Dopisi. Iz Ribnice. (Nekaj za naše društvo.) Kakor čujemo, imelo bo tnkajšnje naše ,,bralno društvo" dne 30. t. m., na binkoštni ponedeljek, svoj izvanredni zbor. Vse bližnje in dalnje rodoljube, naj že dobe vabilo ali ne, vabimo še tukaj posebej, naj prihite v društveno kolo, kajti poleg zabavnega dela veselice, združene s petjem. godbo in tombolo, imajo priti na vrsto tudi nekateri velevažni resnobni pogovori in dogovori. Tako ima naše razumništvo, in slovenski kmet sploh, obračati v sedanjem času čedalje več pažnje šolskemu poduku, da se tukaj v ljudskih šolah ne bo preveč v kot porival naš slovenski jezik in se v šolah košatila edino le nemščina. Statistika urarljivosti že glasno pričuje, da kjer je mladina preveč z nauki naphana, zlasti še z nauki, ki so jej jako nepotrebni, tam se tudi neprestano krajša človeška starost. Smelo se pa reči, da od mladine sedanjih po tujčevalnih šol bo težko kateri 80 let dočakal. Sovražnik svojega otroka toraj je, kdor bi sam želel, naj bi se poučevala le nemščina in zopet nemščiiia, kajti ako nemškemu detetu ua srednjemu Štajarju, ali le malo preko Radelna, zadostuje ujegov rhinder-liaiider", zakaj bi naj slovenski jezik našej mladini ne? Kdor pa hoče štndirati štatistiko umrljivosti med nami in njimi, naj obišče samo naša in njiliova pokopališča pa bo izvedel. — Dalje pak hočerno tudi zahtevati naj železniško osobje, ki posluje na progah, ki vodijo po slovenskej zemlji, izrečno zna tudi naš slovenski jezik, kajti misliti je, da je ono zavoljo Ijudstvo, ne pa ljudstvo zavoljo njega tukaj. Pa še več. To sedanje urgermansko osobje ima ali nima nekaj v svojili paragrafih, kar se mora na vsak način predrugačiti. Ono ima menda, kakor se kaže, nalogo: prejemnikom kakošnega blaga ali robe dotičnih. ,,aviz" na dom ne pošiljati, aii jim še celo naznaniti ne, da je kakošnja pošiljatev na koga došlo. Debelo pa znajo zaračuniti dotični ,,lagerzins:f, pa Bog v6, ali od avize, aU od blaga. Ker prejemnik kakošnje pošiljatve ne zamore ovohati, kedaj bi niu bil kedo kaj poslal, naj se je to zgodilo po naročilnem ali nenaročilnem potu. in ker je to plačilo lagerzinsa res krvavo oderuštvo, mo- ramo soglasno zalitevati, da se dotični pravilnik postajinega vodstva preuaredi tako, da se mora vsaj po preteku treli dneli aviza prejemniku po pošti na dom poslati in ko bi se to ne zgodilo, pa bi se od blaga vendar računil lagerzins, naj se vsak takošen postajni vodja postavno kazuuje. To utegne pomagati, da naše ljudstvo ne bo znosilo toliko novcev železnici samo zaradi zanikernosti njih osobja. S Ptuja. (Politično društvo.) Dne 6. maja t. 1. iinelo je slovensko kat. politično društvo Pozor na Ptuji v prostorih narodnega doma svoje zborovanje, in se je novi odbor volil. Volili so se per acclamationem: g. dr. Jakob Ploj, predsednikom, g. dr. Fran Jurtela, podpredsednikom, gg. dr. Josip Cuček, Alojz Brenčič, P. Benedikt Hrtiš, Jožef Jcrman in Audraž Jurca odbornikom, gg. Tone Grregorič, Miha Brenčič in Marko Pavlinič, namestnikom. Novo izvoljeni odbor se je takoj koustituiral ter se blagajnikom izvolil g. dr. Josip Čuček, tajnikom g. Alojz Brenčič. — Gospod dr. Fran Jurtela je pri točki ,,posebni nasveti" stavil predlog, da se gosp. dr. Lavoslavu Gregorecu za možko postopanje in brigo glede koroških Slovencev po brzojavnem potu posebaa hvala izreče in se je ta predlog ehoglasno sprejel. Iz Gornje Radgone. (Bauernverein.) Cudimo se, kako hodi bauernverein zvito okoli prav, kakor lisica išče, koga bi v svojo Ijukno zvabila. V Radgoni so imeli na veliko križevo zbor. Radi njega so že prej v nemških časnikik trobili, da bode iz ljutomerskega okraja osemdeset jahačev prijahalo. Toda na zboru ni bilo zavednega Slovenca, ko bi ga z gorečo bakljo pri dnevu iskal. Tu smo že tako zavedni, da če kaj na tak zbor pušljemo, tedaj že rajši osla brez konja. — Tu mi pride basen na misel o lisici. Kaj stori ona, preden do svoje Ijukne pride? Vse druge pregleda ko bi ji kedaj v kteri trebalo stanovati. Tako je tudi ta svojat storila, na veliko križevo večer še le je prišla v Grornjo Radgono h g. Kirbisu ter je oudi ves žolč svoj razlila ua vse, kar je slovenskega. To so ljudje, to je omika, to je bauernverein, da se Bog usmili. Tako dela ta liberalna stranka, ni upati, da bi te Ijtidi še kedaj pamet srečala. Iz Trnovelj. (Volitve. Pomoček.) Da je jeza škodljiva za človeško telo, to je gotovo in če mora človek v jezi dolgo živeti, se je bati gotove smrti, ako ni pomoči. Mi smo imeli moža, ki je moral od naše prve volitve dne 11. oktobra 1. 1. pa do dne 5. aprila t. 1. v takem srdu živeti, da se je bilo bati za-nj. Ta mož je bil naš ljubi lončar v Škofljivasi. Ceiih 7 mesecev je liiral in bodil pobitega srca sem in tje, da smo ga že vai obsodili za večnost. No pa se še vendar najde pomoček tudi za take lončarje. Našega je rešila strašne jeze in togote nova občinska volitev, kajti pri tej so ga dali zopet v odbor. 0 srečni dan, da ga je včakal in se rešil strašne muke! Drugače bi mu ne bilo mogoče živeti, toraj je na drugi strani vendar le pomoček tudi volitev za take može, kajti zdaj je vesel in zdrav, kakor riba v vodi. Iz Laškega okraja. (Spletkarije šulvereina) V zadnji številki ,,Slov. gospod." je bilo brati, da smo tukaj od slaboglasnega ,,šulvereina" 3000 gld. za našo šolo prejeli. Dopisnik je nekaj zvoniti slišal, pa je ugibal: pri kateri cerkvi? Reč je ta-le: Tukaj na Toplici se je pri gostih večkrat nabiralo za zidanje nove šole, posebno pri tombolah ob rojstnih dnevih svitlega cesarja. Rajni Uhlich, posestnik toplic, je te denarje v Celjsko šparkaso dajal, in ne da bi bukvice šolskemu svetu kot pravemu lastniku izročil, obdržal jih je sam in se predrznil v svoji oporoki o tem tnjem blagu sporočiti, in samovoljne pogoje staviti rekoč: da se sme ta deiiar šolskemu svetu le takrat izročiti, ako se šolski svet zaveže, da se bo v novi šoli poleg slovenskega tudi nemški podučevalo. Toda mi prašamo, kakšno pravico je rajni Uhlicli imel, o tem tujem denarju v testameutu govoriti in lastnovoljiie pogoje staviti? Denar se je brezpogojno pobiral, samo za zidanje nove šole, to more mnogo prie potrditi, innikdar za nemško šolo; to more tudi pisatelj teh vrstic s prisego potrditi, bil je nalašč šel brat črno tablo, na kateri je bilo zapisano: ,,Tombola zum Besten des Schulbaues zu St. Margareth!1 Drugače bi gotovo se ne bil tombole vdeležil. Dalje ne prihajajo zgola Nemci v toplice, temuč tudi drugi; zlasti meseca avgusta, in o tem času se je največkrat pobiralo, je skoraj večina Madjarov, Hrvatov in Lahov. Ti bodo debelo gledali, ako sedaj izvejo, da so za nemško šolo vlagali in kako vestno se je ž njihovimi denarji ravnalo. Da pa to nabiranje ni Bog vedi, kakšna velikodušnost ali nesebičnost topliškega posestnika Uhlicha, vidi se iz tega, ker je to njemu samemu v največji korist bilo, zakaj on bi moral kot največji posestnik tudi največ k šoli plačati. Solski svet se je do finančne prokurature obrnil, le-ta pa je v Gradcu, in to pove zadosti; ona je to lastuovoljno sporočilo Uhlichovo čisto v redu našla. Med tem časom se je šola dokončala, in od prokurature zapuščen šolski svet v zadregi zarad plačila je privolil, da se sme tudi naprej v višjem razredu, kakoi- postava veli, nemški podučevati, samo g. župnik tega ni podpisal, teumč je protestiral zoper legalno oporoko. To dovoljenje se je uknjižilo pri zemljiščni knjigi v Laškem, da ko bi kedaj se v tej šoli uemški ne podučevalo, mora se Toplici teh 3000 goldinarjev vrniti. Gospodje juristi, povejte nam, zakaj bi se ta denar, ki ni bil za toplico nabran, moral v tem slučaju toplici vrniti, in ne za kakšen drug dober namen? in ti, občina sv. Krištofa, povej nam, zakaj imaš zdaj, ko smo ti nad 8000 za šolo plačali, še 3000 vknjiženega dolga na šoli? Naš zastopnik v državnem zboru pa dregni gospoda ministra, naj finančni prokuraturi naroči, se za šolski denar bolj toplo potegovati. Od sy. Bolfanka v Slov. gor. (P ogreb.) Dne 7. maja smo tukaj mnogospoštovanega velikoposestnika Janeza Kronvogla v Cermlji liladni zemlji izročili. Rajni je bil miroljuben, skrben in po vsaki strani priljubljen gospodar. Kako ga je vsa okvMca ljubila, to se je izvidelo pri njegovem pogrebu. Domači in sosednji farani so se v lepem številu zbrali, ter ga spremljali k večnemu počitku. Mnoge in maoge solze so tekle po njem. Naj poeiva v miru! Iz Makol. (Strela.) Naznanjam vam prav žalosteu dogodek. V soboto dne 7. t. m. udarila je strela v hišo nekega kmetovalca tukajšnje Št. Anske občine (na Dednem vrhu) ter je ubila 191etnega mladenča, brata gospodinjinega, in pa :!4letuo deklo Miciko Sket. Gospodinja z malim otrokom in nje stara mati. ki ste bili tudi v hiši navzoči, ostali ste bvala Bogu vsi nepoškodovani. Ubita deklina bila je ravno prejšnji dan. na čast preblaženi kraljici majnikovi pri spovedi in sv. obhajilu — pač blagor tistim, kateri so vedno pripravljeni, stopiti pred ostro sodbo božjo, kaj ne ?