljal minister trgovine, češ da je nekaka nezaupnica do vlade; pa pomagalo ni nič, sklep je bil s 15 glasovi proti 6 sprejet. Omeniti je še prošnja studeniskega grajskega posestuika Lud. Sparovca, v kterej prosi drž. zbor, da naj odpravi tietjino priklade, ktera pripada posestnikom^ takih grajšin, ktere imajo pra?ice patronov. Se ljubše bi pa studeniškemu patronu bilo, da državni zbor odpravi s kratka patronat z vsemi pravicami in dolžnostmi. — Fletno bi res bilo, ko bi gospodje patroni, ki so — kakor studeniški — cerkvena posestva pod ceno dobili, še ttidi vse dolžuosti proti oguljeni cerkvi meni in tebi nič odložili. Sicer bi pa res sreČa bila, ko bi dubovniki in cerkve rešeni bili mnogih prav čuduih patronov. — Pri tej preveč mikavni priliki opominja dr. Recbbauer vlado, da vendar enkrat predloži postavo, ki bode razmere med državo in cerkvijo uravnala. Postava se?eda mora biti taka, kakorsno si liberalci žel6, sicer je ne sprejm^. Na Kranjskem kakor na Českem delajo vladini organi, kar koli je mogoče, da se protesti zoper dir. volitve presilno ne množijo. Na Ceskem se kakih 14 dni sem skoro vsakokrat posebno nPolitik" konfiscira. In v Ljubljani je 11. t. m. _Slov. Narod" 34. štev. zopet, zdaj v kratkih dneh že drugokrat konfisciran bil. Vse to zarad dir. volitev. Vlada na Kranjskem je tudi oklic razposlala, v kterem se ,,demonstrativno dejanje imenuje, s kterim se nmrzenje do vlade kaže", ako se od pol. društva ,,Slovenije" sklenjena prošnj a zoper dir. volitve po bišah nosi, ali na javnih mestib: v gostilnicah, kavanab, štacunab, s olah itd. v podpisanje polaga". — Rodoljubi bodo že druga pota našli, da Slovenci s podpisi svojo voljo svitlemu cesarju na znanje dajo. Poroča se nam iz Ljubljane, da prihajajo podpisi iz vseh^—tudi štajarskih kraj e v Slovenije. Sestero (nemškib) tirolskih državnih poslancev je na poziv prvosednika drž. zboia svoj mandat odložilo; vladi toraj ne ostaja drugo, nego srečo poskusiti s postavo direktnih volitev za silo. Tudi dr. Oelz iz Predarlskega se je lepo zahvalil iu ne gre na Dnnaj. Tako storijo brž ko ne vsi, kterib dozdaj v drž. zboru ni bilo. Vnenje države. Na Šviearskem je vsled krivičnega postopanja luteranov in poimenokatoličanov zoper katoliška škofa genevskega iu bazelsoloturnskega vse po konci. Katolicani s svojimi dušnimi pastirji na čelu se krepko branijo, liberalci pa divjajo naprej. Na Nemškem so izročili pveč. škofi vladi iu dež. zboru obširno spomenice, v kterej branijo v prekrasni besedi pravice kat. cerkve proti domišljeni državni vsemogočnosti. V tem pa, ko liberalna vlada boj zoper kat. cerkev snuje, jej kopa grob majhen možiček židovskega rodii, namrec poslanec L a s k e r, ki je pri obravuavi državnega proračuna čudno osvetil sleparije, ki se godijo pri dovoljenju železnic in raznih bank. — Wagener, drž. svetovalec in poročevalec pri kraljn, mož, ki je na vse kriplje na to delal, da so se oo. jezuiti kot ,,državi nevarne osebe" iztirali, stoji zdaj vsled Laskerjevih raa^odetij pred svetoii} kot slepar, ki je v svoji visoki službi le za svoj žep delal! Enaka prede finaučn. mjuistru in še drugim. Ministerstvo bode z večine odstopiti paoralo,