M KOROŠKI ČASOPIS 95 Leto V, 26. april 1995, cena 150 SIT Poštnina plačana pri A A pošti Ravne na Koroškem PRAZNIKE! emona obala Koper in brezcarinske prodajalne LIBELIČE, RADELJ in VIČ Ob nakupih v naših brezcarinskih prodajalnah boste do konca junija prejeli kupone, ki jih lahko zamenjate a darila. Več zbranih kuponov - lepše je darilo: \V m#a—■ ■ ji r%io> a »■ ji ■ir : è VELIKA PISANA KOPALNA BRISAČA è SOKOVNIK ZA OSVEŽILNE PIJAČE è AKUMULATORSKA SVETILKA e ROČNA URA ZEON-INGERERSOLL Obiščite naše brezcarinske prodajalne na mejnih prehodih VL LIBELIČE RADELJ \y VIC emona obala koper d.d. Karikirano - Čuden glavnik so nam poslali iz Ljubljane. Lase nam je populil, uši pa so še ostale! TEPENI IMAJO BODOČNOST Smo sredi praznikov: verski so že za nami, državni šele prihajajo. Oboje proslavljamo z obilico jedače in pijače, nekateri s pirhi in drugi z nageljni, čedalje moderneje pa je praznovanje s pokanjem namesto dolgočasnih govorov. Dan upora proti okupatorju je zapovedan državni praznik, ob katerem se nehote porajajo državljanom zanimive povezave med preteklostjo in sedanjostjo. Upor je včasih državljanska dolžnost, drugič nepokorščina in tretjič nesmisel. Upor proti okupatorjem vseh vrst je nagrajevana državljanska dolžnost. Nepokorščina je kršenje pravnih norm in jih država sankcionira s kaznovanjem. V pravni državi se znajo policaji in državljani ob racijah obnašati razumno, da ne pride do pretepanja. Država ne pusti policajem, da bi tepli nedolžne, saj le-ti na podlagi zdravniških potrdil s pomočjo odvetnikov iztožijo od države visoke odškodnine. V Sloveniji pa o pravni državi šele sanjamo. Naivneži še zaupajo državnim institucijam, vojski in policiji, da jih bodo čuvali vsega hudega. Realisti se skušajo zavarovati pred kriminalci in spedala z ustanavljanjem “trojk” in “sokolov”. Pametni se izobražujejo. Pravne norme spoznavajo teoretično, praktične izkušnje pa v življenskih situacijah z razvozlavanjem škandalov in afer. Idealna praksa je tudi doživljanje krivic na lastni koži, kar vsekakor utrdi! Mestna občina Slovenj Gradec se lahko veseli porasta odvetniških kandidatov, rekrutiranih iz vrst pretepenih. Če so se neuki upirali policijski raciji in skupili bušk in modric, se bodo oddolžili vsem sotrpinom z zahtevki za popravo krivic od matere države. Odvetniške tarife so določene v procentih na višino odškodnine. Več bo tepenih, več bo honorarjev! Morda pa bo država počasi spoznala, kaj se ji splača in bo prepovedala tepeže brez razloga. Ko se bo to zgodilo, bodo državljani tudi praznik dela in ostale praznike dočakali sproščeni in zadovoljni. Upajmo, da ni več daleč ta dan.... -TIK 0 Tisti, ki živijo od danes na jutri, zahtevajo, naj danes živimo za jutri. Ljudlje z belimi ovratniki z nami ne delajo v belih rokavicah. 0 Pri pravicah so najmanj delavni najbolj dejavni. 0 Modro ni modno. NIKO VSEBINA —mmmmmmmmBmmmmmimxmaBmmmBm! ililiilll X Koroška med nebom in zemljo X Intervju: Miran Kus, Vuzenica - til! 6 X Anketa: Racije v • . ,/■ Slovenj Gradcu 7 X Reportaža: .... Matjažev pohod na Peco 14 X Glasba: Abadon 18 X Družabna kronika inčveke on xU X Pisma: Zaostanimo 11» državni terorizem X Črna kronika: Ura . za Orienta! X Borza dela PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc do.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Trskama ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-9Cd. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju Ki oroška se je v slabih petih letih viharnih 'sprememb znašla med nebom in zemljo. Ni« vet ni tako kot je bilo, nekatere stvari so obrnjene na glavo, mnogi smo prepotovali dolgo pot od brezmejnega navdušenja do streznitve, prizem-Ijenost je postala odlika. Kje torej smo, na nebu ali na zemlji? Nekje vmes, toda vse kaže, da smo na dobri poti. K zvezdam! MED NEBOM IN ZEMLJO - K ZVEZDAM BITKE ZA PREŽIVETJE - ZMAGE IN PORAZI preimenovali v lastnino lastnikov, ki imajo ali pa Ixxlo Ì5e imeli ime in priimek, je jogurt, s katerega nekateri že posnemajo smetano. Sirotka ostaja siromakom ki svojega imena niso uspeli vpisati med lastnike imetja, ki bi po novih merilih bilo vredno svojega imena. Neizčrpen motiv, ki poganja ves razviti svet, je dosegel tudi nas. Za povrh imamo še demokracijo s strankami. Tudi te, tako kot v vseh demokracijah, sodelujejo pri novih delitvah. Nesreča vseh gospodarskih orga- nizacij - podjetij je posledica generalne preusmeritve od socialnega k ekonomskim ciljem Če gledamo nanje z vidika socialne varnosti, seveda. In sreča, ker so podjetja v vseh z imenom in priimkom lastniško formiranih organizacijah pač usmerjena k trgu, kjer prodajajo svoje izdelke. Z dobičkom, ki omogoča preživetje in razvoj. Okretnost, ki jo zahteva trg, je zalotila koroško gospodarstvo v slabem trenutku. Predvsem dinozavri so dobesedno usihali ob novih prilikah, železarna, ki je bila tako in drugače diktator razvoja in najsvetlejši biser na ogrlici, se je dobesedno sesula sama vase in naj si misli vsakdo, kar si hoče, rešila jo je mati država. V Ljubljani se tega seveda dobro zavedajo in vsakršno čivkanje in javkanje iz nekdaj mogočnih Raven jim ne seže do živega. Zato o lastninjenju, ki bi preteklim lastnikom omogočilo tokrat, da bi se vsak s svojim imenom in priimkom vpisali med solastnike, še noče slišati. Še noče slišati, očitno pa tudi je, da bo v prehodnem času število kandidatov za solastništvo zreducirala na minimum. Ker so očitno domači menedžerji še vedno usmerjeni k (ali tudi) socialnim ciljem, jih država menja. Glej Metal! Podobno je z večjimi podjetji, ki so po pravilu v kratkem času postala mala ali srednje velika. Tudi v teh se država pojavlja kot katalizator prilagajanja, kot zloglasni SKLAD In tudi v teh je pogled nanje iz Ljubljane neprizanesljiv in iz našega lokalnega vidika krivičen, včasih tudi diletantski. Včasih upravičeno. Da vendarle rinemo tudi navzgor, proti zvezdam, pravijo tam, kjer so vsemu že povedanem navkljub uspeli preživeti, prodajajo svoje izdelke z dobičkom in tudi v teh žametno revolucionarnih časih rastejo. In tudi zanje velja pravilo, da so imeli več šans, če v preteklosti niso bili vezani na dinozavre, ki bi jih potegnili za sabo navzdol. Nekateri že prehajajo v srednje velike in prav simpomatično je, v njih ostaja občutek socialne varnosti skorajda tako močan kot nekoč. Tokrat seveda vezan na dobiček pri prodaji dela v izdelkih. DELODAJALCI IN DELOJEMALCI Kar se v malih podjetjih in v obrti že nekaj časa ve, kdo je namreč tisti, ki je lastnik in kdo prodaja svoje delo, bo kmalu znano tudi v vseh drugih družbah, kot pravimo uradno podjetjem. Tranzicija v to novo vedenje je najtežji, najbolj krut del “žametne revolucije’ Lastninjenje, kot se ga gremo pri nas, pa lx> za razliko od že razvitih “socialnih kapitalizmov” pri-neslo še povsem neznane dileme lastnikov, ki bodo v lastnih podjetjih prodajali delo, dvojnost vlog torej. Vedenje o povsem novih vlogah ljudi v sistemu je na državni ravni na srečo dovolj resno. Razvpiti socialni sporazum med partnerji je podpisan. Črke na papirju torej so na pravem mestu, če odmis- Komentar limo, koliko kompromis lahko pomeni komu poraz ali zmago, problem je seveda na dosti bolj konkretnih ravneh. Te zadevajo večino. In če je večina, torej večina delojemalcev - delavcev, še vedno vključena v sindikat, kako se sindikati lotevajo problemov na konkretni ravni. Skromno menim, da je največji problem v samih sindikatih ta, da se ne znajdejo v razmerah, ko njihovo članstvo ni več kritična masa, ki se na vsak poziv dvigne, sede in s štra-jkom izsili odločitve v svoj prid. Kar spomnimo se zadnjih deset let fabrike in njenih štra-jkov, posebno zadnjega, ki ga je sprožil novi, takoimenovani neodvisni sindikat. Po njem je šlo s številom delovnih mest strmo navzdol, država je z neprizanesljivo logiko lasmika opravljala vlogo “čistilca" programov, sindikat je delil pakete najbolj ogroženim sodelavcem, nekaj poskusov stavk se je razbilo ob objektivnih dejstvih, ki jih je lastnik imenoval “izguba, premalo dohodka na zaposlenega, dolgovi”. Menim celo, da je v konkretnem, fabriškem primeru bila socialno prizanesljiva. Zavedajoč se seveda, da bi gola logika upoštevanja navedenih dejstev sindikatu vrnila moč kritične mase. Pozneje izstavljen račun bi bil zanjo še višji. Še težje je delojemalcem v pravi množici novih podjetij, po pravilu malih. Če upoštevamo občutljivost poslovanja, ki,tudi praviloma,ni zavarovano s kapitalom, ki bi v kriznih trenutkih lahko pokrival tveganja, neizkušenost (in neznanje) novopečenih direktorjev, pomanjkanje delovnih mest in poleg vsega še nemoč sindikata, so delavci v takih podjetjih v najtežjem položaju. Če status delavca sploh imajo in če ga imajo, če so člani sindikata. Državni aparat, ki bi po zakonih, ki so, moral ščititi njihove interese, je tog počasen, v konkretnih primerih povsem neučinkovit. Tožbe, ki imajo povsem predvidljiv izid v prid delavcev, čakajo na sodni tron vsaj dve leti. In kaj početi medtem...? VEČJI JE SISTEM, TEŽJE SE PRILAGAJA “Small is beautifull” je eno načel, ki smo jih prevzeli iz razvitega kapitalizma. Toda tam jih velja še več in tudi tam brez večjih sistemov ne gre. Tudi po zdaj že stoletjih demokracije se otepajo z megalomanskimi organizacijami državnih aparatov, lovkami kartelov in internacionalk, da ne govorimo o mafijskih združbah kriminala. Mi smo v otroški dobi, ko se novi večji sistemi postavljajo, stari pa se prilagajajo novim razmeram. Smo torej v času, ko še dobro ne vemo, kako se ubraniti pred takšnimi in drugačnimi združbami, ki se jih je razviti svet lotil z zaščitno zakonodajo, država kot največji sistem pa v vztrajnostnem momentu “najprej skrbi za svojo rit”. In to v vrtincu politike, v kateri ima vsakdo svojo barvo. Sicer pa je dovolj, da pogledamo, kako je država z mrežo srednjih šol za našim koroškim plotom sledila spre-mebam, pa nam bo jasno, da je drugod, kjer je še manj pameti, še manj. Medtem ko v Slovenj Gradcu ne vedo, kam bi z vsemi prijavljenimi na svojih srednjih šolah, se na Muti in na Ravnah otepajo s problemom, kako napolniti oddelke oziroma, kako zaposliti učitelje v poklicih, ki jih je zadnjih pet let naredilo neatraktivne. Odveč je povedati, da v Slovenj Gradcu izobražujejo tako, da bodo dijaki po končanem šolanju z več verjetnosti dobili delo v novi strukturi gospodarstva. Morda je značilno tudi, da nismo imeli svojega, koroškega delovnega inšpektorja kar nekaj mesecev. Še ena teza, da država nezavedno ali zavedno pri nas tudi s tem prozornim prijemom skrbi za socialni mir, v katerem mnogi nimajo zaposlitve, pa niso lačni. Ko bo res, da bodo mnogi imeli delo in zaposlitev in zato ne bodo lačni, bo bolje. Vse kaže, da naša pot vendarle vodi k zvezdam. Inšpektorja za delo smo dobili.□ Edi Prošt PRVOMAJSKI CHICAGO BLUES Piše: Blaž Prapotnik Otroci socializma in vsi ostali, eden najlepših praznikov (morda tudi zato, ker je postavljen v tako optimistični letni čas), nam trka na vrata, nasmejan, deta prost, z budnico in rdečim nageljnom v gumbnici. Prvi maj, ki je skozi zgodovino postal simbol boja za socialne in politične pravice (zlasti) proletariata. Kot delavski praznik pa je imel skozi razna obdobja, družbene ureditve in politične sisteme različno veljavo. Zgodovina je pač velik voz gnoja, ki odskakuje po kolovozu časa -zdaj po LEVEM, zdaj po DESNEM kolesu. Ampak, da med prvomajskimi izleti, potepanji in pohajkovanji ne bi pozabili, da imajo nekateri (mnogi) post kar vse dni v letu, ne samo na veliki petek in to ne glede na veroizpoved - tudi ateisti, naj vas spomnim na korenine delavskega praznika, ki simbolizira solidarnost s temi ljudmi. Začelo se je z idejo, kakor se začenjajo vse velike reči. Vendar “ideje niso krive, če se umažejo v rokah sleparjev", je zapisal Janko Messner v Odsevanjih, ko je razmišljal o časih, v katerih je Prežihov Voranc ponosno objavil črtico Moj prvi prvi maj. Iz 17. stoletja izvirajoča ideja o osemurnem delavniku, ki je preko utopičnih socialistov, Manca in prve internacionale postala zahteva sindikalno organiziranih ameriških industrijskih delavcev, je leta 1886 sprožila plaz dogodkov. Razmere so se najbolj zaostrile v spopadih 3. maja v Chicagu - več deset mrtvih in nekaj deset ranjenih. 4. maja pa se je sprva sicer miren protest na trgu Hymarket, po incidentu, ko je nekdo vrgel bombo, sprevrgel v masovni pokol. Oblasti so obsodile voditelje delavskega gibanja: pet na smrt in tri na dosmrtno ječo. V spomin na te tragične dogodke je kongres Ameriške federacije dela v Sant Louisu proglasil 1. maj za delavski praznik. Na Sbvenskem so se delavci v mednarodno praznovanje vključili že prvo leto 1890, čeprav je klerikalni časnik Slovenec 25. aprila istega leta svaril delavce pred “občim pohajkovanjem" in apeliral, naj ne praznujejo delavskega praznika. Delavci pa so praznovali. Mimo, dostojanstveno, brez izgredov. V stari Jugoslaviji, predvsem v času diktature, je oblast prepovedala takšne shode. Med pohodom fašizma in nacizma pa je dobilo praznovanje prvega maja tudi protifašistično in prokmilitaristično noto. \/ času graditve sodaliz-ma, ko je bil proletariat formalno na oblasti, dejansko pa je bilo za delavce zelo dobro poskrbljeno, je bil prvi maj pri nas uzakonjen kot državni praznik in je bilo lega dne prav imenitno ter slovesno. Takrat je praznik dela izzvenel ne toliko kot simbol razrednega boja, ampak bolj kot manifestacija solidarnosti z brezpravnimi po svetu, pa naj si bo to z ljudmi v pred ati pa postkapialistično urejenih oz. razvitih deželah. Te dni, ko spet praznujemo ta praznik, bi bilo vredno razmisliti o pravicah in svoboščinah delavcev pri nas. Vemo, da je po prebarvanju rdečega režima nastopilo čudno pisano obdobje, ki za delavce sploh ni barvito ■ v resnici je vse bolj črno. (Tukaj niso mišljeni “čmf, kot se v političnem žargonu omenjajo desno usmerjene stranke s krščansko navezo.) Kolektivnih pogodb se nekateri delodajalci sploh ne držijo, ponekod zakone izigravajo, dnjgje jih ne poznajo, za nekatera področja pa zakoni niti napisani niso ali pa so luknjasti. Direktorji imajo poleg (pre)velikih plač tudi prevelika pooblastila ali, z dmgo besedo, preveč oblasti. Pa tudi nasploh so razmerja med plačami prevelika. Vse preveč premoženja se je dmžbi in delavcem pokradlo tudi z divjimi privatizacijami - dolgoletno trdo delo in odrekanja kolektiva je nekdo z lahkoto pobasal v žep. Slovenskemu delavcu je že zakon o popravi krivic napravil veliko krivico, ničkoliko jih je ostalo na cesti, ker so dobili tovarne “nazaf potomci nekdanjih upravičencev. Nekaj je recesiji botrovala tudi izguba jugoslovanskega trga. Plače se izplačujejo z zamudo, regres je le še spomin na dobre čase in pritožbe se končajo z grožnjami: Pa vzemi knjigo, če ti kaj ni všeč! Prej dobro zaščiten, se je delavec znašel na trgu delovne sile na pok v negotovo prihodnost. Nekateri na čakanju, kot delovni presežek, tehnološki višek oziroma prijavljen na zavodu za zapostovanje, kjer dobiva skromno podporo ali pa tudi ne. Marsikje se odpuščeni delavci borijo za odpravnine, ki jim pripadajo, pa nihče ne ve, kdaj jih bodo dobili. Tisti pa, ki delo imajo, so večkrat raje tiho. Družine je treba preživet. Sindikat, ki je vsa dolga leta samoupravljanja skrbel za ozimnico in spal zimsko spanje, se ni dovolj zgodaj zbudil in zorganiziral, zato je reagiral prepozno. Marsikatera krivica in napaka je ostala nepopravljena. In koliko je mladih, ki čakajo na prvo zaposlitev? Če dojamemo problem širše, ne samo socialno, tudi psihološko, mislim da je temeljit razmislek pred primernim ukrepanjem več kot nujen. Travmatične izkušnje razvrednotenja ob izgubi dela se marsikomu ostro zarežejo v dušo. Travmatična izkušnja je toliko hujša, ker tudi pri nas že prevladuje potrošniška mentaliteta in vulgarni materializem. Res je, da smo ljudje različni, da različno reagiramo in se odzivamo na razne stresne situacije. Vendar so študije pokazale tesno povezavo med brezposelnostjo in depresivnostjo, od tu pa je le korak k samomonr. Tu pa smo Slovenci že tako pri vrhu lestvice. Mogoče se bo kdo celo vprašal: Ali imajo brezposelni pravico praznovati praznik dela? Seveda, še bolj. Pnri maj spet postaja simbol boja za pravice in solidarnosti s tistimi, ki se morajo zanje boriti, čeprav jim po pravnih in moralnih zakonih pripadajo. Razglašena in opevana pravna država ter demokracija sta le utopija, dokler ne delujeta. Zato dajmo, spomnimo veljake, dobro plačane poslance, politike in oblast, da rdeči nagelj v gumbnici za prvi maj ni samo “pomladni običaj" razigranega ljudstva, ampak sporočilo humanizma, manifestacija socialno osveščenih ljudi, ki živijo od lastnega dela in jim ni vseeno za neizpolnjene obljube, nepravilnosti, brezpravje in krivice, pa naj se godijo nam ali pa sočtovekun Aktualno MIRAN KUS • župan občine Vuienua: Miran KUS Novi Vuzeniški župan Miran Kus, po poklicu pedagog in ravnatelj Osnovne šole Vuzenica, je nestrankarski človek in v smislu razvoja občine izreden optimist. Po nekajmesečnem delu in usklajevanju vsega potrebnega za novo občino, je že pripravljen spregovoriti o nalogah, ki Vuzenico čakajo v naslednjem obdobju. Predvsem se zaveda, da se bodo ideje za&le vidno uresničevati šele v naslednjem koledarskem letu in da so pri tem najbolj pomembni ljudje. V novi “firmi”, kot imenuje občino, bodo za delo dobili možnost domači strokovnjaki, pri delu pa se bo gotovo prepletala mladostna iniciativa z modrostjo izkušenj. Vrata nikomur niso zaprta, pravi župan Miran Kus, v Dravski dolini moramo držati skupaj in ugoditi večinskemu interesu ljudi. Vuzeniška občina se z novo zemljepisno podobo slovenskih občin ni ne zmanjšala ne povečala, ostala je takšna, kot je bila bivša krajevna skupnost, razpeta med Pohorjem in Dravo, z 2900 prebivalci. Nobene potrebe ni bilo po ustanavljanju krajevnih skupnosti, v občinskem svetu so zastopani lljudje iz vseh delov občine: Vuzenice, Šentvida, Dravč, Šentjanža in Primoža. TRI DELOVNA MESTA M.KUS: “Občinske svet šteje 11 članov, njegov predsednik je dr. Andrija Halužan, in vsi smo nestrankarski. Naš sistem volitev je bil večinski. V svetu ni enoumja, različnost se kaže pri projektih. Prav vsem svetnikom je v ospredju odločanja bodočnost Vuzenice in njenih ljudi. Do zdaj je bilo sodelovanje s strankami korektno, saj se v delo občine vključujejo vsebinsko "OBČINA BO RESNA FIRMA/ Z JASNO VIZIJO RAZVOJA IN CILJI" in problemsko.” Po sprejemu statuta občine, poslovnika in osnutka proračuna so sprejeli v oltčinskem svetu tudi sistematizacijo delovnih mest občinske uprave. Razpisana bodo tri delovna mesta, in sicer tajnika občine in vodje računovodsko-finančne službe, referenta za urbanistične, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve in tajnika oz. referenta občine. Tudi v občini Vuzenica oprezajo še po dveh vitalnih področjih lokalne skupnosti, to je na matično službo in prostorsko urejanje. Delitvena bilanca -finančna in premoženjska- z bivšo občino Radlje še nastaja. Na posameznih vsebinskih vprašanjih se postavljajo dileme, borbe šele bodo. Tako na primer ni dorečeno vprašanje matične knjižnice Radlje, saj je občine Vuzenica sprejela sklep, da bo razvijala svojo knjižnico. Tako je potrebno v Vuzenici pognati nov investicijski ciklus. PROJEKTI -SANACIJE MJJUS: “Prvi zalogaj bo spopad s projekti, najnujnejši so prostorski. Zdravstvo in Šolstvo sta primarni nalogi v občini, zato Iximo naloge, povezane s temi področji, primarno reševali. Najprej moramo sodobno urediti center Vuzenice, to je sanacija cestišča, mostu in obšolskih objektov. Nadalje moramo sanirati zdravstveni dom (ta je za obe občini, tudi za Muto) in njegovo okolico. OMinski prostori bodo začasno v gasilskem domu, vendar moramo čimprej urediti vprašanje prostora bivše krajevne skupnosti, kjer nameravamo urediti občinsko stavbo in okolico v Sejmarski ulici. Povsem nov projekt bo sanacija ceste na Dravče. Nekaj investicij pa je že odprtih: 1. faza gradnje ceste na Primož in ureditev cerkve Sv.Nikolaja v Vuzenici ter cerkve Marije na kamnu na Šentvidu. Pripravljeni so tudi že projekti investiranja v pokopališče za letošnje leto in za vzdrževanje gozdnih in lokalnih cest. V proračunu bomo podpirali tudi društveno življenje v kraju, še zlasti tiste dejavnosti, ki so doslej pokazale marljivost in delavnost (gasilci, civilna zaščita, kultura, šport...) Razpisali smo tudi že javna dela, 10 na področju komunale in dve na področju socialnega skrbstva. Nekatere cestne zagate bomo morali reševati skupno. Gre za gradnjo II. faze ceste na Primož, ki je povezava s Kaštivnikom, skupaj s Slovenj Gradcem pa bomo morali reševati tudi pluženje do Kaštivni-ka. Na gospodarstvo se ne bomo mogli več opirati, ne nameravamo razvijati industrije, poseben povdarek bomo namenili kadrom, menedžmentu in programom firm, ki so vitalnega pomena za občino. Zato bo sklad za pomoč malemu gospodarstvu, ki ga bomo plemenitili in pomoč iskali tudi v izvirnih prihodkih občine. Vuzenica ima lxxločnost v razvoju turizma, male obrti in podjetništva in v kmetijstvu. Cilj v kmetijstvu bomo iskali v povezavi s turizmom. Poseben problem so stanovanja, iskalci pa so ljudje, ki imajo zaposlitve in niso socialno ogroženi. Zato menim, da ni samo oltčina dolžna reševati ta problem. Ne lx>mo txlpirali blokovske gradnje, temveč lx>mo stremeli za tem, da bo čim več individualnih gradenj, tudi vrstnih in adaptacij. Nesprejemljivo je namreč, da imamo kar nekaj stavb, ki samevajo in ne služijo nikomur. 15.AVGUST - OBČINSKI PRAZNIK? Tudi cdoetna podoba kraja oziroma olxrine je projekt, ki ga že največ, se lx) videlo kmalu, prav ritko, ali je bil pravilno in smiselno porabljen. Nasvidenje torej ob letu dni. □ /tena Fasvdld Anketa Anketa; Altaja kriminalistov v Sloveni Gradcu MNENJA SO RAZLIČNA Dogodki v Slovenj Gradcu v zvezi z akcijo kriminalistov ministrstva za notranje zadeve so med prebivalci tega mesta v veliki meri naleteli na negodovanja. Ljudje so menili, da bi se akcija lahko opravila na kakšen drug, manj boleč način. In kaj o izvedeni akciji pravijo naši naključno izbrani anketiranci: VLADO KREMŽAR, tehnik “Bil sem zelo presenečen, ko sem izvedel za ta poseg special-cev pri vdoru v lokal PIK BAR. Mislim, da niso pravilno delovali, saj so s svojim brutalnim nastopom pretepali tiste, ki niso bili nič krivi. Nisem proti temu, da se take kontrole izvajajo, vendar na drugačen način.” JOŽICA KUŠTER, knjigovod-kinja: “Akcija, ki so jo izvedli specialci, je po mojem mnenju bila potrebna, vendar v takšni obliki, da pri tem ne bi bili soudeleženi tisti, ki niso krivi. Glede neljubih dogodkih v našem mestu bi bilo prav, da bi se take akcije izvajale že prej in seveda na bolj konkreten način. Če se nekdo ukvarja z nečednimi posli, je prav, da se mu jih pravočasno prepreči.” EDO TURIČNIK, gasilski inženir: “Akcija specialcev ministrstva za notranje zadeve, ki je bila izvedena v Slovenj Gradcu, je absolutno nedopustna, še posebej zato, ker se je to zgodilo v mestu, ki nosi ime glasnik miru. Če gre za kakršnekoli prekrške in sumničenja, je treba takšne akcije izpeljati na čisto drugačen, pravni način, pri katerem naj bodo obvezno upoštevane norme tako opevanih človekovih pravic.” NATAŠA ZUPANC, socialna delavka: “Mislim, da tisti, ki so jih pri tej akciji skupili, niso bili tepeni zastonj, ker pač niso upoštevali navodil, ki so bila gotovo jasna. Če gre za kakršnekoli nečiste posle, je prav, da se že v kali zatrejo. Vsem tistim, ki se pa ukvarjajo z raznimi protizakonitimi posli, je treba to preprečiti, saj se danes tako doma kot v svetu dogajajo nemogoče stvari.” MARTIN HOJAN, upokojenec: “Čudi me, zakaj ne morejo policisti stopiti na prste tistim, ki imajo za seboj kazniva dejanja. Teh danes ni malo in že samo, če človek posluša radio ali prebira časopisje, je sproti seznanjen, kakšna kazniva dejanja se dogajajo. Sem za to, da tiste, ki delajo med nami nemir, za njihovo početje kaznujejo.” BERTA RUPČIČ, delavka: “Za racijo, ki se je odvijala v našem mestu, sem izvedela iz dnevnega časopisja in televizije. Po šihtu ne hodim po mestu, vendar mislim, da takšne racije specialcev, kot so jo izvedli, naše mesto ne zasluži. Če je karkoli narobe, je treba takšne stvari obravnavati čisto drugače, saj sicer mesto ne more nositi imena mesto miru.” Tekst in foto: F. Jurač Naši anketiranci: Vlado Kremžar, Jožica Kušter, Edo Turičnik,, Nataša Zupanc, Martin Hojan, Berta Rupčič TISKARNA ODTIS Javornik 13, Ravne na Koroškem Tel.: 23 101 liskama z odličnimi roforoncaml 4 Vsem svojim kupcem in bralcem Prepiha čestitamo za PRVOMAJSKE PRAZNIKE. Vabimo vas, da nas obiščete v naših prodajalnah in se ob nakupu prepričate o bogati založenosti, odlični ponudbi in konkurenčnih cenah. OBISK KOROTANOVIH TRGOVIN PRILOŽNOST ZA DOBER NAKUPI TRGOVSKO PODJETJE KOROTAN Ravne na Koroškem Čečovje 6 Tel.: 0602/22-711, 21-476 Fax: 0602/23-296 radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. radio alla d.o.o. REDAKCIJA IN 6TUDIO PROPAGANDNA AGENCIJA Cankarjeva 1 Trg mladosti 6 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 63320 Velenje telefon (0602) 41 630 telefon: (063) 851 788 telefax (0602) 41 244 telefax: (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,$ Mhz \ sr~ liiflÈ ^oV^M05tV1-«tcwi r\£>OS> /ČOPA RAČUNALNIŠKI INŽENIRING 'lj zaslužil! Lani je oktobra gospa Jamšek proslavila svoj petinosemdeseti življenski jubilej. V ozkem krogu s plesalci njene prve generacije se je dogodil prijeten večer v Vinoteki Mihelač v Stari ulici. Malo pozno, a iz srca, ji čestitamo tudi vsi krajani in ji želimo trdnega zdravja in obilo osebnega zadovoljstva. Še na mnoga leta, naša gospa HedvikaO Miroslav Osojnik Kultura Pesmi s harfo Shirlie Roden in Marigold Verity se bosta na turneji po slovenskih cerkvah ustavili tudi na Koroškem, na Prevaljah in v Slovenj Gradcu. Nastopili bosta tudi na Ptujskem gradu. V prvi polovici maja bosta v Sloveniji gostovali priznani angleški umetnici, pevka in komponistka Shirlie Roden ter harfistka in pevka Marigold Verity. Predstavili se nam bosta z repertoarjem, ki ga večinoma doslej še nismo slišali. Spored bo obsegal stare ljudske in cerkvene pesmi: Anglije, škotske, Irske, Walesa, klasičen repertoar s skladbami Shuberta, Scartattija, Cherubi-nija, Mendelssona, Bacha, lažjo klasiko - in še kakšno za presenečenje za povrh! Izjemno raznolik in zanimiv repertoar nam zagotavlja dobro uro uživanja ob ž glasbi in izvajalkah, ki zadovoljita še tako zahtevnega poslušalca. Shirtiein zlati glas, ki obsega tri oktave, je ob spremljavi harfe in v okolju, ki ga lahko nudi le cerkev, še posebno doživetje za glasbene sladokusce. Angleška glasbenica Marigold Verity prihaja tokrat v Slovenijo prvič. Študirala je solo petje in harfo ter začela nastopati v operi. Kasneje se je posvetila koncertnemu nastopanju in prepotovala ves svet. Njen zadnji večji nastop je bil v Saint Mar/s Church v San Franciscu, v ZDA, kjer je imela recital lansko letu. Sicer je Marigold zelo cenjena tudi kot pedagoginja in ima delavnice na temo harfa po celi Angliji in tudi v Ameriki. Zelo rada potuje in raziskuje glasbo drugih naroduv in dežel. V zadnjem času je bila dvakrat v Mongoliji. Potuje vedno s harfo in izmenjuje glasbene izkušnje z domačini. Koncerti za harfo in vokal so redkost, zato smo še toliko bolj veseli, da bomo imeli priložnost poslušati takšne vrste koncerte. Vse priredbe skladb za harfo so njeno delo. Shirlie Roden je znana kot vsestranska umetnica in tokrat jo bomo prvič imeli pri- Shirlie Roden in Marigold Verity liko slišati brez pomoči tehnike, kar je bila sicer želja mnogih poslušalcev. Shirlie je odraščala v Walesu v tesnem stiku z naravo, zato bomo slišali tudi kakšno pesem v velščini. Diplomirala iz solo petja in klavirja pri šestnajstih, kasneje pa je diplomirala še iz primerjalne književnosti na univerzi v Wanvicku. Doslej je pela vse zvrsti glasbe, od rocka, folka, preko muziklov do operet in oper, dokler ni spoznala, da je njeno poslanstvo odpiranje src. S svojim izjemnim glasom resnično seže do duše in srca in prav vseeno je, kaj poje. Ona ne kaže, kaj zmore, pač pa daje sebe. To je najbrž ena od skrivnosti, zakaj se ljudje ob njenem petju tako dobro počutijo. Isto velja za njene posnetke! Shirlie se v Angliji uveljavlja tudi kot komponistka celovečernih odrskih glasbenih del in njen muzikal Only thè Lonely po življenjski zgodbi pevca Roya Orbisona je bil letos nominiran za nagrado Award Olivier Best Muzical, ki ga v Angliji podeljujejo za najboljši muzical leta. V tem letu, ki so ga v Angliji proglasili za leto angleške literature, pa bo premiera njenega najnovejšega muzicala How Green Was My Valley. Shirlie Roden in Marigold Verity bosta nastopili: v petek, 5. maja, ob 20.15. uri v družbenem domu na Prevaljah v soboto, 6. maja ob Z0.00. uri v cerkvi srednji šoli v Slovenj Gradcu v ponedeljek, 8. maja ob 19,00. uri v cerkvi na Rujskem gradu.Q V.V. ‘Kp brez miru objojj divjam, prijat'[ji vprašajo me KRM? rm JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA, M.:064ffi130, fax:064/634-261 K JELOVICI, kjer"^-po ugodnih cenah bbim njen program^» OKNA POUKNA VRATA HIŠE • popust za takojšnje plačilo • obročno odplačevanje • organiziran servis in montaža • garancijski rok 2 leti • brezplačen prevoz za nakup nad 100.000 SIT za stavbno pohištvo in montažne stene Ravne na Koroškem, Cečovje 5 Telefon: 0602 / 20 - 175 . - s v ______/ Planinstvo PECA - PONOS PLANINCEV 7. ZIMSKI MATJAŽEV POHOD NA P E C O IN TURNO SMUČANJE V lep venec gora je vklenjena zgornja Mežiška dolina, ki jo na južni ter zahodni strani obdajajo Karavanke s Peco, Olševo, Raduho in pogorjem Smrekovca. V tem gorskem svetu bodo ljubitelji planin našli zdravo naravo in doživljali neskaljen mir v zatočiščih skritih kotičkov naših krnic, visoko pod Raduho in Peco. Tako smo zapisali ob šestdesetletnici društva v brošuro: “ČAS ŽIVI V LETIH ŽIVLJENJA"! Peca s Smrekovcem je gorski masiv Karavank. _______________________________________________________________________________________________________________________________________; Prva skupina je že blizu doma na Peci Z vrha Pece (Kordeževa glava, 2126m) se ponuja lep pogled na Podjuno in na vse strani, kamor seže oko. Drugi najvišji vrh na skrajnem nasprotnem koncu je Bistriška špica (2114), tretja pomembna vzpetina pa je med njima stoječi Končnikov vrh (2110 m). Planinci se lahko vzpenjajo na vrh po zložni ali po zahtevni poti na južni strani stene in ob varnih jeklenih vrveh dosežejo vrh. Peca je ponos koroških planincev. To so vedeli in cenili že naši predniki. Prirejali so smučarska tekmovanja v alpskih disciplinah že leta 1929. Poznani so bili zahtevni turni smuki z vrha Pece vse do Mežice. Veliko veljavo pa je imel takratni veleslalom z vrha Pece do sedla, ki ga je pod okriljem Planinskega društva Mežica organiziral prvi slovenski športni klub Maribor. Športni klub je bil registriran in tako so njegovi člani imeli pravico nastopanja tudi na uradnih tekmovanjih smučarske zveze Jugoslavije. Za tekmovalca doseženo prvo mesto ni pomenilo samo prizanje, ampak je pomenilo naslov prvaka veleslaloma s Pece, ki so ga visoko cenili v Sloveniji in Jugoslaviji. Vsako leto je bilo potrebno potrditi in znova dokazati svojo moč in tehnično sposobnost. Ni bilo lahko, ker je bila konkurenca iz leta v leto vedno močnejša. Trdno smo prepričani, da bomo z zimskimi pohodi, zimskimi tabori mlajših planincev, turnimi smuki in smučarskimi tečaji na Peco privabili čim več ljubiteljev gora in smučanja, saj je lahko dostopna iz Čme in Mežice. Peca ni poznana samo po letnem in zimskem raju. V kraljestvu Pece spi Kralj Mattai z Alenčico ter s svojo vojsko čaka čas, ki bo baje nastopil takrat, ko bodo revni in zatirani ljudje potrebovali pomoč. Sedaj spi Matjaž (Keršičeva skulptura kralja Matjaža) v votlini nedaleč od planinske postojanke, pod malo Peco, s katere se odpira lep razgled daleč naokoli. Tu je postavljena razgledna miza z označenimi smermi razgleda. Peca je dobro poznana tudi po gorskem cvetju. Na policah sten in travnikih rastejo encijan, planinka, ženitelj, murke, zlata jabolka in še veliko drugih rožic in zdravilnih zelišč. Vsak grm in vršiček je zdravilen. Peca nam nudi nepozabno zimsko idilo, spomladansko prebuditev, barvno jesen in v vseh letnih časih planinske izlete po zahtevnih poteh za izkušene planince in standardno urejenih poteh množično rekreaci- DOLGE TURE S PECE 1. Peca - Kordeževa glava - Knepsovo sedlo - Bistriški vrh, planina sedmerih koč in nazaj ali naprej čez obmejni prehod Ravnjak ali Holmec. (S sedmerih koč vozi v zimski in letni sezoni gondolska žičnica do hotela “Najberž". 2. Peca - Topla - Koprivna - Raduha 3. Peca - Topla - Koprivna - Solčava, Robanov kot - Kamniško sedlo. 4. Peca - Topla - Solčava - Velenje. 5. Peca - Topla - Čma - Smrekovec ali Sleme. ZIMSKI MATJAŽEV POHOD NA PECO Počitek po vrnitvi z. vrhu Pece Pobuda za Matjažev pohod je dal g. Miran Žolnir leta 19H8 Mirku Mlakarju, članu Planinskega društva Mežica in tako smo mežiški planinci s sodelovanjem - Meddruštvenega odbora planinskih društev Koroške, Meddruštvenega odbora planinskih društev Savinjske, GRS na Koroškem in planinskih vodnikov Koroške organizirali Matjažev pohod na peco. Kasneje so se nam pridružile še BRAZDE VZDRŽLJIVOSTI - KAVELJCI IN KORENINE. Planinstvo Strojnica tovorne žičnice DO SEDAJ OPRAVLJENI ZIMSKI POHODI: 19.2.1989 180 planincev na Peci 18.2.1990 627 planincev na Peci 17.2.1991 411 planincev na Peci 15.2.1992 578 planincev na Peci 13.2.1993 701 planincev na Peci 19.2.1994 550 planincev na Peci 01.4.1995 370 planincev na Peci Za štiri opravljene pohode smo do sedaj podelili 216 bronastih značk kralja Matjaža. Za sedem opravljenih pohodov smo 1. 4. podelili 70 srebrnih značk kralja Matjaža. Planinci prihajajo s Koroške, Savinjske, Podravja in Zasavja. Sedmi pohod smo zaradi novo zapadlega snega in nevarnosti snežnih plazov morali dvakrat prestaviti. Na kraju se je vse dobro izteklo, saj je bil pohod letos izveden varno in v ugodnih snežnih razmerah. Snega je bilo še dovolj in pohod lahko brez slabe vesti uvrstimo v zimski pohod. Udeleženci so se o pohodu zelo pohvalno izrazili v oddaji RADIA LJUBLJANA, ki jo je vodil naš zvesti novinar Stane Skrabar. Vzdušje in veselo razpoloženje po opravljenem pohodu je bilo v koči in na prostem zelo dobro. Lahko trdimo, da smo bili vsi zadovoljni in srečni, tako prireditelj kot udeleženci pohoda. Kdor še ni bil pozimi na Peci, naj to stori naslednje leto. Ko lx> z vrha stare Pece opazoval prirodne lepote, bo občutil radost in vzkipelo mu bo sere od veselja. Ne smemo pozabiti na skupino navdušenih mežiških planincev, ki zimski Matjažev pohod že več let zvesto opravlja na smučeh. Izbrali so si zelo lepo turo z avstrijske strani Pece, in sicer iz Mežice preko obmejnega prehoda Holmec do “Najberževega" (za tak prestop meje je potrebno pridobiti dovoljenje odgovornih organov avstrijske in naše policije) in nato z gondolsko žičnico na planino sedmerih koč. Tu si pripnejo smuči in se nato na smučeh podajo na Knepsovo sedlo. Po krajšem počitku nadaljujejo turni pohod in se po mali zložnejši smeri vzpnejo na Kordeževo glavo. Nato z vrha Pece veselo prismučajo do Doma na Peci, vpišejo pohod, pripovedujejo prijateljem o dogodkih na poti in se znajo v koči tudi malo razvedriti. Skupino Julč, Rado, Jože lahko imenujemo tudi triperesna deteljica, ki iz leta v leto pritegne več smučarjev in je letos že predstavila prvo turno smučarko na Peci, in sicer prijateljico Ireno iz Mežice. Naši turni smučarji nato za spust v dolino izkoristijo lepo speljano cesto do smučišča “Jesenik” in nato mimo domačije Grauf v Mežico. Smemo upati, da bomo v najkrajšem času tudi turne smučarje vključili v pohod kralja Matjaža na Peco ter jim dali pisno priznanje in ime. To so Matjaževci na smučeh, sicer pa je najbolj prav, da ime predlaga pobudnik.□ Mirko Mlakar PROGRAM PLANINSKIH IZLETOV - MAJ Planinsko društvo Met PD-Dravograd Tradicionalni pohod na Košenjak Snežna jama PD-Mežica Snežna jama PD-Mislinja Prvomajski shod v Završali Očiščevalna akcija Menina planina Stol Paški kozjak-Basališče PD-Ožbalt-Kapla Uršlja gora PD-Pre valje Smuekovec-Mozirska koča Ratitovec PD-Radije Pankracij Golica PD-Radlje MO Mežica-Peca(2126m)-Čma PD-Ravne Pohod okrog Uršlje gore PD-Ravne MO Na Uršljo goro in okrog nje Pikovo PD-Ribnica na Poh. Pofod na Košenjak PD-Slov.Gradec Praznovanje l.maja Golica Mrzla gora Pl )-Slov.Gradec/Fecro l.maj sIkkI na Kremžarici Kočevski rog Javorniški Rovt in Golica PD-Vuzenica Pohod na Kremžarjev vrh Izlet rut Olševo Datum Vodnik/lnfarmadje Telefon 01. maj-95 Podrzavnik Martin 20. maj-95 Kotnik Ivanka 20. maj-95 01. maj-95 Ni datuma 20. maj-95 26. maj-95 27. maj-95 M.Mališnik, F.Dlopst 35-208 14. maj-95 Marjan Račnik 71-787 14 maj-95 Močilnik Matija 31-436 27. maj-95 Krajger Kristjan 31-364 Ni danima Janez Ni datuma Rudi (avtobus) Ni datuma Janko 14. maj-95 Šisernik Franc 23-076 06. maj-95 Danica Šušteršič 20. maj-95 Alojz Pristavnik 01. maj-95 Ni datuma Ni datuma Ni datuma Kotnik Božo 68-194 Ni datuma Arauš 85-158 Ni datuma Senica, Šmon 41765 Ni danima Senica, Rus 41-765 Ni datuma Kričej M., KacM. 64-603 Ni datuma Bricman B., Kaiser L 64-480 Iz programov izletov posameznih PD, zbral in uredil Ivan Cigale ! Planinski pozdrav ! Obrazi Kadar prašičem in teletom bile zadnja ura OSTRI NOŽI V SPRETNIH ROKAH FRANC SOVIČ iz Mislinje navkljub svojini 68 letom spravi na drugi svet veliko šcetinar-jev ter goveje živine. Čeprav je tisti značilni in pravi domači praznik - čas kolin že zdavnaj za nami, pa seveda to ne pomeni, da tudi tokrat ne bi pisali o njih. Pisali tudi zaradi tradicije in še posebej, če srečaš takšnega mesarja in človeka, kot je Franc. Pogovor z njim smo namenili zato, ker je nekakšen posebnež, ne zaradi njegove dolgoletne mesarske kariere, temveč bolj zaradi tega, ker smo obudili toliko starih šeg in navad, ki so bile prisotne v času kolin, posebno v Mislinjskem jarku. Za zakol najrazličnejših živali ga je navdušil njegov oče, ki mu je bil tudi vzornik, pred dobrimi petdesetimi leti. In njegov oče je bil hkrati “ta glavni mesar” za celotni Mislinjski jarek in okolico. Takrat pa je v tem predelu Pohorja živelo še veliko, veliko družin in večinoma so to bili gozdni delavci ali “holcarji”, kot so jih radi imenovali. In kakšni so bili Francovi mesarski začetki? Kljub temu, da to nikoli ni bil njegov poklic, temveč zgolj veselje ustreči ljudem, ki so ga prosili bodisi za prašiče ali pa govedi, je to sčasoma preraslo takorekoč v stalno prakso. Njegova prva “žrtev”, ko je v mladih letih začel s kolinami, je bil prašič in moral ga je temeljito obdelati, še zlasti potem pri razkosanju. Franc vedno poudarja, da je še kako pomembno, kako in na kakšnen način žival pokončaš, na human način, po najkrajši poti in s čim manj !x)lečinami. Seveda pa se še kako rad spomni tudi kolin, značilnih ravno za Mislinjski jarek - “kolin na gonadi’. Naredila se je posebna grmada ali, kot so jo imenovali, kašta iz drvi, vmes pa je bilo potem kamenje, večidel lapor. Ko je potem ta grmada zagorela, se je kamenje v njej segrelo do izjemno visokih temperatur in to segreto kamenje so potem polagali v vodo, da je zavrela. Z vrelo vodo se je prašiča polivalo ob zakolu ter čistilo, ob tem pa se ni uporabljalo nikakršnih dodatkov smole ali kolofone. In takšen način je bil izredno učinkovit, seveda pa so prašiča najprej očitili z ene in potem še z druge strani. Vidite, ne mine skoraj dan, da Franc ne bi bil zaseden s kolinami. Danes je v Šoštanju, jutri ga potrebujejo v Slovenskih Konjicah, pa Oplotnici, tako in tako pa je znan po vsej Koroški. Skoraj dan za dnem je tako skozi vse leto. In prav začudili smo se, da se ne utrudi ali pa naveliča mesarjenja. Samo zamahne z roko, češ, kaj bi, ko pa rad ustrežem slehernemu. Ko smo ravno klepetali z njim o tem in onem s področja mesarjenja, se nikakor nismo mogli načuditi, kako spretne so še vedno roke; krvavice, pečenice ter ostale mesne dobrote so kot po tekočem traku prihajale izpod njih. Seveda pa Franc zna narediti še kopico specialitet in že ob sami misi nanje se ti cedijo sline. Zunaj je bila še debela snežna odeja, kajti zime v Mislinjskem jarku so dolge in ostre, nam pa se je zdela ta idilika in čas kolin nekaj vsakdanjega. In za Franca je to običajno, kajti jutri bo s svojo značilno torbo, kjer ima shranjeno orodje za klanje, pa mesoreznicami in predpasnikom spet kje drugje. To je užitek, hobi, pa čeprav še kako naporen, ima posebnosti in tudi skrivnosti, ki jih na njemu poseben način morda pozna le on, Franc Sovič iz Mislinje .□ Silvo Jaš V HIŠI Z MONTAŽNO FASADNO OBLOGO IZO LETI BO PRIJETNO HLADNO I ^ SGPKOGRAD DRAVOGRAD liniGEM VAJA IN PRODAJA: SE PRIPOROČAMO I Telefon Št.: 0602-85-230,85-640 ------------------- Podlistek PRISTRANSKI IN VPLIVNI MILES 75 LET KOROŠKEGA PLEBISCITA (8) Piše: MIRO PETEK Za usodo koroškega plebiscita je imela pomembno vlogo tako imenovana ameriška komisija, ki jo nekateri poimenujejo kar Milesova komisija (po polkovniku Shermanu Milesu). Sicer pa je bil Miles sodelavec študijske komisije, ki jo je v začetku januarja 1919 na Dunaj poslal Wilson, vodil pa jo je profesor Archibald Cary Coolidge, zgodovinar in biblotekar na Cambridgu in Harvardu. Ta komisija naj bi pripravila tudi vse potrebno za mirovno konferenco. PRISTRANSKI MILES Obe deželni vladi sta Milesovo komisijo pooblastili, da poišče črto, ki bo Koroško razdelila v slovensko in koroško upravno področje. Za izbiro te črte pa je komisija morala upoštevati nekaj kriterijev: narodnostno razdelitev dežele, želje prebivalstva, črta pa naj bi bila v pokrajini zemljepisni) tako jasno izražena, da bi izključevala vsak dvom. Avstrija je imela pri ameriški komisiji velikansko prednost na račun izjemno spremega fregatne-ga kapetana A. Petra-Pirkhama, ki je z ameriško misijo sodeloval že na pogajanjih v Gradcu, ob obisku na Koroškem pa je bil koroški delegat v tej komisiji. Poleg tega, da je bil Peter-Pirkman avstrijski spremljevalec, je za ameriško komisijo, ki sta jo poleg Milesa sestavljala še King in Martin, opravljal še naloge prevajalca. Jugoslovanski spremljevalec v tej komisiji Franc Smodej pa ni govoril angleško. Ameriška komisija je opravila informativno pot po Koroški. Zaradi visokega snega so obiskali le kraje ob glavnih cestah, kjer je bilo prebivalstvo nemško ali vsaj misleče v nemškem duhu. Poleg tega je ameriška komisija tudi živahno agitirala za Avstrijo, anketirali so samo moške in podobno. Ameriški komisiji se je zgodilo, da je bilo vse, kar so imeli za lastno dognanje, v resnici z nemške strani prikazana in obarvana slika. In kaj so takrat opazili na Koroškem gospodje iz Amerike? “Miles, King in Martin so podali 7. in 8. februarja v treh spisih skupen predlog in ločeno argumentacijo (Martin geografsko-gospodarsko, Miles in King pa vojaško-politično). Pri predlogu so uporabili le dva izmed dogo-vorjenih kriterijev za demarkacijsko črto (zemljepisno jasnost meje, želje prebivalstva o državni pripadnosti), medtem ko so tretjega (narodnostno strukturo) povsem izpustili. Martin se ga je osvolxxlil s trditvijo nemškega izvora, da je treba raz-likovati “Slovence in Vindišarje”, skoraj 84 % večine Slovencev v Podjuni (brez Jezerskega je bilo leta 1910 po uradni statistiki 28696 Slovencev, 5580 Nemcev) pa se je osvobodil z opombo, da povzroča “globoka modra barva” na zemljevidu nestvaren vtis, kajti velik del Podjune je gorat in redko naseljen. Pač pa je Martin dodal nov kriterij, gospodarsko dokazovanje nedeljivosti Koroške.” (Dr. Bogo Grafenauer, Koroški plebiscit, Slovenska matica, 1970, str. 321). Tako so tudi potegnili demarkacijsko črto, ki bi po dogovoru morala deliti Koroško, črto pa so zarisali po južni deželni meji: od Čabina pri Trbižu po deželni meji do Pečovnika, nato nad Jezerskim preko Jezerskega sedla, Babe in Rinke, nato pa zopet po stari pokrajinski meji med Koroško in Štajersko, do tiste točke koroško-štajerske meje, kjer se od Drave navzgor vije proti severu. Ameriški komisiji pa je profesor Collidge na zahtevo slovenske narodne vlade dodal še ameriškega profesorja Roberta Kernerja, ki je razumel slovensko, njegovi izsledki s tega potovanja po Koroški pa so kajpak bili bistveno drugačni od trojice Miles, King in Martin. Robert Kemer je v svojem poročilu zavračal dognanja preostale trojice Američanov. Ugovarjal je njenim podatkom, saj so glasove šteli le enkrat na poti od Velikovca do Doberle vesi, ostali so le pri moških, sam pa je opravil štetje tudi pri ženskah in tako dobil pro-jugoslovansko večino. Kerner je tudi opozarjal, da je bila naloga te komisije potegniti jasno in nesporno črto med Nemci in Slovenci na Koroškem. Za razliko od večine članov komisije, ki je za VENDAR JE TU! Kdo! Kal! ZadaH *vlnd«II Krajod Izdala nam pravijo: ni mogob, ml. Tiki) prtdja ... Z ■ To Je 1*41 H*eprot*o| Vel n* naffel Dadi oktobcf dolod lido ili Milečo uiU dciele! Kdor M pe b |Uiovin|o, Je iedejeleel Vel h glaftovanju sa nolo ljubo koroiko domovino! IV tonili bi MlnUiihwfti pirlal va Oolevee, g. okL 102% ob 4. uri popoldne. Za fcanlM tmm. mn« I de.Helnpreoh«, »ohum». Ing. Plohler, (gnbUclj ift er ba! 2Bet? Dr intt jwHawiKbt Sdrai» iti! SJttdjts banontft te#! 3m (Sep-teli! 3eber jur Sttfttmmung! kajpak obsegala Štajersko v Dravski dolini in avstrijsko jugozahodno Štajersko, znano po Schilcherstrasse. Racija V Slovenj Gradcu, mestu mini, je bila te dni opažena večja skupina ljudi z noži. Po temeljiti in dobro načrtovani akciji specialne policije je bilo ugotovljeno, da je šlo za skupino krajanov, ki so nabirali regrat. NOVINARJEVE TEŽAVE Miro Petek znan koroški novinar, po vrnitvi iz Brazilije nekaj dni ni prišel k sebi. Pa ne le zaradi aklimatizacijskih težav. Vneto je namreč prebiral slovensko časopisje, ki mu je razkrilo, da so se prav v času njegove odsotnosti prav na njegovem rajonu dogajale nadvse razburljive reči. Novinar po srcu in peresu ni mogel ostati ravntxluSen, kajti za pravega novinarja predstavlja afera “koroška racija" pravo poslastico ob sicer dolgočasnem poročanju o vsakdanjih dogodkih v regiji. Lahko se zgodi, da bo preteklo kar precej vode po Meži, Mislinji in Dravi, preden bo imelo njegovo pero priložnost spremljati podobno razburljive dogodke. Škoda. in prepihane čveke tudi v i Braziliji ! w '•••.• ...............‘i —--------------------- Svetovni popotnik Miro Petek se je te dni vrnil iz Brazilije in ekskluzivno za Prepih posnel fotografijo, ki nedvomo dokazuje, da imajo tudi Brazilci svoj Slovenj Gradec. Pa ne glede podzemlja, to je v Braziliji še bolj globoko in ga nadzoruje vojska Tudi Brazilci imajo avtomobil sko registracijo SG. ------------- r, W| ■ || ; —--—- innrriiT 's KI KI N EKOTELEOBJEKTIV i" 1 ZAPOSLENI FRANJO Kdor je v teh dneh iskal g. Franja Murka, je moral imeti presneto srečo, da ga je ujel na domu ali na lokacijah, kjer se običajno nahaja. Slovenjgraški podjetnik je bil namreč kar več dni zapored v športni hali, kjer so pripravljali sceno za oddajo Poglej in zadeni. Še malo, pa bi Franjo kar prespal v dvorani... Sliši se celo, da bi naj z gospodom Stojanom pripravljala še večji spektakel onstran naših meja. Kaj pa lx>, bomo kmalu videli. dKffiEQg GRADBENIŠTVO d.o.o. Ravne na Koroškem Dobja vas 125, Tel.: 0602 23 531, fax: 22 670 Most na avtocesti Hoče - Arja vas A GHtDiS Izvajalec: GRADIS Ravne Po konkurenčnih cenah izvajamo visoke, nizke gradnje, mostove, vršimo projektiranje, gradbeni inženiring, prodajamo vse vrste betonskih mešanic in vršimoo razne mizarske usluge. SE PRIPOROČAMO ! vsak dan ves dan Meškova 21 / 62380 Slovenj Gradec tel.: (0602) 41-245, 41-818 / fax: (0602) 42-600 ižje možne cehe ofunzinjEnEcn po conni KREDITM O 20% popust ob gotovinskem pločilu O trimesečno obročno odplačilo brex popusta O petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero __m mm pogoji «Ju novfi opRcmn • »oveni gradeč j ------------------------- Komunikacije Globalna komunikacijska vas (IBM 1994) Tako domača in hkrati neznana tema. 0 cem bo danes sploh tekla beseda!? 0 komunikacijskih servisih, kaj vse Vam nudijo in kaj za to potrebujete. impulzov (seveda BBSi delajo tudi čez dan, bo pač ta povprečen BBSar vtipkal BASS-da ne bo pomote) pokliče na svoj BBS, odi- DEPO, kjer bo shranil preostali čas in zloge Dandanes je modem že standarden del novega računalnika. Večina ljudi pa še vedno ne ve, kaj je to in kaj se da z njim početi. Modem je okrajšava za MOdulator-DEModulator, kar pa navadnemu uporabniku ne pomeni ničesar. Pomeni pa napravo za pretvorbo digitanih signalov (katere mu pošilja računalnik) v analogne (ki potujejo po telefonskih žicah) in analogne ponovno v digitalne. Na ta način lahko povežemo dva računalnika preko telefonskega omrežja in med njima izmenjujemo podatke (prenos datotek, pošte, čvek itd.). Seveda obstojajo modemi z različnimi hitrostmi komunikacije, kvalitetnejši je modem - dražji je, zadnje generacije vsebujejo ludi FAX, tako da lahko sprejemamo in pošiljamo faxe, najboljši pa lahko nadomestijo celo elektronsko tajnico. Da vse to deluje potrebujete ustrezno programsko komunikacijsko opremo. Tako je najosnovnejša storitev, ki jo modem ponuja, povezava dveh računalnikov in izmenjava podatkov med njima. Vendar pa je le-ta mogoča le na osnovi predhodnega dogovora med obema lastnikoma modemov, saj prvi ne more poklicati drugega kadarkoli bi hotel, ampak mora pri drugem na klic čakati modem. Zaradi tega so se pojavili prvi BBSi (BBS je okrajšava za Bulletin Board System ali slovensko Elektronska Oglasna Deska). BBS je računalnik z modemom in programsko opremo, ki med določenimi urami (navadno 24 ur na dan, ni pa nujno) čaka na klice z modemi. Tako lahko sedaj prvi uporabnik pokliče na BBS, na njem pusti sporočilo za drugega uporabnika, drugi uporabnik pa pokliče na BBS kadarkoli ima čas, sporočilo prebere in odgovori, tako da lahko njegov odgovor prebere prvi uporabnik itd. Tako nobenemu od obeh uporabnikov ni potrebno imeti modema vključenega kar naprej, da bi ga drugi lahko poklical. Sistem deluje podobno kot pošta, vendar pa ponuja bistveno hitrejšo dostavo “pisem'’, kjer ima vsak uporabnik svoj “poštni predal". Seveda pa sporočila niso vse, kar BBSi ponujajo. Tako imamo na BBSih vrata (igre, pa tudi uporabne programe), datoteke in "konferenčno'’ pošto. Tako “pravi” BBSar čez dan čaka, da zvečer, ko vlada počasnejše štetje telefonskih gra GUESS, LEMON, HANG ter ROULETTE (igrice), pogleda tečaj Banke Slovenije in Zakon o Avtorskih pravicah v CE-PICu (CEljski Podjetniško-lnformacijski Center, da ne bo kakšne zamenjave s cepcem). Nato pogleda med biltene, kakšno bo jutri vreme, katere filme bodo vrteli in rezultate iger. Potem pobere pošto iz konferenc MAIN BOARD, LOVE, JOKES, BLABLA ter mogoče še katere bolj resne, če ga tematika zanima (npr. politika, pravo, svete vojne, Windows, OS/2, DOS itd.) Na piscu najljubšem BBSu ki domuje v Celju, BASSu, je preko 200 konferenc, vsak dan pa se samo v Sloveniji napiše konferenčne pošte v velikosti vseh Stoparskih vodnikov po galaksiji skupaj (cca. 500 tipkanih tričetrtinskih A4 strani). Nato preleti nove datoteke (datoteka je stvar, ki se ne je, ampak povzroča bolezensko stanje računalnika, ki mu proizvajalci trdih diskov latinsko rečejo “Hardius Discus Fullus"). Potem bo poklical sistemskega operaterja, da bi mu pomagal razrešiti težave s branjem pošte. Pustolovcem nato preostaja le še, da poženejo CD. To bo naložilo program, ki upravlja s CDji. Če v la program ne bi bilo vgrajenega iskanja, bi bilo najti datoteko ki jo potrebujete, kot da bi hoteli, da Vas izžrebajo pri Podarim-Dobim, če ne še težje. Vsi, ki niso pustolovci, pa bodo pogledali, če je tista punca, s katero so prejšnji dan čvekali dve uri mogoče na liniji, da bi ponovila nikoli dokončan pogovor. Če ni, za dan, ko jih bo bolj nujno potreboval. Med datotekami se najde vse, kar bi nor- malen uporabnik hotel, seveda če ni zaščiteno pred presnemavanjem (z zakonom, namreč), tako lahko najdemo programček za učenjem 5-letnega otroka matematike ali španščine, pa do najbolj krvavih iger tipa D00M, od slik planetov, ki jih je posnela NASA pa do slik "zelo poletno" oblečenih deklet, malo morje vseh mogočih tekstov z vsemi mogočimi vsebinami, od receptov pa do opisa hipermoderne tehnologije (StarTrek, bere I come!), antivirusnih programov, izvorne kode, komunikacijskih programov, arhiverjev (na BASS BBS je > 250.000 takšnih datotek). Le še ene pomembne stvari ne smemo pozabiti: smeškoti (ang. smiley) Biti BBSar, pa ne poznati smeškotov je tako, kot iti v Kitajsko pa ne znati kitajščine (Ni hao, BBSarjil). Smeškoti so skupek - samih po sebi nič smešnih - znakov, ki pa dokaj dobro prikažejo naše razpoloženje. Tako na primer lahko napišemo samo 3 znake, pa bodo vsi BBSarji vedeli, da se smejimo do solz. ;-) (namig: obrnite list za 90 stopinj, smeškote si pa oglejte v biltenih na BBSih). Torej kaj reči na koncu. Če modem imate, pokličite na BBS in uživajte v možnostih komunikacij, ki Vam jih ponuja, če ga še nimate, morate čimprej storiti ta korak in ga kupiti. Dobrodošli v svetu komunikacij, ko razdalje ne pomenijo več ničesar in postaja svet takorekoč na dosegu tipk v vaši dnevni sobi. ;-) -TwiX & "•^jsjd dum jd>| ajDUfiJDJZ! o>|i|D| ijjl op 9us>jDj aqajjod asoA os n^aDoz on •"Jojjs isjauDoiu,, ajajnqajjod alauso)) 9ZE-ZM'SZE-ZM'frZS-ZH’ E90 :S9a >Z$-Zfrfr E90 :s)lD) '9tE ÌZZ'OZZ Tu! MliM'EEó'ZZ E90S 8!l8D'M 8!!Z!A!P AIX 0)!in m 'ijDuzods n|oiii)| ouioq as tuajod m 0602 31 002 ‘f’ 22.00 - 07.00 Prevalje, Slovenija Bulletin Board System Kultura OSMA KNJIGA IZ ZBIRKE GLASOVI... Založba Kmečki glas izdaja zbirko folklornih povedk, ki jih prizadevno zapisujejo zbiralci po raznih predelih Slovenije. Zamislila si jo je in zbirko urejala dr. Marija Stanonik, znanstvena sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje pri SAZU v Ljubljani. Zbirka šteje že devet knjig, v osmi knjigi je povedke s Pohorja zbral Anton Gričnik pod naslovom Noč ima svojo moč, Bog pa še večjo. Kar potegne te, da vedno znova jemlješ v branje to petsto strani debelo knjigo, ko si jo zaradi zgoščenosti in zajetnosti zaenkrat odložil. Potegne zato, ker s prebiranjem odstiraš drobec za drobcem iz ljudske zakladnice pripovedi, ki jih je več let vztrajno zbiral in zapisoval Tone Gričnik, ko je podolgem in počez “prečesal” svoje Pohorje. V knjigi je zbral pravo pripovedno bogastvo. Tisoč enajst pripovedi je zapisanih, povedalo jih je dvesto osemdeset pripovedovalcev! “To je knjiga, ki so jo napisali Pohorci" je zapisal Gričnik nekje v uvodu. Pripovedi je uredil v osem večjih poglavij z zgovornimi naslovi: Strah ima velike oči, črni pes grize živino, Prikazni ne moreš ustreliti, Šac so kopali, Tja v ti beli grad, Ne kliči hudiča, Smrt jucka in Odprto nebo. V okvirju le-teh pa so manjše skupine, ki jih je poimenoval “grozdi”, v katerih se pripovedi po vsebini še bolj povezujejo. In o čem prebiramo? Pohorci pripovedujejo, kako so živeli nekoč; kako so se ženili, kako so hodili v coklah, tudi coprnice so imeli, strašilo jih je, zaklade so iskali, s hudobcem so se družili, podila jih je divja jaga in krvavo pleče, tudi ravbarjev so se otepali, z noži so se pikali, o smrti so razmišljali... Za “hece” so tudi vedno bili. Zadje poglavje kaže, da so verni in pripovedujejo o svetnikih, križih, angelih, kapelicah,... Knjiga je prava zakladnica ljudskega pripovedništva, je podoba življenja pohorskega človeka, njegovega odnosa do narave, do sveta, je njegova življenska filozofija- Pripovedi so zapisane tako, kot so jih pripovedovalci povedali ali jih nekateri zapisali. Zapis je v treh različnih tiskih in označujejo: zapis v narečju, zapis v knjižni slovenščini, največ pa je zapisanega v pogovorni slovenščini. Vsak zapis ima svoj čar, izbira je prepuščena bralcu. Zbrano gradivo je zapis živega ljudskega pričevanja in ima prav zato svojo vrednost; tega in takega je vsak dan manj in tone v pozabo. Kar je zbral Tone Gričnik, je zapisano in kot dediščina ohranjeno nam in poznejšim rodovom. Ko vse to počasi prebiraš, se te polotijo spomini na čase, ko so se ljudje veliko pogovarjali in je skoraj pri vsaki hiši bil kdo, ki je znal pripovedovati take, da so - posebno otrokom - lasje šli pokonci. Povedano je bilo tako prepričljivo, da o resničnosti povedanega ni bilo nobenega dvoma; vse je bilo res! Toda ta čas je dokončno mimo. Ostajajo drobtinice - ne zavedajoč se svoje dragocenosti-, ki kar kličejo po zapisu in ohranitvi. Folklorno izročilo Pohorja je rešeno pred pozabo, bralci in čas pa bodo pokazali njegovo vred-nost.Q Matta Repanšek PA*i PA - GAT, d.o.o. Slovenj Gradec 41-276, 41-055 MOJ MARKET MARKET LEGEN 0602-41-276 0602-41-055 Dobra ponudba in ugodne cene delikatesnih izdelkov, mesa, sadja in zelenjave, alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter drugih potrebščin za gospodinjstvo v prodajalnah MOJ MARKET in MARKET LEGEN. POSEBNA - NOVA PONUDBA DISKONTA (Zidanškova 4): piščančje in puranje meso ter izdelki Jata cenejši od 15 do 30% Laško pivo - zaboj samo 1.965 SIT RESTAVRACIJA BELLEVUE vabi na posebno gostinsko ponudbo v prazničnih dneh (dnevna kosila, večeri na terasi, živa glasba,...) ŽELIMO PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE partnersko podjetja O proizvodnja montažnih podplatov O proizvodnja termoplastičnih granulatov O posredovanje v zunanji trgovini carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tei. : 0602 45 131 fax: 0602 41 631 PAR fTALIJA - PAR MOSKVA - PAR MINSK I ra ra a ra ra oc a. oc < ^ »y 5 ^ z o a M o a H* — > ^ >3 V c ^ € G lo .0^ I % = al |1 •I S c .b .il 2 o § -* -8 jT oj ? c ^ >3 .S > ! 1 °P L. O CJ . .s o « C OJ N "O rt .£3 - Q--C ^ >0.^2 3 .Si-o "rt Ó 'V P ii s so m ni S o .3 O w 00 'C "O o o g5.« ^ .s rt o . T) C ' o C/5 —1 o ^ ■ O N rt C xi 3 s S C & SL i* 03 O ^ a d S 13 ? o rt •^ > .S 03 "O (D > O a .Si 03 oj a S 'O c ^ « rt~T3 O O ?d &h "O G -b .Si al pi la S ^ s ^ >N O d; o e d ^ - aS ^ *2 co OJ « r Oh (L) u .N >p O 111 Pl .O 'C 3 a-S .- O »o '8.13 o t/3 rt « O O. 'G' "rt (L) T3 a. o -o 'O O 5 o a S o .« S -o S f Š a 03 ^ rd n O -J s: u D >co a « co Cl, O O Z K ^ i3 >u -g g Xj ^ o rt oo !U O >co ~o f i o s •H o M i2 .Ji. ■u'' ^ 1 .S §1 > V c v co JD o g 03 ^ G o rt ^ iš s ;s-s jj d, ^ u ^ v c 6 T) g rt "O OJ > o. o •Jil _ > -v oc 3 2 N O O..0 ! a* rt ;a o ^ ^ O C — ^ G ^ N N "g .Ji .C^ o. >N C o •S' N >3 a rt 2 Oh ^ O CO O é | 'a Q 1 a :c M rt ^ JC >co 03 G 1 >3 1 ■Ji §4 - .2P 1 s ; .S •o 03 f a S 1 >?3 2 ,1 O = a1 3 2 I .SL 5 03 O c -g • rtH —rt^ rt3 X O. ^ O -O ^ 3 Oh N u •g. a ___ « 9 oo Ch I •~7- co ^ > .Ji o o I rt •d c — u >« 5 o o 8 > "O "O 8 o "U ■S-S 3 > ■Ì .Ji « H V T5 O ^3 .S I a si "O B SiS O; .Ji ^ S, o g1 5 H 3 'lì ^ u tS S 1 s oo d at.« I;t ■s 3 Scg Gh o oS C to 15 >N O :zL D .Sl -5 ^ Oh S > Q 3 ^ sl Hiš 3 .sa « a S ■“It 51 a 1 o 00 ^ 8 2 « .a. r >n o a a > H s o T O > rt >S O as 3- 0 -2 ^ rt 'O O ^ « > G rt o « rt C 1 o| > ° rt 5b -o >3 ¥ S o !g C -O x; O « d g3 a y o 0 1 1 ? .Ji 5 c o di.^.S g3 S) 3 '« X o ^ Uh -h - o U a « c o o c rt G O 9 i2 n o H t o. t3 Ll CJj g .sia .sii H c .Ji I s 1 .SL g co S 5 o;>u „ « .3 g O >N N -Sl o3 « S H 'Čh ^ f J4 lo L ■S > N 3 O G r s ¥.S rt- O N g .s >g d N H 1—. N ^ >N rt o N s So O >u ^ v f. H 11 8 ^ o >3 -81 a N s 8 OJ g O a a 2 OJ co è fe g| 3 a OJ 03 •c c O- g 0 ~ « rt — rt3 (a c 2 -G -8 2 l> .si jf H ■8 H >3 ^ 1 -s 0 ° 1 a 'oi i >n d 03 co ^ CO ^ — C ^ 03 oc o a a Sl c 0 -a 1 -S I >u .. o >N Ui lt2 '5' S e o s v e .s a o s 3 V C rt Oh rt 00 rt a o e o s D e 3 3 >s 2 >3 >3 a ” > TJ o3 H OO d 3 2 il'M oo « g" 2 G rt Oh -O g 8 ¥-3 — a *2 “ "a a .S •O o - Sag o 7G 3 ¥1| fla 03 a 2 S 2 T3 rt C O O M O a a Jn o a rt C 'g ~ - rt a c o oo ■g a a Oh S O 1 -^1 ■rt n oo > o -M C rt >N 0 01 8 .iS 1 .Ji d ur .Si 1 >0 fai .c "O § a d d 1 -8 u o ¥1' ù. 3 ' a -g g 8 c oo _- >N G rt ob o 2 ^ a .s c OJ —■ >C/J > s ¥ o rt K/J 5 o rt — > >| D 3 E o 00 rt C o s GG rt” ° a m 2 03 « ^ 00 G (D ^ dl N X) -8 * a > .ji .Si a rt '2 a 2 03 H o ^ OJ OJ ČT u OJ G 03 a OJ -S siH rt o N h: g 1 >>1 .g o o 11 p 5 rt ^3 o O rt .S a 0 ■è 'c c 2 “§ >3 s .Ji ¥ rt cy a ~ O GG 2 § c D OJ^ ^ • . -G CL. X rt o N ex o OJ -X G w .SL o 0 GS a/ s > d « N 2 rt o N a o - > od n c ! Š -b ■”-! P a g a 3 'P >8 2 o a "rt GG .2 « O H C c >2 oj > S c o .~H -- Uh h- oj L ° t S a > rt OJ C U « 'I 'a a .Ji rt ?y HH G C rt ^ > E 1Š 2 ¥ ^ P .Ji^ a ■- a 8 a u o GG V 8 £ .OJ •Jid 11 >o •§ •Ji-S 8 .S rt a o rt N O H C ì 1 g i 1 CAl I I H d o o GG •SO w ¥ o rt « rt C/J 7G rt 3 °- a > n o oo ■“ > O G3 > .rt N g "rt rt 'g a c p a! rt a ¥ g G W a T3 d d B a>3 _ a 8 o OJ ^ 1 ■SL, oj - C/5 a' ¥l¥ S a3-2 .g d O D a a -o o. c ffd m ^ .Ji>c8 OJ C ■g OJ C/) OJ >U -8 g" 0=3 G a x> d c 3 O >U >G O S _0P >N d S ^ d •2.5 •2 9 rv. rt f a N O >c/5 X) -d OJ rt TJ a rt C 1 4 KJ O L. Srt ! Up ^2^ a r" .a GG 5 0 ^ 1 2 O D "O N .Ji d al H 03 H GG 0/ C G a OJ e e v o a g '2 "G u ec s ai S a/ rt G S 73, OJ c >8 ■o I o »s c H > o s c 3 GG OJ t > 1 ^ I! rt XJ t B •T=H C/5 a 5 (D Uh N O g.1 oj GG . GS d £Pd ? o ._ GG ¥ N H >3 aj .a rt ^ .= f S .OJ^ rt X3 a .0^ p "d >N G OJ S ob O o a >c7j -g rt C G W IH! rt" d 8 g ¥d H 2 ¥ 8 a ! § ! ali d a 1 d g 2 a ^ i 8 s a! 8^ of •c8 H >C/5~ a _c §1 O c TJ OJ > .Si OJ o O a N rt N O > o rtX c g rt > OJ X3 73 a 2 c 2 g 8 'g S = 2 ! ? G TJ OJ s • -£i 3 6 2 s a o g Ji 00 pl >cft oj V5 rt a 5 N c > d ■3 rt oo c 2 3 >8 >8 d g^l d" Ì2 g >2 C/5 rt = h OO OJ d u- .b — H d® - C OJ OJ - rt ' — 2 >C/5 ° oj ^ lC ^ X Oh OJ QJ co ‘D a ^ >f^ 5 >8 2 >8 o d tT f c & £ | dd | 1 ¥ ! e >8 OJ i 1 1 g "O .a H H d n3 2 a^ - p g o n ^ Oh QJ Š a N g d > ._ O 'G "Ì rt >N O cb a ts rt .4' ‘C £P G p 5 d ¥ ^OJ co >G OJ c rt rt Z G OJ 2 C/5 O Uh 3 o 6 o co rt 0J~ co '5 4 GO H GG O M w g: co --3 ° 1 .p g 2 d •Ifč J s d ^ " f "O S a c ■Sl O G a >c/j a/ n. 5 2 > 3 2 o e •53 D >c/j d -3 £ § rt' I Q< Cro ET O - ZA D O ~ n S ,v rt _ < N ^ O- I O- 0Q 3 ^ c^< 7f S < O) c/> ? a | < Cn O) 0) D O 2 <• 3 f»r 2- ., O w z s ■S-4 ^ 3. =• U n T D & II ^ a. 5' ??> N P D p 5L 2. 2. ?r rt' T3 H rt E" v. D 0 n< E. n>' 1 o m' < O 3 ?r 0 D E 1 rt tù" o< K V) ?r 2 « P * S «' e: rt' I “D O is (/>•,- > L E w m ^ O Izlili rt ^ “ Sa «< 2. P 3 ? g " ' * p e: ^ ^ a « a li if S a. £ § — w_ JV ^ H O rt< 00 o “ Si rt< 5 o ^ rt' cr>< N rn a ro N V 7? 3 *=> u 2 3 s:, d N< ^ ^ 3 is 3 O < «; g=F 3. 75' •S2. P d- o n § p ^ c 2" cf rt ^b. 5' a % O. rT I Q- V> (73 a 5- Jri' rt) 3 r-f C/5< ^ ?T -j rt) V Q ^ E-S -' •o 0 S R- rt' 3 I: 3 Z JT £ c i ^ Sr g. O - ^s-^' ?r"0 2 0 2 D<^- g" P O *“ a* CO 3 K 3 I C N< CL sT* rt) Sr ? i; s: n' JV &> sv c “■ en p 3 N 3' S a Er d: rt) r’ rt O PV V3 rt en rt V r-K en 65 ?V jv SL O rt 2 je: 3 S ET "o S 8 z 5 p ^ N< c D- ST D — S' ■g O 2 s: S S •O — Sr S-N| fs 2: 5' I I §.° |. 5‘ 3 S 3 |\ 2: E P E. a o JV £ W N 1—» k- t: V> ol p rt) 3 7T rt) O ^ ep ?T _ p ^ ^ s> rt o ■O n O ^ "O < O) N P D- rti c a en< -i O -5. a o Z rt ^ S “ p « p o 65 O C/3 C/3 r-f rt> ca< ^ 2' sr S ? 2- 2 I3 H G rt_ 0Q T3 O — K ' K fT; 3 a P E5 P TD 8< 2 ^ 3 7T O 5 A O 5: rt- % en O E P P ■ CA 3 CTQ p rt* 3 n< p C/3 S: D. P | P 5’ < N a . 2 0Q , O TD 2 o' p ? p Q S 65 J3 , 65 rt F 3 N rt' rt) ca P O C/3 “3 Z 2-^ a TD o. to CTQ P o rt 65 65 s- 3 Sr & rt 3 JV o s I £» a&g rt rt S p! I?' B "a. sr 65 -o I p ^ O rt" vi < I ?r S i i. I1 ^ '7T p S- fr g-o‘ 2: o. n< rt I S" CA< rt TD O 3 rt. 2. o ?v S o ^ p -T-o 0< CA o o o 3 p o 65 N JV 65 S -3 E-it o cg S TD ££ C _ r\ CA< h-. . è 1 p p p^ CA ►-» EP p *8 p' N TD J1 $ Z ? a; 0 3 n< '—• c 0 5' rt) rt) ^ r. TD art £E 3 3 f W g < o' Mil -—- CA p 1—‘p ^ n to er o< p ^ EP ^ | p o g 2: 5' « p 1 £ 2 p nf o CW CL E D<. " rt g< td a P g- SL 65 TD « P 2 P P ^ g p rt 3 8 ^ 3 • O p; jv 2 Koroška cesta 2 62360 RADLJE OB DRAVI SLO Telefon: 0602 71 098 Telefax: 0602 71 098 MS Mif * DOMACI ZVOKI SODELUJEJO: FANTJE TREH DOLIN EDVIN FLISER ŠTIRJE KOVAČI CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET ANSAMBEL SREDENŠEK ^ ANSAMBEL NIKA ZAJCA ANSAMBEL HENČEK * SPONZORJI: TP PONUDBA RADLJE GAŠPER d.o.o. RADLJE LB KOROŠKA BANKA SL. GRADEC AVTOKLEPARSTVO KRAUTBERGER CVETLIČARNA KREMSER cVV ANSAMBEL PIK PTUJSKIH 5 ORGANIZATOR PRIREDITVE RADIO RADLJE lek DpIbUJaira® PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTUE lek dd. OpfeOjjaima tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 GRADIMO IN PRODAJAMO PROSTORE V POSLOVNO ŠPORTNEM KOMPLEKSU TRABERK DRAVOGRAD ZE GRADIMO Kot morebitnega kupca poslovnih prostorov v tem objektu vas vabimo na ogled celotne projektne dokumentacije. Obenem bi vas v pogovoru seznanili o potaku dosedanjih aktivnosti pri pripravi realizacije projekta, predstavili zasnovo terminskega plana za nadaljnje delo, seznanili s prodajnimi pogoji In možnostmi In se dogovorili o morebitnem sodelovanju. atraktivna lokacija ob mestnem jedru pri magistralni cesti Dravograd - mednarodni mejni prehod Vič pri Dravogradu (oddaljenost od avstrijske meje 1,5 km) □ poslovni prostori za turisticno-gostinske in obrtno-storitvene dejavnosti (frizer, zlatar, urar...), trgovske lokale (avtosalon, prodaja sadja, tekstila, trafika...), banka, zavarovalništvo, predstavništva itd. ter tudi stanovanjski prostori. INFORMACIJE: MERK Turistično gostinsko podjetje KOSE KOŠENJAK DRAVOGRAD, Meža 3 Teb 0602/83-073, 83-446, faks: 0602/80-033 šport ROK ŠALEJ Do petega razreda osnovne šole je prebival na Ravnah, sedaj pa je Rok Šalej že dve leti Prevaljčan in obiskuje 7. razred osnovne šole. Prvih smučarskih korakov se je naučil s pomočjo očeta Bojana, ki ga je s šestimi leti že včlanil v SK Fužinar. Pri takratnem trenerju najmlajših smučarjev tega kluba Hermanu Čepelniku in pod budnim nadzorom trenerja vseh selekcij Jake Valila je pričel z učenjem osnov smučarske tehnike. Kmalu je bila vidna njegova nadarjenost za alpsko smučanje, saj je v sezoni zasedel tudi 2. mesto v skupni razvrstitvi za pokal Gorenjke. Pri prehodu v višjo kategorijo tekmovalcev, to je med dečke, je dobil tudi novo trenersko ekipo v klubu, pod vodstvom glavnega trenerja Štosirja, s katerimi še danes uspešno trenira in tekmuje. Med mlajšimi dečki je Rok dosegal vrsto odličnih uvrstitev, omenimo jih le nekaj: 2. mesto v skupni razvrstitvi za prvenstvo vzhodne regije Slovenije, 3. mesto na državnem prvenstvu v slalomu in skupno 3. mesto za pokal Radenske. Na mednarodnih tekmah je precej odmevno zlasti 1. mesto v češkem mestu Ricky v veleslalomu in 5. mesto v slalomu. V PREDSTAVLJAMO KOROŠKE v ŠPORTNIKE francoskem zimsko-športnem središču Val d’Isere pa je bil Rok Šalej 8. v super veleslalomu. Po tej uspešni sezoni je bil uvrščen v državno reprezentanco Slovenije, v kategorijo mlajših in starejših dečkov, sočasno pa se je priključil občinski selekciji, ki jo že vrsto let vodi trener Oto Pustoslemšek. V konkurenci starejših dečkov je, kljub temu, da je bil leto dni mlajši od sotekmovalcev, dosegal v sezoni 1994/95 vidne uvrstitve, vse do tistega nesrečnega dne, ko ga je na treningu na Ošvenu doletela smola in si je zlomil nogo. V pokalu vzhodne regije je bil prvi in tretji v super G, peti v veleslalomu in tretji ter četrti v slalomu. Za pokal Gorenjke je bil dvakrat četrti v super G, tretji, deveti, enajsti in dvanajsti v veleslalomu ter sedmi in deveti v slalomu. Na letošnjem državnem prvenstvu je dosegel tretje, četrto in sedmo mesto med starejšimi dečki. Februarja letos je bil tudi na zimskih igrah šolske mladine na Slovaškem in v veleslalomu zasedel 1. mesto. K zadnjim uspehom Roka Šaleja so veliko pripomogli tudi učitelji in sošolci, s sedanjo razredničarko g. Tanjo Škrinjar na čelu, ki mu, skupaj z vsemi ljubitelji smučanja na Koroškem, želijo čimprejšnje okrevanje po poškodbi in uspešen povratek na bele strmine. Rok Šalej se je rodil 5. 7.1981, stanuje na Prevaljah, Perzonali 16. Ivo Mlakar §5Xs)g»Q Piš«: Ivo Mlakar PETRIČ ODSTOPIL Upravni (xSx)f NK Nova Oprema Korotan Suvel je na izredni seji razpravljal o prošnji oziroma zahtevi Vlada Petriča, da ga sporazumno razreši funkcije direktorja kluba. Kljub želji večine članov upravnega odbora, da funkcijo še naprej opravlja, je Petrič vstrajal pri svojem odstopu predvsem zaradi preobremenitev in s tem v zvezi zdravstvenih težav, zato je odbor kluba imenoval novega direktorja, člaha UO Sašo Puca ‘Moj odstop jepovezan z zgolj zdravstvere-mi problemi. Po posvetu z zdravniki sem se moral razbremeniti, saj ob svop službi ki žertnem podje^u nisem mogel več delovati v klubu, kj er razmere niso bfe take, da bi to delo opravljal kot profesionalec. Moram poudariti, da med klubom in menoj ni nobenih zamer in da med nami vladajo zelo pošteni odnosi," je povedal Vlado Petrič, ki bo v naslednjih mesecih novega direktorja Saša Puca po najboljših močeh uvajal v (telo. ODBOJKAR]! OŠ KOROSHIH JEKLAR]EV V FINALU Na O.Š. Koroških jeklarjev na Javorniku na Ravnah je bil pettinai ni turnir za prvenstvo osnovnih šol v octoojki za dečke. Nastopile so štiri ekipe s področja koroško - celjske regije, zmagali pa so mladi odbojkarji OŠ Koroških jeklarjev iz Raven, ki jih vodi trener Franjo Jež. Na drugo mesto so se uvrstili učenci OŠ Karel Destovnik - Kajuh iz Šoštanja, tretji so bi odbojkarji OŠ Lava Celje, četrti pa mladi Dravograjčani iz OŠ Neznanih talcev. V finale prvenstva Slovenije za osnovnošolce so se tako uvrsti odbojkarji šole Koroški) jeklarjev z Raven. PRVI MESTI ZA VOLIČA IN BLATNIKOVO V organizaciji društva Sprridon Celje je bil v soboto, 15. aprila prvi gorski tek na Celjsko kočo. Na progi dolžine 85oo metrov in z višinsko razliko 06o metrov se je pomerilo okoli 100 tekmovalcev in tekmovalk, med njimi dokaj uspešno tudi tekači iz koroške regije. Med moškimi je v kategorij do 2o let zmagal Ivica Volič iz Dravograda. V kategorij od 2o do 35 let je bil Tomaž Robač s Prevalj osmi, Milan Zupanc iz Misfinje pa deveti. V kategorji nad So let se je odlično uvrstil Vili Blatnik, San tekaške sekcije iz Mežice, ki je bil drugi. Med ženskami je v kategoriji od 36 do so let zmagala Mežičanka Hedvika Blatnik, ki st je pritekla tudi absolutno 2. mesto med vsemi tekačicami. Povedati veija, da sta bila absolutna zmagovalca gorskega teka na Celjsko kočo Franci Teraž iz Mojst-, rane in Anica Živko iz Trbovelj. NASLOV KARDI-NARJEVL VER-BOLETOVA SEDMA Letošnji finale državnega prvenstva za posameznice v kegljanju je bil 14. in 15. apnla v Slovenj Gradcu, V obeh dneh je nastopilo 24 najboljših kegljavk Slovenije, ki so si finalni nastop zagotovile v prvem krogu tekmovanja, ki je bilo na Jesenicah. Državna prvalanja je znova postala kegl-javka Miroteksa Celja Marto Kardinar, ki je sočasno tudi uradna svetovna prvakinja. Drugo mesto je osvojila Ljuba Tkalčič, tudi kegfavka celjskega kluba, tre^a pa je bita Tončka Urbanc iz ljubljanskega Gradisa Norika. V finalu sta naše koroško kegljale uspešno zastopali dve kegljavki Korotana Prevalje. Majda Verbole, ki je bila po prvem delu tekmovanja na Jesenicah uvrščena na visoko 3. mesto, je na koncu osvojila še vedno Izvrstno 7. mesto, Ivanka Sabljat pa je bila na koncu 13. Povedati še velja, da je bila organizacija državnega prvenstva poverjena marljivim delavcem kegljaškega kluba Slovenj Gradec, ki so tekmovanje pod pokroviteljstvom Tekstilne industrije Otiški vrh odlično izpeljali. N.O. KOROTAN S. - SAK CELOVEC 2:1 18. aprila so nogometaši koroškega prvofi-gaša gostili na Prevaljah moštvo Slovenskega atletskega kluba iz Celovca in ga v prijateljski tekmi premagali z 2:1. Zadetka za Prevaljčane sta dosegla brata Samo in Matej Vidovič, za goste iz Avstrije pa je bil strelec Pavtitch iz 1 i-metrovke. Nogometaši SAK-a, ki jih vodi priznani strokovnjak dr Ivan Ramšak, so trenutno votino moštvo avstrijske regionalne lige in imajo veliko možnosti za napredovanje v drugo avstrijsko ligo. Svoje bogato nogometno znanje so pokazali tudi v srečanju na Prevaljah, saj so bili zlasti v drugem polčasu povsem enakovreden tekmec igralcem Korotana.U (Šport I NASLOV V I PRAVE ROKE Velik in obetajoč je uspeh Olimpije Brezovice, četrti pa odbojkarjev kadetov Fužinarja, igralci Salonita iz Kanala, ki so na finalnem turnirju v Ravenska ekipa je nastopila v Brezovici pri Ljubljani osvojili sestavu: Kotnik, Slatinšek, naslov državnih prvakov. V Sobočan, Tone, Jelen, Verbič, finalni igri so fantje, ki jilt vodi- Štimnikar, Dirnti.š, Dretnik, ta trener Damjan Pogorevčnik Gros, Pahor in Radič, in tehnični vodja Majda Bavče Tokrat objavljamo še fotografijo premagali Mariborčane s 3:1- odbojkarjev Fužinarja.O Tretji so bili mladi odbojkarji Ivo M. V J BELE SLEDI - NOVA SMUČARSKA PUB-LIKACIJA V organizaciji Koroškega zbora končno prekinjen. Knjiga je rezul-učiteljev in vaditeljev smučanja ter tat dosedanjega dela avtorjev in ne ob podpori in sodelovanju ing. predstavlja pravil za doseganje Bogdana Kutina je bila v hotelu vrhunskih rezultatov, temveč je Rimski vrelec v Ktrtljah predstav- preprost prikaz temeljev smučanja Ijena nova strokovna knjiga 6 na način, ki po mnenju avtorjev alpskem smučanju - Bele sledi - vodi k lažjemu, boljšemu in avtorjev Sandija Muravca in hitrejšemu smučanju. Romana Šturma. Pri ustvarjanju knjige sta sodedovala tudi Mateja Sto strani obsegajoča knjiga je Svet in Jure Košir, knjigo pa sta tehnično odlično opremljena, kar koroški strokovni publiki pred- pa bralce Še posebej vzpodbudi k stavila Sandi Muravec in Mateja intenzivnejšemu branju. Ima 15o Svet, odličnih fotografij, ki dopolnjujejo Knjiga Bele sledi dopolnjuje že sicer jasen in zgoščen ter razumljiv kar zajetno smučarsko tekst. Delo Sandija Muravca in publicistično bero v Sloveniji, ven- Romana Šturma ter Mateje Svet in dar je bil do izida te publikacije Jureta Koširja je že našlo odmev v premor dolg kar celo desetletje. V slovenski strokovni javnosti, tem obdobju so slovenski alpski odmevne pa so bile predstavitve smučarji dosegli kopico odličnih tudi v Italiji in ret kongresu inteiski rezultatov in jih kronali z osvojit- na japonskem, kjer bo knjiga izšla vami kolajn na olimpijskih igrali in že v letošnjem letu, Japonci nam-na svetovnih prvenstvih. Zato je eravajo po knjigi posneti tudi film., prav, da je ta publicistični molk -im ( PRVENSTVO KOROŠKE V BADMINTONU V nedeljo, 16.4.1995, so v telovadnici OŠ Pameče priredili prvenstvo v badmintonu. Najprej so se pomerili otroci, stari do 15 let. Nekoliko težje od pričakovanj je zmagal Peter Šajhar pred Alešem Logarjem. V konkurenci moški posamezno je nastopilo 22 tekmovalcev. Na turnirju sta izven konkurence nastopila tudi Velenjčana Andrej Štrancar in Matej Mogilnicki, ki sta se srečala v polfinalu, tako da je drugi polfinalni par med Samom Rubinom in Alešem Mlakarjem že odločal o koroškem prvaku. Z rezulatom 15:5 in 15:4 je slavil zmago Samo Rubin. Mlakar, ki ga je spodbujala manjša skupinica navijačev, je bil kljub porazu zadovoljen z rezultatom, saj je z 2. mestom izkoristil odsotnost Boštjana Kašnika in poškodovanega Jureta Lasbaherja. V velikem finalu sta se pomerila Rubin in Štrancar. Slednji ni imel svojega dne, kar je izkoristil Rubin in gladko zmagal v igri, ki ni ravno navdušila. Tretje mesto je osvojil Mogilnicki. Končni vrstni red (samo za prvenstvo Koroške): 1. Rubin (Pameče), 2. Mlakar (Dravograd), 3-4. Brežnjak in Makiin (oba Ravne na Kor.), 5-6. Gregor (Sl.Gradec) in Šteharnik (Ravne na Koroškem)....□ Samo Rubin \— I MAROVŠEK I VICE PRVAK Kadeti in kadetinje judo kluba Slovenj Gradec so z uspehom nastopili na državnem prvenstvu v Slovenski Bistrici. Najboljše se je uvrstil Borut Marovšek, ki je osvojil 2. mesto v kategoriji do 55 kilogramov. Delfina Omerovič je bila tretja v kategoriji do 52 kilogramov, Matevž Jus in Boris Krajnc pa sta osvojila 5. mesto v kategoriji do 65 kilogramov. V skupnem seštevku so mladi judoisti Slovenj Gradca osvojili ekipno 6. mesto.□ -im SLOVENJ GRADEC Te/.: 0602 41 818, 41 245, fax: 0602 42 600 Vaš Prepih ©OT^Cl iicy^]0(g^ Cvetna nedelja. Po dolgih letih spet živahna kot nekoč v starih časih, ko je bil prejžni dan živinski ali kramarski sejem in se je kramarski nadaljeval še v nedeljo. V Šentilj pod Turjakom so takrat prihajali ljudje od blizu in daleč. Tri gostilne so bile polne ljudi, ki so po končani kupčijah pili takozvani likof. Na samo cvetno nedeljo je vsa vas valovila od pisanih trakov butar. Fantje so kupovali dekletom pisanke v obliki pomaranč in lectovih src z ljubezenskimi napisi, simboli skrbi za zakonske zveze in potomstvo. To so lepi spomini na čas mladosti, na prve ljubezni in poznanstva. Gospodinje so kupovale največ lončarskih izdelkov, ki so se med letom potrli ali izrabili, šteclne za peko šarkeljev, latvice za mleko, vrče za mošt, teglce za rože, kahle za peči (elemente za krušne peči) in tako dalje. Moški pa so kupovali razno orodje iz lesa in železa, obutev, obleke. Otrokom so starši kupili le malo sladkarij, še kakšno piščalko in to je bilo vse. Tudi letos sem se motal med pisano množico ljudi in trakovi butar in pregledoval kramarsko robo. Pogled se mi ustavi na igračah, ki so me neprijemo presunile. To so bile brzostrelke z vencem nabojev, pištole vseh vrst, puške in še kaj. In te reči so starši kupovali svojim predšolskim otrokom. Med butarami simboli veselja, življenja, pomladi in nazadnje vere, so se sprehajali otroci z simboli smrti, nasilja, solz, ki danes kraljuje nedaleč od nas. Mi, ki smo med zadnjo svetovno vojno morali nositi orožje in ga uporabljati, tega orožja ne moremo več videti niti v obliki igrač. Še najmanj gredo skupaj butare in orožje na praznik vere v življenje, odrešenja in ljubezni do človeka, kot so ravno ti prazniki okoli Velike noči. Še prehitro lahko pride, da bodo morali orožje ti otroci (kot mi nekoč) uporabljati za obrambo domovine. S temi mislimi in žalostjo nad starši, ki imajo do svojih najmlajših takšen odnos, sem odhajal na letošnjo cvetno nedeljo domov. Navajamo svoje najmlajše na to, da bodo delali za mir in ne kupujmo jim igrač, ki spominjajo na največje gorje za človeštvo, na vojno.□ Jože Kivjnc Velika gospa je dobro živela v družbi številnih delavcev. Odprtih rok -dajala je gospodarju v prestolnico, lepo skrbela tudi za svoje ljudi. Nikoli ni povedala, koliko je komu namenila. Če ni bilo dovolj, je pohlepni gospodar vzel več. Danes je gospa ostarela, v ponošeni obleki, komaj jo še krpa, slalx>tna je, komaj živi. Starega gospodarja ni več. Gospodarijo njegovi otroci. Tiho jemljejo, ko pa je delček tega treba vrniti, se zgraža vsa dežela Krajnska. Škoda je tolarjev za izstrošeno starko. Pa bo le dobila. Le za najcenejši antibiotik. In če ta ne lx> pomagal, se bo zgrudila. Nekaj dni se je bodo še spominjali, potem bo pozabljena. Ampak otroci, ki so leta in leta delali zanjo in gospodarjenje, ne bodo pozabili. Trmasti so in trdi kot jeklo, ki so ga talili in obdelovali. Zaželimo ji, da bi zdravilo pomagalo. Da si opomoremo. Časa nima veliko.O -mj Sameva železniška postaja Vuhred, sameva prelep železniški most v Vuzenici. Takih postaj in mostov je na koroški železniški progi med Mariborom in Prevaljami kar precej. Po Dravski in Mežiški dolini vozijo v 24. urah samo še štirje pari vlakov. Ob nedeljah in praznikih ne vozi več vlak. Železniški most v Vuzenici Toliko bolj pa propadajo ceste v koroški regiji. Pri Hudi luknji je regija že odrezana. Nova prometna katastrofa pa regiji grozi, ko bodo Avstrijciu ves tovorni promet iz evropskih držav speljali preko Holmeca in Prevalj. Ceste bodo še bolj uničene, življenje v trgih in mestih bo postalo neznosno, predvsem na Prevaljah, Ravnah, v Radljah, Dravogradu, Mislinji... Grozi pa tudi ekološka katastrofa v Mežiški dolini, ki si še ni opomogla od nedavne umazane industrije. Zato morate župani in drugi funkcionarji hitro “stakniti” glave in preprečiti namero Avstrijcev! Naj dajo tovore na vlak. Tako so storile že mnoge evropske države, da bi zaščitile ljudi in prirodo. Odvisno je od nas samih. Tudi železniško progo Velenje - Dravograd takrat ne bi podrli, če bi se uprli domači funkcionarji, V Slovenj Gradcu je takrat bil za župana domačin in se je tudi strinjal z odstranitvijo proge. Glejte, da se kaj takega ne bi več ponoviloO Železniška postaja v Vuhredu Ivan SREBNIK Vaš Prepih [p@? Peš pot po Sloveniji za strpnost, prijateljstvo in razumevanje. Kadarkoli pogledam skozi okno dnevne sobe, vidim verigo Karavank in premišljujem, na kako čudovitem koščku planeta živimo Slovenci. Mislim, da se tega zavedami vsi. Radi odhajamo v tujino, a zelo radi se vračamo domov in vsakokrat nas prepriča, da je prelepa. To nam potrjujejo tudi prijatelji, ki prihajajo iz tujine in so očarani nad lepoto, bogastvom, svežino in raznolikastjo narave ter nad odprtostjo in prijaznostjo ljudi, ki jih srečujejo. Nemalokrat se začudijo tudi takole: “Kako je možno, da je toliko lepote zbrane na tako majhnem koščku sveta? Se sploh zavedate, kaj imate?” pri prijateljih. Na delih poti, ki jih bomo vsak dan prepotovali, vabimo vse ljudi dobre volje, da se nam pridružijo in se udeležijo krajevne prireditve ter s tem podprejo našo zamisel. Prijatelji po Sloveniji so z veseljem in srčnostjo ponudili pomoč in prevzeli vsak svoj delež pri organizaciji (Darinka Gomišček, Nova Gorica; Leon Ličof, Okarina, Bled; dr. Jani Kokalj, Krajnska Gora; Tomo Križnar, Naklo; Iztok Škofič, Kranj; Jana Prezelj, Kamnik; Aljoša Matanovič, Ljubljana; Milan Čepin, Celje; Ernest Balan, Marija Millas, Maribor; Goran Šoster, Svetinje in Erika Sonjak, Prevalje.) Deležni smo bili prijazne in navdušene podpore. Priprave na pot potekajo že nekaj mesecev, zadnje tedne še posebej intenzivno. Na poti bomo sedem dni, od 26. aprila do 2. maja. V nedeljo, 30. aprila bomo v Slovenj Gradcu, kjer bo ob 9. uri slovesnost na gradu Stari trg. Ob 10,30 to na Rimskem vrelcu krajši kulturni program, nakar bomo nadaljevali pot s kombijem proti Rušam. Veselimo se srečanja z vami.O Erika Sonjak Združeni narodi so letošnje leto razglasili za svetovno leto strpnosti. Skupina prijateljev se je zbrala in želeli smo to tudi podpreti. Tako se nam je rodila zamisel, da bi skupaj prehodili precejšen del naše dežele. Zamisel se je dopolnjevala ter počasi dobivala dokončno obliko. Sklenili smo, da med seboj povežemo ljudi na poti med zdravimi mesti, ki so zajeta v mednarodni projekt ( Nova Gorica, Ljubljana, Trebnje, Novo Mesto, Celje, Maribor in Ptup in mesto miru (Slovenj Gradec). Na poti bomo teden dni. Tako bomo določene dele prehodili, drugod pa se tomo poslužili prevoznih sredstev (vlak, avtobus, kombi). V krajih, kjer se bomo ustavljali, bodo domačini pripravili krajši kulturni program s skupnim imenovalcem “naše korenine” (slovenska narodna pesem). Skupina 16 prijateljev (med njimi tudi prof. Peter Legge z univerze v Boumemouthu in njegova soproga iz Velike Britanije) bo prepotovala pot v celoti od “repa” - Nova Gorica do “glave” - Lendava - Slovenije. Prenočevali bomo Bistvene značilnosti, kot so visokokakovostni standard, velika pripravljenost kolektiva za visoko storilnost, zanesljivost pri funkdoniranosti in dobavi ter zagotovljene servisne storitve, so dober predpogoj za pozitiven razvoj podjetja V podjetju MEROS se lahko v svojem proizvodnem procesu ponašamo z modernim razvojem in tehnologijo. Tako smo edini v Sloveniji in eni izmed redkih v Evropi, ki imamo možnost razreza pločevine z laserjem. Usposobljeni smo za razrez od 0.6 do 10 mm debele pločevine. Sam razrez je širok le 2 mm. Površina tako ostane čista in ni potrebna nadaljnja mehanska obdelava To pa prihrani energijo in ne onesnažuje okolja Vsak moderen in napreden obrat je danes zaradi vedno ostrejše konkurence prisiljen razmišljati o novih tehnikah oplemenjcvanja in optimalni izkoriščenosti proizvodnje. To predvsem zahteva deviza Nqjboy.ša kakovost po ugodni ceni. NIEROS NIEDERBERGER, Gmajna 55 Slovenj Gradec Tel: 0602 42-041 Fax; 0602 43-806, 44-078 IZREDNI STUDU ! IIikI lEilar I «1 w I W|7|y - V IC SMERI Ravne bomo v oktobru začeli kot izredni študij izvajati prenovljeni program Ekonomske fakultete Ljubljana - VISOKA POSLOVNA ŠOLA. Možen je vpis v 1. letnik VISOi WX0W) ?;=“ 0<0<0<0<0<0<0 © podjetništvo I I I I I I 1^3X000000 IpetMCVCMCMCMCMCM © računovodstvo © posbvna informatika V študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit ali maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu. 3. letnik programa VISOKE POSLOVNE ŠOLE © mednarodno poslovanje © računovodstvo © podjetniške finance Vpišejo se lahko študenti, ki so končali višješolski študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani ali Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru. Program je novost v slovenskih visokošolskih programih. Diplomate usposablja za takojšnjo praktično uporabo strokovnih znanj, analitičnih postopkov in poslovnih tehnik. Več informacij o programih vpisa dobite v IC SMERI d.o.o„ Ravne, Tel. 2(1631. (A. Pavše) mkoCmki iihoo nvnv po hiì]i CIMI! NAROČILNICA Podpisani ___________________________ (Ime in priimek ali naslov podjetja) se do preklica naročam(o) na Koroški časopis Prepih. Časopis nam od _______ pošiljajte na naslov: Naročnino bom(o) poravnaval(i) polletno, za I. polletje do 31. 3. in za II. polletje do 30. 9. tekočega leta. Podpis: ______________________________________________________ (podjetja tudi žig) Naročilnico pošljite na naslov: ČZP VORANC, Prežihova 24, 62390 Ravne na Koroikem V_________________________________________________________________/ W n Mws&mlìai MOTOTEMPO Prevalje . . - PRIDRUŽITE SE VELIKI DRUŽINI VOZNIKOV (/ aiito šoli MOTOTEMPO Prevalje: © ker je Vaš denar pri nas Več Vreden © ker organiziramo CPP V Vašem kraju ©ker se boste naučili Voziti Varno, Varčno in okolju prijazno © ker smo šola prijaznih ljudi © rezervirajte si prosto mesto in ceno teL : 22479, 21428 VLJUDNO VABLJENI ! aaaaoDOD aoaaaooo oaaaaaon oaaoaaco aoaaoDDO FINEA d a a o o o a a a a o o o o o a a a o d a a o a o a o a d a o o a a a Ne dovolite, da vam terjatve odvzamejo dragocen čas in povzročajo prekomerne skrbi! Naš razvejan informacijski sistem in prepletene poslovne vezi nam omogočajo, da vam pomagamo: * Z IZTERJAVO ALI ODKUPOM TERJATEV DOMA * Z IZTERJAVO ZAPADLIH TERJATEV V TUJINI * S KOMPENZACIJAMI * KREDITIRANJE PRAVNIH OSEB NA PODLAGI IZTERJAVE TERJATEV Odkup po diskontirani vrednosti vam prinese takojšnja denarna sredstva ali pa so lahko vaša finančna tveganja odpravljena z našim vnaprejšnjim zavarovanjem plačil. Ftnea d.0.0., SLOVENJ GRADEC, teL: 0602 4J-35J, MARIBOR, td.: 062 223-060 Odprli smo prodajalno z ___ živili, TRGOVSKI COAJTOR POOjA, sredi hAezxce.* □ DOBRA ZALOŽENOST □ PESTRA PONUDBA O MODERNA SAMOPOSTREŽBA VABLjeMI! iz moje rodne bajte je še danes slišati švapanje, kar me veseli. Če sem prav razumela, pa tudi Vas ne moti govorica ljudi v Mežiški dolini. Moti Vas, da se temu lahko reče švapanje. S tem v zvezi Vam povem kratko zgodbo: Ko sem po zagovoru diplomske naloge na Pedagoški fakulteti še sedela v izpitni sobi in se pogovarjala s profesorji, je dr,. Zinka Zorko, profesorica, ki jo zelo cenim, dejala dr. Gregorju Kocjanu: “Vidiš, švapanja pa se ni odvadila.” Najbrž ste že uganili, da je opazka letela na moje “šva, vidva, rekva”. Ni mi prišlo na misel, da bi ji zamerila, mogoče zato, ker sem o teh rečeh morala nekaj vedeti. Če izraza švapanje res niste poznali, pa poglejva, kaj pravi SSKJ, IV, Preo-š, str. 1132, drugi stolpec čisto spodaj desno: švapati -am neodv. (a a) lingv. izgovarjati dvoustični v namesto nekdanjega trdega 1 pred sprednjimi in zadnjimi samoglasniki... Opazili boste tudi, da beseda nima pejorativnega pomena. Pa lep pozdrav, novinarka Večera mmmmm ohranimo nivo človekovih pravi« in svoboščin Aprilski dogodki, katerih režiser, scenarist in glavni igralci so lx)li policisti, stažisti pa prebivalci slovenjgraške oltčine, so z vso silovitostjo in brutalnostjo posegli v temeljne pravice in svoboščine Slovenjgradčanov in za hip odkrili potemnikove kulise, izza katerih preži demon državnega terorizma. Enota kriminalistov, ki jo nekateri imenujejo podivjana policijska drhal, je v popoldanskih torkovih urah 4. aprila 1995 prvič udarila po soobčanih, ki so se zadrževali v lokalu Pik bar v središču mesta miru Slovenj gradeč. V prvem napadu kriminalistov so njihove pesti, brce, treskanje ob zid in zastraševanje s strelnim orožjem na svojih telesih občutili trije dijaki slovenjgraške srednje šole (Hinko Gregl, Sašo Kurečič, Milivoj Tesič), 25-letni invalidski upokojenec Franjo Pritržnik in 26-letni delavec lokala Milan Lužnik. Istega dne v večernih urah so kriminalisti ponovno udarili v Isti lokal. To pot so se brutalno znesli nad 50-letnim invalidom Antonom Pisma, odmevi Klančnikom, 47-letnim invalidom Andrejem Stradovnikom ter delavcem Maksom Pavličem, Francom Ramšakom, Milanom Petkom... V naslednjih dneh so na različnih krajih mesta v senci večera in teme brutalno napadli Ivana Krpača, Aleksandra Matka, Tomaža Strmčnika in Vlada Kuna. Napada na slednjega, ki se je končal z obstrelitvijo, policisti ne priznavajo. Kot je mogoče domnevati po izjavah očividcev in posnete kasete, so napad na Kuna načrtovali tudi z vpadom v bolnišnico. Tki. prisilna sredstva, uporabljena v napadih na občane v torek, so policisti v naslednjih dneh dopolnili z gumijevkami, pištolami za elektrošoke, strelnim orožjem. Akcije policistov pa se po izjavah prizadetih niso začele in končale le z udarci s pestmi, nogami, gumijevkami, elektrošoki strelnim orožjem, treskanjem v zid in metanjem ob steno, temveč so bile popestrene z grožnjami z ustrelitvijo, z lomi rok, razrezi telesa in metanjem v vodo, repetiranjem pušk in merjenjem v različne dele telesa ipd. Rezultati izvedenih akcij policistov so: poškodovane glave, razbiti nosovi, razbite ličnice, poškodovani vratovi, roke, noge, rebra, čeljusti, zobje, ledvice, trebušne pripone, strelna rana, srčni napad, psihiatrični stresi... Koroška in slovenska javnost sta razslojeni. Tisti, ki se ne zavedajo kršitev človekovih pravic in svoboščin, akcijo policistov pozdravljajo, drugi jo obsojajo, tretjim pa je vseeno, kaj se okrog njih dogaja. Posebej zaskrbljujoča je skoraj enoglasna podpora policijski brutalnosti nad soobčani s strani svetnic in svetnikov Mestnega sveta Slovenj Gradec in političnih strank ter tišina - molk koroških humanistov, sociologov, psihologov, razen redkih izjem. Z zatiskanjem oči pred dejanji policistov in z odobravanjem njihovih dejanj na široko odpiramo vrata tistim, ki želijo umoriti mlado, demokratično usmerjeno slovensko državo, ki želijo namesto moderne, pravno in demokratično urejene države, z značilnostmi zavzemanja za človekove pravice in svoboščine, skozi tako odprta vrata pripeljati diktaturo policije in našo državo pahniti ob bok policijskim državam. Policijski minister, ki bi že moral biti odstopljen zaradi koroških dogodkov, ki po svoji vsebini in obliki brutalnosti nad občani prekašajo Depalo vas in ki se ga spominjam po besedah:”Prihaja čas, ko se bodo lopovi zopet bali policistov”, zavestno ali podzavestno pljuva po zametkih pravne in demokratične modeme države, oživlja demone preteklosti, ki so “za blagor naroda in v imenu ljudstva” z lažmi in montiranimi procesi na krut način pobili na miljone ljudi. Danes so podivjani policisti na brutalen način obračunali s soobčani zaradi domnevnih kriminalnih dejanj, jutri se bodo znesli nad drugimi zaradi domnev, drugačnih razmišljanj, ki ne bodo poveči oblasti željnim. Mar je mogoče pristajati na tovrsten državni terorizem, na grobo teptanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin? Povzdignimo glas in recimo ne! Braniti pravice in svoboščine vseh pretepenih v koroških dogodkih, pomeni braniti svoje pravice in svoboščine, pomeni zapreti vrata državnemu terorizmu in odpreti vrata razvoju mlade slovenske države v smeri moderne, demokratične in pravno urejene države, z vsemi značilnostmi ohranjanja človekovih pravic in svobočin. Ogorčen nad dejanji slovenskih policistov, ogorčen nad teptanjem pravic in svoboščin pretepenih in obstreljenega soobčana zahtevam odstop policijskega ministra in ukrepanje proti vsem, ki so posredno ali neposredno odgovorni za koroške dogodke. Zahtevam, da se vsem prizadetim v čim krajem času izplača tudi denarna odškodnina za telesne poškodbe, bolečine in strah. Miroslav Garb Stari trg, Slovenj Gradec POGLEJ ZADENI v živo iz ŠPORTNE DVORANE SLOVENJ GRADEC v petek, 28. aprila ob 20.00 uri Zakaj si ne bi polepšali prazničnih dni? ŠTEVILO SEDEŽEV JE OMEJENO, ZATO Sl ZAGOTOVITE VSTOPNICE V PREDPRODAJI PRI: Mladinski knjigi Slovenj Gradec Mladinski knjigi na Ravnah na Koroškem Turistični agenciji "ERIKA" Radlje ob Dravi STOJAN AUER OBLJUBLJA PROGRAM, KOT GA NA KOROŠKEM ŠE NI BILO Ghsirana črna kronika ORIENT Uvod v današnji štirinajstdnevni pregled koroške do pa te male tabletke vedele, kam mora katera iti ? \_____ Kadar “prevajamo” narečje v knjižni jezik, naletimo na besedo, ki ji ne najdemo besede z enakim pomenom, ampak jo pojasnimo z več besedami ali opisno. Četudi dobro poznamo pomen te besede, včasih to niti ni lahko, saj mora biti razlaga kar se da kratka in jedrnata. Vigred - bi rekli naši predniki - nam je posula trobentice na zelene trate, polepšala gredice s pisanimi tulipani in z belimi narcisami, zato se bomo tokrat pomudili pri ljudskih šegah in praznovanjih. Teh je bilo nekoč mnogo več. Nekateri se ohranjajo še dandananji, posebej tisti, ki so povezani z delom na kmetijah ali z verskimi prazniki. Nekatere šega pa so ohranjene le še v ljudskem spominu in v zapisih o njih. Izbranim besedam na čim krajši način pripišite njihov pomen. Svoje poznavanje in spretnost vašega izražanja preverite nekje v Prepihu. steleraja ............................................ šajdezn .............................................. jajčarija ............................................ jajčovc .............................................. tičjaojset............................................ kuglce ............................................... Če bo tale oreh bolj trd, poprosite za pomoč dedija ali bico. IZPOSOJENA KARIKATURA - Odkar sva na dopusu, si se prvič nasmehnil. ® a Med nemško okupacijo se hoče nek nemški pomik ponorčevali iz slovenskega sprevodnika na vlaku. Namesto vozovnice mu pokaže jedilni list iz hotela. Sprevodnik bere: “Oslovska ušesa, svinjska glava, kurje prsi, račja bedra. “Potem pogleda potnika od nog do glave. “Bo kar Stimalo”, in mu vme jedilni list. AAAAAAA V vlaku se peljejo skupaj po kupejih Amerikanci, Rusi in Slovenci. Amerikanec prižge dragoceno cigareto, dvakrat puhne iz nje in jo vrže skozi okno. Rusom je to preveč. Takšna potrata pravijo. “Tega dreka imamo pri nas dovolj", pravijo Amerikanci. Nato vzame Rus steklenico vodke in jo nekaj popije in ostalo vrže skozi okno. “Kakšna potrata, ali ni škoda”, se zgražajo Amerikanci. “Tega dreka je pri nas dovolj”, pravi Rus. Medtem se Slovenci nekaj kregajo in vržejo skozi okno nekega politika, ministra. Joj se zgražajo Rusi in Amerikanci. "Človeka ste vrgli ven iz vlaka”. “Teh ljudi smo do vrh glave siti in imamo jih dovolj. Saj že datgi komaj čakajo, da pridejo na njegovo mesto, pa še veliko časa v parlamentu si bomo prišparali z interpelacijo za zamenjavo”, se odrežejo Slovenci. AAAAAAA Pride 92-letni dedek v javno bajto in govori z madam. “Ja fot’r, kaj pa bi vi radi?” “Fu*a! bi rad." “Vi ste pa svoje že davno tega odTikali!!” "A tako?! Koliko pa sem potem dolžan?” AAAAAAA Na veliki kmetiji se po dvorišču sprehaja kmet. Pa priteče k njemu hči in vpije: “Ata, ata, hlapec pa mi je nedolžnost vzel.” Kmet: “Prekleti satan, včeraj pa je grablje zlomil!" Objave sa&ffii ©©ik&sa NUJNO ugodno prodam solarij nemškega proizvajalca Kettler. Tel: 20 342, 21 555 ZA NEDOLOČEN ALI DOLOČEN ČAS zaposlim natakarico. Tel.: 44-746 Prodam dobro ohranjeno 180 litrsko zamrzovalno omaro, cena po dogovoru. Tel. 42-585 Prodam otroški voziček. Tel: 33-607 Kupim samo računalnik brez monitorja in tipkovnice: 38ó DX 40, 4Mb RAM, 80 Mb disk, VGA, po možnosti 3,5” floppy disk. Tel: 20 342 mm llRCOVSK^PODJtTJE^ SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2, Tel.: (0602) 41-127, fax: 43-756 ZIA- POSLOVALNICA ŠPORT Meštova 2, Sloveni Gradec VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO! Vse vrste koles na odloženo plačilo po najugodnejših cenah. Popolna ponudba blaga za ribolov, konjenišlvo, tenis in jogging. ŽILA DANES ZA VAŠ BOUŠI JUTRI, GRAFIČNI STUDIO IVKO Trsm) Čečovje 6, Ravne Tel./fax: 0602 20 342 Borza dela OBJAVA POTREB PO DELAVCIH Republiškega zavoda za zaposlovanje -območna enota Velenje Svetovalec II, diplomiran pravnik ali diplomiran ekonomist, aktivno znanje nemškega jezika, računalništva, starost od 18 do 35 let, za nedoločen čas, rok prijave 10 dni. RS - Ministrstvo za finance, Carinarnica Dravograd, tel.: (0602) 85-310. Inšpektor II, diplomiran pravnik ali diplomiran ekonomist, aktivno znanje nemškega jezika, računalništva, starost 18 do 35 let, za nedoločen čas, rok prijave 10 dni. RC -Ministrstvo za finance, Carinarnica Dravograd, tel.: (0602) 85-310 Gradbena dela, gradbeni delavec, za čas 3 mesecev, rok prijave 8 dni. Ribič Rado -Gradnja, Zg. Vižinga 8, Radlje, tel.: 71-748 Ključavničarska dela, pomožni ključavničar ali KV ključavničar, 1 leto delovnih izkušenj, za nedoločen čas, rok prijave 8 dni. Koležnik Dragic, Kleparstvo, Prešernova 10, Muta, tel.: (0602) 61-190 Trgovec, trgovec ali trgovski poslovodja, za čas 6 mesecev, rok prijave 8 dni. Ravnjak Tomaž, Trgovina, Mariborska 4, Radlje, tel.: 73-081 Snažilka, NK delavka, starost 20 - 30 let, za čas 12 mesecev, rok prijave 8 dni. KROJ p.o., Zgornji trg 11, Vuzenica Poslovodja - trgovec v prodajalni Slovenj Gradec, trgovski poslovodja ali trgovec, za nedoločen čas, rok prijave 8 dni. Albina d.o.o., trgovsko podjetje, Trg svobode 3, Ravne na Koroškem Vratar - varnostnik, tehnični poklic, 12 mesecev delovnih izkušenj, za nedoločen čas, rok prijave 8 dni. Republika Slovenija, Okrajno sodišče Slovenj Gradec Strokovni delavec, dipl. pravnik, 24 mesecev delovnih izkušenj, za nedoločen čas, rok prijave 8 dni. Republika Slovenija, Okrajno sodišče Slovenj Gradec Strojepiska, ekonomski tehnik ali administrativni tehnik, za nedoločen čas, rok prijave 8 dni. Republika Slovenija, Okrajno sodišče Slovenj Gradec Referent I, dipl. pravnik, preizkus iz ZUPa, 5 let delovnih izkušenj, za nedoločen čas, rok prijave 15 dni. Republika Slovenija, Upravna enota Slovenj Gradec Svetovalec I, pravnik ali višji upravni delavec, 3 leta delovnih izkušenj, za nedoločen čas, rok prijave 15 dni. Republika Slovenija, Upravna enota Slovenj Gradec Natakar, natakar ali pom. delavec, starost do 30 let, za nedoločen čas, rok prijave 8 dni. Grobelnik Ivan, Graška gora 22, Podgorje, tel.: (0602) 58-284 Pomočnik poslovodje, pasivno znanje angleškega in nemškega jezika, 3 mesečno poskusno delo, 2 leti delovnih izkušenj, za nedoločen čas, rok prijave 8 dni. Mercator Trgoavto Koper, PE Slovenj Gradec, tel.: (066) 38-710 Frizer za moške in ženske, frizer, pasivno znanje nemškega jezika, starost 18 do 35 let, 1 leto delovnih izkušenj, za čas 12 mesecev, rok prijave 15 dni. Brivsko frizersko podjetje Maja, Slovenj Gradec Natakarica, natakarica, za nedoločen čas, rok prijave 15 dni. Mulej in drugi d.o.o., Prešernov trg 8, Šoštanj, tel.: (063) 881-337 Vrtnar, parkovni vrtnar, za čas 3 mesecev, rok prijave 8 dni. PUP podjetje za urejanje prostora p.o., Koroška 37/b, Velenje Cestar, cestar, za čas 3 mesecev, rok prijave 8 dni. PUP podjetje za urejanje prostora p.o., Koroška 37/b, Velenje. 3.nu,xi uiisoli (h\xwf m oisj copsu os wf 'nùo,\t>f i\ on] op iqud) 083$ rnjspnff - 3.>i8wj ty/nanidpi$ai)0 B/suupDpuods - issfo ofjn nfumfntmi 3[rt]3pos »j ‘limf lopuodsu - Mojfnf pfswuptr]) mmùoy \\sj3}3&p3jd mi jfof ofutuiqixl fvpiqo p/spnfi - ofuvjfvf ìunopi ipfU3ui>i ipnp mi ntjnppm od v(ni3i3is 3f 33 fOJUjO Alfps - ia3p(D$ iOUltZ OZ sfpiS sfuVfpOudud - ofnispis :p3S3q llpfìlUO)) 3,\l\p}l VAŠA DRUŽINA POTREBUJE VARNOST Skrbimo za nevarnosti, ki lahko doletijo vaš dom, in za nezgode, ki se lahko pripetijo vam ali vašim bližnjim. Družinsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav zavaruje vaš dom pred različnimi dogodki: naravnimi nesrečami, vremenskimi ujmami, požari in vlomi, hkrati pa ublaži tudi posledice nezgod, ki lahko doletijo vas ali vaše bližnje, saj združuje kritja, ki jih ponujajo stanovanjsko in nezgodno zavarovanje ter druga zavarovanja, ki jih izberete po lastni presoji. zavarovalnica triglav mepzoMA OW&A trgovcev in gostincev iz našega skladišča v Slovenj Gradcu: > prehrambeni izdelki > čistila, pralni praški, galanterija > alkoholne in brezalkoholne pijače TRGOVSKO PODJETJE DRAVO G N A D TRGOVINA NA VELIKO IN MALO p. O, Meža 17, 62370 Dravograd Telefon: (0602) 83-641 Skladišče v Slovenj Gradcu Kidričeva 8 Tel.: (0602) 42-551, fax: 42-214 MALOPRODAJA OSKRBA iz naše ponudbe v lastnih poslovalnicah: > samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu > samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu > samopostrežna trgovina v Topolšici ZA KUPCE NAČRTUJEMO MESEČNE PRODAJNE AKCUE OD TOD - Za Vas. Vsak Dan - POVSOD ZLATARNA CELJE BOUTIQUE PRIZMA Trg 4. julija 43 Dravograd Tel.: 84 - 739 ■=> ■=> O ■=> i=> GALERIJA PRIZMA Glavni trg 29 Slovenj Gradec Tel.: 42 - 861 - ročne ure "LORENZ" - izdelki iz kristala in kristalina - izdelki iz domače in umetne obrti - umetniške slike VELIKA PONUDBA ZLATEGA IN SREBRNEGA NAKITA ZA ZLATI NAKIT TUDI DO 30% POPUSTA PO VAŠI ŽELJI PRIPRAVIMO DARILA, PRIMERNA ZA VSAKO PRILOŽNOST O - uhani od 2.400,00 SIT - prstani od 6.700,00 SIT - verižice od 4.800,00 SIT - obeski že za 1.050,00 SIT [