!  Med evangeljskimi prilikami je ena naj- bolj poznanih tista o usmiljenem Samarijanu. Njen protagonist je dobil oznako ‘usmilje- ni’ na podlagi ugotovitve, ki jo je na Jezu- sovo vprašanje o tem, kdo je bil bli`nji na pol mrtvemu èloveku, izrekel uèitelj postave: “Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje” (Lk 10,37a). Omenjena prilika o Samarijanu je pogosto uporabljan motiv pri prilagoditvi Je- zusovega nauka `ivljenju kristjana/kristjanke, morda pa še pogosteje pri razmišljanju o nje- govem prenašanju na vsakdanje `ivljenje. To- vrstne prenose v nekoliko svobodni prede- lavi sreèamo v razumevanju kršèanstva v opravljanju dobrih del ali v opravièevanju po- sameznikovih napak zaradi opravljanja do- brih del. Morda nam lahko evangelist spo- roèi še kaj veè kot to, èe se na priliko osre- dotoèimo z vidika njenega sobesedila. Za za- èetek se denimo lahko vprašamo, na katerem mestu v evangeliju se prilika nahaja. V tem kratkem razmišljanju se bom us- tavil ob omenjenem odlomku iz Lukovega evangelija in razmišljal o tem, v kakšnem kontekstu je Jezus povedal priliko o usmi- ljenem Samarijanu, ter kako se na njegovo zgodbo navezujeta predhodno besedilo in do- godek, ki sledi priliki. Tudi èe gre za prili- ko, ki ima svojo lastno zgodbo in povednost, moramo biti pri branju in razumevanju evan- gelija pozorni na besedilni okvir, v katerem se doloèen odlomek nahaja. Takoj za prili- ko o Samarijanu Luka zapiše dogodek z Ma- rijo in Marto, v katerem Jezus izreèe slavne besede: “Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet” (10,41– 42). Proti koncu leta Svetega pisma `elim ob tem mikro primeru poudariti dva vidika bra- nja te navdihnjene knjige. Prviè, pri branju in razmišljanju posameznih dogodkov, prilik ali odlomkov evangelija oziroma drugih sve- topisemskih knjig moramo posebno pozor- nost namenjati besedilnemu kontekstu in na tak naèin la`je odkriti središèni pišèev pou- darek ter, drugiè, v vseh besedilih moramo vedno iskati Jezusa Kristusa. Prilika o Samarijanu prinaša pomemben poudarek glede opravljanja dobrih del oz. del usmiljenja, ki ga lahko razumemo kot neke vrste novost, ki jo uvede Jezus. Dve vprašanji se v odlomku nanašata na bli`njega – prvo postavi uèitelj postave Jezusu, drugo pa Jezus uèitelju postave; uèitelj postave na zaèetku odlomka vpraša: “In kdo je moj bli`nji?” (10,29), Jezus pa tako rekoè enako vprašanje na koncu postavi nekoliko drugaèe: “Kaj se ti zdi, kateri od teh treh je bil bli`nji tiste- mu, ki je padel med razbojnike?” (10,36). Vprašanji se med seboj bistveno razlikujeta in prinašata novost, ki jo v razumevanje bli`- njega vnaša Jezus in se skriva v odnosu med dvema èlovekoma, in sicer na dveh ravneh. Prviè, bli`njega odslej ne opredelimo glede na njegov status, poklic, spol in druge zuna- nje dejavnike, temveè je lahko bli`nji vsak èlovek. In drugiè, bli`njega si ne izbiram gle- de na svojo lastno presojo, ali je nekdo po- tencialni “prejemnik” mojih dobrih del, saj je moj bli`nji vsak èlovek. Jasno pa je, da dela usmiljenja predpostavljajo tudi našo oseb- no odloèitev in zavzetost za bli`njega. $#-2,   , !     -   # Kot ena najbolj znanih prilik, ta o Sama- rijanu terja še prav posebno pozornega bralca, poleg tega pa jo moramo v `elji, da bi jo ra- zumeli èim bolj celovito in bi zajeli vse njene vidike, obravnavati znotraj njenega sobese- dila. Poleg zgodbe same se namreè osredo- toèimo še na druge pomembne elemente. Prva stvar, ki jo opazimo pri branju, je ta, da je prilika o Samarijanu del Jezusovega dalj- šega pogovora z uèiteljem postave; njun po- govor se zaène z uèiteljevim vprašanjem: “Uèitelj, kaj naj storim, da dose`em veèno `ivljenje?” (10,25). Etièna dimenzija, za katero se zdi, da se postavlja v ospredje z usmilje- nim Samarijanom, je torej samo del odgo- vora na vprašanje – kako `iveti, da bi dose- gel nebeško slavo. Pomembnost ali temelj- nost prilike ni predvsem v njeni etièni raz- se`nosti, temveè v vprašanju, ki je povod za priliko. Uèitelj postave sprašuje Jezusa, obe- nem pa poda tudi odgovor, in sicer: “Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso moèjo in z vsem mišljenjem, in svojega bli`njega kakor samega sebe” (10,27). Kljub Samarijanovi zgledni bratski ljubez- ni je dejanski evangelistov poudarek zelo sve- topisemski, in sicer govori o prvi zapovedi, sestavljeni iz dveh komponent ljubezni: lju- bezni do Boga in ljubezni do bli`njega. Pri- lika o usmiljenem Samarijanu se zdi kot ne- kakšno pojasnilo v obliki zgodbe, s katero po- nazori drugi del zapovedi, ki se nanaša na bli`njega. Evangelist Luka sicer tudi na mno- gih drugih mestih izpostavlja Jezusovo po- zornost do ubogih: `ena, ki je imela duha bo- lezni (13,10 sl.), `ene nasploh (1,48.52; 7,11– 17), pastirji (2,10), prilika o nespametnem bo- gatašu (12,16–21.22–24), prilika o bogatašu in ubogem Lazarju (16,19–31), Jezus odpusti gre- šnici in prilika o dveh dol`nikih (7,36–50), farizej in cestninar v templju (18,9–14), ter Je- zusove besede: “Sin èlovekov je namreè prišel !       iskat in rešit, kar je izgubljeno” (19,10). Kljub pogostemu pojavljanju in Jezusovemu ukvar- janju z ubogimi skozi celoten evangelij pa gre pri usmiljenem Samarijanu in širšemu bese- dilu, v katerem nastopa, veè kot za program- sko besedilo kršèanskih etiènih naèel in pra- vil. Jasno je, da je njen pomen tudi v Jezu- sovem poudarku in korekciji `e v Stari za- vezi prisotne zapovedi pomoèi ubogim (prim. 2 Mz 22,25–27; Jer 22,16; Ezk 16,49; 18,12; Iz 3,14–15 itd.), še bolj kot samo izkazovanje us- miljenja pa najbolj jasno izpostavlja prvo in najveèjo zapoved, in sicer zapoved ljubezni do Boga in bli`njega. Po pogovoru z uèiteljem postave, v kate- rem beremo priliko o usmiljenem Samari- janu, Jezus prispe v neko vas, v njej pa v Mar- tino in Marijino hišo (10,38–39). Na prvi po- gled se zdi, da med dogodkoma ni nobene notranje povezave in da gre paè za nadalje- vanje pripovedi o tem, kam je Jezus potoval in kaj je delal. Toda èe beremo pazljivo in povezovalno, lahko zgodbo razumemo z vi- dika prve zapovedi, ki jo je evangelist postavil v ospredje `e v pogovoru med uèiteljem po- stave in Jezusom. Na tak naèin lahko v na- daljevanju išèemo naèine, kako s prilikami in dogodki evangelist dodatno pojasnjuje Je- zusovo razumevanje te zapovedi. S tega gle- dišèa lahko pove`emo priliko o usmiljenem Samarijanu in dogodek v Martini in Mari- jini hiši, in sicer tako, da vsakega izmed dveh dogodkov razumemo kot pojasnilo k posa- meznemu naroèilu zapovedi do Boga in do bli`njega. Èe je usmiljeni Samarijan pona- zoritev ljubezni do bli`njega, lahko v Mar- tini in Marijini zgodbi išèemo razlago zapo- vedi ljubezni do Boga. Marija je, ko je bil Je- zus na obisku v njihovi hiši, sedla k njego- vim nogam (10,39). Jezusovo ovrednotenje Marijinega dejanja oz. njene odloèitve se gla- si: “Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet” (10,42). Posameznik je tisti, ki na- redi odloèitev za Boga in za ljubezen do njega in te odloèitve mu ne more nihèe omejevati. Še veè: èeravno Jezus na posreden naèin poh- vali prizadevanje Marte, in sicer s tem, da u`iva sadove njene skrbne stre`be, jo opozori, da je osebna odloèitev za Boga predhodna odloèitvi za skrb in pozornost do bli`njega: “Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno (10,41–42). Evangelist torej na narativen naèin pri- ka`e pravilen odnos do prve izmed zapovedi s slikovitim opisovanjem likov, ki k zapovedi pristopajo na nepravilen naèin: duhovnik in levit ljubezni do bli`njega ne `ivita pravilno, ker bli`njega presojata glede nase; Marta pa je problematizirana zato, ker `eli s slu`enjem nadomestiti ljubezen do Boga, namesto da bi iz ljubezni do Boga slu`ila bli`njim. Naše razmišljanje še ni konèano; evangelj- sko besedilo moramo namreè nujno brati tudi v širšem kontekstu, to pomeni, da posamez- nih dogodkov ali izjav ne razumevamo in in- terpretiramo preozko, temveè vedno znotraj širšega sporoèilnega konteksta. Na nek naèin moramo zato pri vsakem branju skozi podo- ben postopek razširitve: vsak odlomek je vpet v druge odlomke in tako pridemo do evan- geljskega besedila kot celote, kjer nimamo veè na razpolago posameznih dogodkov ali prilik, temveè smo sooèeni z enim samim, temelj- nim sporoèilom pisca. V posameznih odlom- kih Jezus uvaja razliène nove poglede, naèine razumevanja, nauke ipd., ki jih, èe vzamemo evangelij kot celoto, zelo te`ko zreduciramo na eno samo sporoèilo. Ta postopek še naj- la`je naredimo, èe enostavno izhajamo iz be- sede evangelij: vesela novica; evangelist skozi celotno besedilo ka`e, da je vesela novica – Je- zus. Miniaturo tega temeljnega sporoèila pa poda skozi besedilo, o katerem razmišljam v tem zapisu. Èe skupaj beremo priliko o us- miljenem Samarijanu, dogodku v Martini in Marijini hiši ter odlomek, ki je predhoden tema dvema in v katerem Jezus izra`a svoje veselje, potem dobimo odlomek Lk 10,21–42, !   # s katerim lahko Lukovo razlago prve in naj- veèje zapovedi nadgradimo z evangeljsko no- vostjo, to je z Jezusom in posledico, ki jo pri- naša on. Zapoved, o kateri sta si Jezus in uèi- telj postave edina, smo si `e ogledali. Jezus sicer v njeno razumevanje vnaša nov pogled, a kljub vsemu zapoved ostaja enaka, kot je bila, in zato bi v njej te`ko prepoznali novost, zaradi katere Novo zavezo imenujemo nova. Novost evangelija je preprosto Jezus in po njem obljubljeni Sveti Duh, s katerim Luka zaène omenjeni odlomek: “Prav tisto uro se je razveselil v Svetem Duhu in rekel: ‘Slavim te, Oèe, Gospod neba in zemlje, ker si to pri- kril modrim in razumnim, razodel pa otro- èièem’” (10,21) ter o katerem isti pisec govori v svoji drugi knjigi, Apostolskih delih. Dejan- ska tema, o kateri govori evangelist, ni niti kršèanski etièni kodeks niti najveèja izmed za- povedi, temveè Sveti Duh, in sicer kot pre- se`ek, zaradi katerega Luka zapiše evangelij. Poudariti `eli, da je Jezusovo rojstvo, o ka- terem slovesno govori angel na zaèetku evan- gelija: “Glej, spoèela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imeno- val Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega oèeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kra- ljestvu ne bo konca” (1,31–33) prese`ek v odre- šenjski zgodovini. V zgodovini je Bog skle- nil zavezo in dal èloveku zapovedi, pri Jezusu pa gre veè kot zgolj za niz zgodovinskih do- godkov in s tem za vprašanje zapovedi ljubez- ni do Boga in bli`njega. Evangelist govori o dostopu do temeljnega sadu Kristusovega kri- `a – o Svetem Duhu, ki je odslej dostopen vsa- komur, ki prizna, da je otrok. Vsem tem je dostopna resnica, ki sega preko zgodovinskih okvirjev zemeljskega Jezusa: Bog se je odloèil prebivati med ljudmi. Kar je evangelist Matej !  povedal s starozavezno prerokbo: “Glej, devica bo spoèela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar v prevodu pomeni Bog z nami” (Mt 1,23), je evangelist Luka polo`il v Jezu- sova usta: “Povem vam namreè: Veliko pre- rokov in kraljev je hotelo videti, kar vi gle- date, pa niso videli, in slišati, kar vi poslu- šate, pa niso slišali” (10,24). Èe sklenemo razmišljanje, lahko zaklju- èimo naslednje. V odlomku, ki smo ga izbrali v tem prispevku, najprej opazimo priliko o usmiljenem Samarijanu, v kateri evangelist ne govori samo o bli`njem, temveè na nek naèin vnaša novo definicijo bli`njega, ki ni veè tisti, ki ga jaz razumem kot bli`njega, temveè vsak izmed nas, saj je vsak èlovek po- treben usmiljenja. Poleg tega obravnavana prilika v sobesedilu ne stoji sama zase, temveè je, èe upoštevamo zgodbo, ki sledi priliki, del Jezusovega razlaganja prve in najveèje zapo- vedi ljubezni do Boga in do bli`njega. Lju- bezen do bli`njega Jezus ponazarja s priliko o usmiljenem Samarijanu, ljubezen do Boga pa kar preko svojih dejanj, namreè na obi- sku pri Marti in Mariji. Toda vse to evan- gelist še nadgradi. Besedilo, ki uvede ome- njena dogodka, ka`e še dlje od prve in naj- veèje zapovedi, in sicer ka`e, da Samarijan in Marija dejansko nista v ospredju, temveè je v osredju Jezus sam, v moèi katerega imam vsak trenutek mo`nost, da se odloèim in ga sprejmem ter se tako razveselim v Oèetu, po katerem hrepenim in za katerega sem ustvar- jen. Temeljna zapoved ljubezni do Boga in bli`njega je bila prej in je poslej, novost krš- èanskega `ivljenja pa je preprosto Jezus, ki po- šilja Svetega Duha. Ob tem temeljnem (kva- litativnem) predrugaèenju mojega odnosa z Bogom sta Samarijan in Marija le ilustraciji dejstva, da prva zapoved ostaja, kot je bila.