Iz Jugoslavije. — Odlok višjega šolskega sveta glec'e verskih va.i. Višji šolski svet. Stev. 7734/21 ad Udeležba učencev pri šolskih mašah. V Ljubljani, 16. avgusta 1922. Mestneinu šolskemu svetu v  ter opozariam na člen 12. ustave. po katerem 'nihče ni dolž;in sodelovati pri verozakonskih dejanjili. svečanostili. obredih in vajah. razen ob državnih praznikih in svečanostih ...« Ker v zmislu člena 142. ustave. prenehaio veljati vs; pravni oredpisi. ki bi ustavi nasorotovali. z dnem objavitve ustave v »Službenih novinah«, t. j. 28. junija 1921, izza tega dne nimamo več obveznih šolskih v e rs k i h v a j. temveč so lete za šolarje neobvezne. odnosno fakultativne- — Za predsednika: Wester 1. r. — Humekova kandidatna lsta. Proti skleon širieira sosveta je nastopil predsedn"k »Društva učiteljstva meščanskih šol« Drag. Humek z okrožnico. v kateri navaia: »Glede volitev v v- š. sv. pripominjam. da smo poizkusili vse. a dosegli ničesar. Med drugim smo prosili U. .!. U. nai nam dovoli. da sami nominiramo kandidata. Odgovora nis-mo dobili — pač! O!ei zadnjega »Tov.«. Zato storite sledcče: Vse mešč. šol- učiteljstvo voli kot zastocfnika Hrag. Humeka in kot namestnico Ivanko Kalin, str. uč. v Ljubljani. Ostalega kandidata in namestnika vzemite iz liste U. J. U. za dotični kraj- Na ta način ookažimo svojo vol;o. Dejanskega efekta res ne bo. a bo moralični nčinek tem lepš-. če bomo solidarni!« — Cjlede na nominiranie kandidatov s strani »Društva učit. mešč. šol« smo že opeto- vano Doudarili stališče, da posamezne strokovne organiz. tu (Društvo učit. meščanskih šo! — društvo slov. učiteljic — uč:t- ženskili ročnih del in otroških vrtnaric, — društvo upokojenih učiteljev) nimajo odločevati. temveč da ;e tu edino merodajna najširša naša organizacija U. .1. U. poverjenišvo Ljubljana in širši sosvet. ki ima včlan.ene vse različne kateeorije u&teljstva in ie postavila na seji širieea sofsveta dne 28. decembra 1922 kandidate. kakor iih ie objavil »Učit. T.«. Pri tem oripominjamo. da je imel glasom Doslovnika natosejopristopvsak organiziran član in se je te sejev resnici udeležilo poleg širjega sosveta tudi mnogo drugega našega članstva. Na sefi ie oostavil širji sosvet, kjer so bila zastooana vsa okrajna društva v Slovenji, kandidate s soglasnim skleDom vseh navzočih. Zato ie skrajna nedlsciplniranost in skraino Domanjkanie stanovske zavesti vsakogar. ki hoče v zadnjem hipu rušit1 našo stanovsko disciDl.no Droti soglasnemu sklepu Šrjega sosveta. — Kaj ie z uradniškinii dokladami? Poslanec Reisner ie interneliral finančnesra ministra na seii finančnega odbora: zakai ne predloži povišanja uradniškili doklad. ki bi tra ves finančni odbor gotovo brez debate snreiel?' Finančni minister Stojadinovič je rekel, da fin. ministrstvo sedai onpravlia načrt o povišaniu draginiskih doklad. — Osrednia zveza iavnih nameščencev in vookojenc-ev ie izdala na ministra dr. Niko Zupaniča odprto pismo glede ureditve gmotneira in pravnega položaja državnih nameščencev. upokoiencev, vdov in s''rot. — Višji šolski svet ie orejel naknadne kredite za nagrado učiteljev na ekskurendnih šolah. oddelkih za oddaliene in nestalno nastavljenih učitelf:c žen. ročnih del za čas od 1. jan. 1921 do 31. iulija 1922 (kreditov za ootnine in prehrano še nima). Da se morejo zaostalc naerade oimorej nakazati. poziva visji solski svet prizadete učne osebe. nai vpošljeio pri;ave po sledečih vzorcih: (Glej Uradni 'list pri svoiem šol vodstvu!) — Prijave se moraio vposlati po uradni poti. — Vsaka Dri.:ava mora imeti eno celo stran po!e prosto za uradne zabeležke- Posebnega razp sa vlšji šolski svet np> bo razposlal. za to naj prizadeti uradi in učne osebe vzameio razglas takoi na znanie. (Šolski voditelii nai razglase odredbo prizadetim osebam!) Obenem opozarja višji šol. svet, da se uodo najprei izvršila izplaoila onim. ki pošljeio oravilno izpolnjene prijave, šele potem se bodo vračale pomanjkljive v izpopolnitev. — Volitev zastopnikov uatelistva v v"šji šolski svet. Ker uradne glasovnice ni«o dospele pravočasno v roke vseh šolski-h vodstev, ie pokrajinska uprava podališala rok za oddaio dasovnic do 30. ianuaria -ob 12. uri in rok za predložitev glasovnic in volilnili imenikov volilnima odboroma ori nrosvetnen>oddelku pokrajinske nprave do 10. februarja ob 12. uri. Razelas bo obiavlien v prihodn;i številki »Uradnega lista«. — Vdovce. Doročene učiteljice. učiteljlce ženskih ročn h del in otroške vrtnarice ODOzariamo na sklep ožjesra sosveta v zadn.i seji- ki bo priobčen v »Učit. Tovarišu«. ker so se jim dovolile nekatere olajšave glede člamarine in obveznosti listov. — Na resoluciie širjeea sosveta UJU v Ljubliani ie podal oredsednik U.IU tov. Milutin Stankovič stvarna pojasnila, ki ;iih priobčimo prihodnjič. — Aretac k slovenskih učiteljev v Italiji. Italiiani so aretirali tov- Pahorja, urednika »Učiteljskega lista« in tov. Hreščaka predsednika Se-žanskega učitelskega društva«. Kakor čujemo. namerava italijanska vlada odpustiti iz službe nad 30 učiteljev-Slovencev v Julijski Kraiini. Ubiti hočeio učiteljstvo da s tem ubije'o šole in potom šole naš podjarmlieni narod v Julijski Krajini! — Aretiran fe bil poleg tov. Hresčaka in Pahorja tndi tov. Jožef Malahan. 0 d s 1 o v 1 i e n je bil od Italijanov tov. Anton Arigler. učiteli v Ročinju. — Brez službe in brez plače so pustili Italijani tov. Rustjo. ki so ga naiprei uradno premcstil-. — Gan^I: Druga č tanka (drugi natisk) ie izšla. Dobi se v Učiteljsk. tiskarni v Ljubl.ani. Cena 14 Din. — Zahvala. Ob moji šestdcsctlctnici sem dobil od svoiih oriateljev. znancev in raznih korporacij toliko lepih in prijaznili čestitk. da mi ni tnosroče zahvaliti se vsakemu za liubeznive besede. vsled česar sem prisiljen izreči tem potom vsem svoio naiprisrčiieišo zalivalo. — Anton Gnus. -— Razlogi tov. Humeka pri nastopu proti pov. UJU. V 2. Ietošnji štev. U. T. me pozivajo, naj podam ntkakšno izjavo. Kaj naj iziavim, ne vem. Domnevam pa, da gre za tov. .lclenca, češ, da mi ni liotel odstopiii mesta pri zadnji seji v. š. sv. Kdo jc to trdil, ne vem. Jaz gotovo ne. Tndi ga nisein prosil, naj mi stori gori navedcno uslugo, ker za časa zadnje seje šu nisem imel v rokah vseh poročil o zborovanjih odsekov našega društva. To prošnjo stavim prav danes in mislim, da ini bo tov. Jelenc rade volje ustregel. O naši nameri je gotovo poučen, saj je iniVijativa za zborovanje' odsckov dne 2. okt. p. 1. izšla baš iz ljubljanskcga odseka in je bil tov. .Ie!enc gotovo navzoč pri zborovanju. Glede »špičenja« konstatiram, da sem v dopisu z dne 12. dcc. 1922, št. 140. prosil tov. Jelenca naj pri soii v. š. sv. kot naS zastopnik podpira predloge prof. Vogiarja, ki je na mojo prošnjo prevzel za takrat naše zastopstvo. Tov. Jelenc je bil torej infonniran in tndi ne prezrt. Sicer mora pa kot tovariš in zastopnik brez tujega drezanja vcdeti, kaj nas mori. Končno še beseda o sedanjih volitvah v v. š. sv. V dopisu z dne 15. dec. 1922, št. 143. sem prosil UJU pov. Ljubljana, naj dovoli, da sami nominiramo zastopnika za mešč. šolo. Ce bi to ne hoteli, nai pa vsaj sestavijo listo tako, da bo izmed dveh zastopnikov na Štajerskem cden za meščansko šolo, edini zastopnik na Kraniskem po bodi za osnovne šole. Na to nismo dobili odgovora —• pač! Iz zadnje štev. U. T. vidimo, da sta zastopnik za meščan. šole in nj.ga namestnica iz bele Ljubljane! In nekdanja Štajerska ima nad dve tretjini meščan. šol! To je tudi ljubczen bele Ljubljane do nas Prečanov! D. H. — Z zadoščenjem jemIjemo izjavo ravn. Humeka na znanje, da na zadnjo sejo viš. šol. sveta sploh ni hotel iti in ne imel pripravljenega referata. S tem je potrjena naša trditev in so ovržene klevete, ki so jih razširili nekateri ncorganizirani meščanskošolski učitelji. Poblaščeni smo izjaviti, da dopisa št. 140 z dne 12. dec. 1922 (seja je bila pa 14. dec. 1922) tov. Jclenc sploh ni prcje! in ga je o omenjenih predlogih informiral šele pred sejo ravn. Voglar. In č-tudi bi tov. Himiek »kolegijalno« samo informiral tov. Jelenca o predlogih, s tem ni njegova nekolegijalnost nič manjša. Tov. Humek se bo še spominjal, da je bil tov. Jelenc pri zadnjih volitvali v viS. šol. svet izvoljen kot zastopnik meščanskošolskcga učiteljstva tudi z vsemi glasovi meičanskošolskega učiteljstva. Kako torej izgleda to, da ga »Društvo učiteljstva meščanskih šol« sedaj prezre, da odda referat srednjcšolskemu zastopniku, njcga pa, ki je pravi zastoDnik meščanskošolskega učiteljstva o tem sploh ne informira. — 0 tujem drezanju pa nam naj tov. Humek pove, kakšne materijalne dobrine je doseglo »Društvo nčit. mešč. šol« za svoje čiane v teku enoletnega obstoja?! Še vnešenjedoločbe 10% poviška plače v načrt pragmatikc je delo našega poverjeništva UJU, kar lahko potrdi posl. g. Reisner. ki bo vedel tudi potrditi, da se je naše pov. UJU posebno zavzemalo za meščanskošolsko učiteljstvo. Pač, ima tudi uspehe! In sicer te, da poglablja prepad med osnovnošolskim in meščanskošolskim učiteljstvom, dovedlo ie meščanskošolsko učiteljstvo do tega, da ne čita danes niti »Popotnika« niti «Tov.«, celo tako daleč. da meščanskošolsko učiteljstvo prav pridno izstopa iz Slovenske Šolske Matice, ker jo najbrže smatra za institucijo osnovnošoiskega učiteljstva. Vsa čast pa v pov. UJU organiziranemu meščanskošolskemu učiteljstvu, ki se v polni meri zaveda tudi teh svojih kulturnih stanovskih nalog. To je delo »Društva učit. mešč. šol«, ki pozivlje svoje člane naj pokažejo svojo voljo!« —  Glede sedanjili volitev pa sludcčc: Kako pride nad 2000 organiziranega osnovno in meščanskošolskega učitcljstva. — ki pride pri volitvah v poštev do tega, da mu bo dobrih 100 neorgani/iranih meščanskošolskih učiteljev vsililo naj voli kandidata, ki jim ga bodo oni diktirali!? Kadar bo užival tov. Humek v krogu organiziranega osnovnošolskega in meščanskega učiteljstva ono zaupanje, ki ga uživa že od nekoč tov. Jelenc in kadar ga postavi za kandidata širji sosvet, tedaj naj bo prepričan, da ga bo volilo tudi vse organizirano osnovnošolsko učiteljstvo. Kar se tiče Stevila mešč. šol. na eni in drugi strani, naj povdarjamo, da obstoja za nas samo eno: vprašanje mcščanskega šolstva, o katerein je tov. Jelenc bolie informiran od vsakega novinca v zastopstvn. — Ob koncu se nain zdi potrebno omeniti še sledcče: Tov. Humek je bil sprva proti osnovanju Drnštva učit. mešč. šol., ker je bil odločno proti ccpljuniu. Čez leto se je premislil. ko i. prišla njegova oseba v poštev. To je zgoli konstatacija! Zaradi predstoječcga konflikta pa gre naša snier slejkoprej za složnim in skupnim delovaniem osnovno in meščanskošolskega nčiteljstva in ie ne izpremenimo. Ne odrekamo tneščanskošolskemu učiteljstvu svojega zastopnika; ne odrekamo iim špecijalnih interesov svojcca šolstva: ne odrekamo tudi primerne difercncijacije skupne in enotne organizacije še po strokovnih intercsnih skupinah. Le v složnem delovanju z osnovš. učit. bo tudi mcščanšol. učit. močno. Skupnega delovanja pa z metodami tov. Humeka ne bomo dosegli! — Tov. strok. učiteljica Kalinova ie iziavila. da ;o tov. liumek sploh ni vprašal nič glede kandidature in da kandidatui o odklanja. Tudi se ne strinja s tein, da se s strani društva učit. mešč. šol postavlja svojo listo in se krši d:sciplirio. Ona pooo-lnoma odobrava listo širjega sosveta UJU. — Iz vrst učiteli c ie bUo iz.raženo i>!;sebno zadovol.istvo nad sklepom širjega sosveta. ki je postavil tri učiteljce na kandidatno-listo za višji šolski svet. Pričaku'eio. da bodo tudi one ST>orazurnno s člani res šle na kake seje in se enako energično zavzele za splošne in tudi nekatere specijelne težnie. ki zadevajo učiteljice. — Smešni liudie- Z velikhn ponosom so zboibnali po listih da misliio nekateri voditelii dati volitve v višji šolski svet nred konferenco. Ker ;e tozadevno prišel nradrii razpis ki ga ;ie potreba razglasiti nčit., ie oibsebiumevno. da ie ta razp s citirati tudi pri konferenci. kakor vse druvre dopise. — Pač mali '.udje. ki s tem straše! — Proporc! (Odgovor »Slovencu«.) štev. 11. od 16. jan. 1923.). Res, da ni bil s kr. ur. uveden proporc z listami ali kr. ur. ponavlja samo to. kar ie naredba narodne vlade 14. nov. 1918, št. 111 Ur. list ustanovila, namreč predstavništvo manišin z limHiranim glaso-m. Poudarjamo, da so na tei naredbi sodelovali gg., ki so zaščitniki »Sloinškove zveze« in zlasti tudi orvi poverieiiik za uk in bogočastje. Ako bi pa tudi kr. uredba medla sorazmerno oredstavništvo z listami bi bilo nemogoče zastopnikom učiteljstva konservativne struie pridobiti zastopstva. Zaman ¦ smo oroučevali različne sisteme proporca. ki bi nstregel tej želji. Vzemite svinčnik v roke pa računaite Učiteljstva na javnih osnovnih in meščanskih šolah je 3431 ali če odbijemo katehete. ki imaio svoje zastopnike in zato ne volijo. okroglo 3400. Ce r.rištejemo še nčiteljstvo zasebnih osnovnih in meščanskih šol in iili vračunamo na 200. je torei volivcev v tej skupini okro-srlo 3690. Količnik ie torej ob treh zastonnikih ki iih ic treba voliti 1200. Poelejtc svoie imenike in orešteite svoje ljudi do zadnjega, pa povejte, ali bi Vam bilo mogoče doseči količnik!?! Mi molčimo in ne povemo, kako daleč zaostajate za niim Štejte! — Gesla g- Julija Slapšaka. Najmaiij i>ovoda ima nastopati kot protikandidat oroti pov. UJU za Slomškovo Zvezo g. .lulij Slapšak. Tu ni izgovora. da se mu ie vsil'.'!o in se delati nevednega o nečemer za kar je sigurno on odgovoren. Na dopisnicah, s katerimi ie sr. Julij Slapšak delal reklamo celo pri naših članih. so sledeča gesla: »Proč z netovariškim terorizatoriem! Prenehajmo s strankarstvom in zastopaimo samo stanovske koristi! Nai oridejo res samo učiteliske težnje do vel.ave!« — Ali misli tu e. Slapšak na one terorizatorie ki so mu nripomogli do službe. ki mu ie niso hoteli prei dati njefovi somišljeniki? Ali misli ono strankarstvo, pod katerim so prejemali 20% drafin.isko doiklado samo Slomškari? Ali mfsli na strankarstvo in nreiran.ianie nanrednega učitelistva po inicijativi Slomškove Zveze ootom dr. Šusteršiča? Ali misli na »samo učiteliske težnie«, ki jih > zastopala Sloimškova Zveza, ko sta nien nredsednik .laklič in odbornik Ravnikar glasovala nroti regulaciii učiteljskih plač v deželni zbornici? Da vas ni sram soloh oriti na dan s svojo umazano firmo! — Dopusti za učitelje pri organizaciji (UJU). U Ministarstvu Prosvete spremljen je raspis po kome se učitelji postavlieni po 61. 35. ne mogu odredi- vati na druge dužnosti sem redovne dužnosti u školi. Izuzetno učiteljskoj oruatiizaciji u BeoiTadu mogu b-ti dodeljeni na rad najviše dva učitelja, a učitel,skim organizaci.ama u pokrajinskim centrima do jedan — N- P. — Tovariši — lovci! Tvornica uči! in šolskih potrebščin v Ljubljani potrebuje v svrho svoiega obrata razne' ustreljene ptice in živali ki bi bile primerne za gačenie. V ta namen se naprošaio vsi tovariši-lovci, nai nam o prilikali pošiljajo take eksemplare- Stroške In poštnlno povrnemo. Na delo tedai. orocvit naših gosoodarskih podjetij je korist celotne naše or.anizaciie. ker se čisti dobiček od njih unorablja izključno za onranizaci.io in nar-odiio-kulturne namene! — Tovarišem vrtnarjem! — Gnini tovarišem, ki so se priglasili za divjake sporočam, da jim ni mogoče ustreči. Radi pomanjkanja ljudi ni mogočc poslati vsakemu posamezniku majhno flaročeno množino. Sicer pa bi tudi ovoji in transport dnbavo preveč podražili. Najbolje je, da se združi več učiteljev vrtnarjev.. Oni iz bivše Stajerske naj pošljejo osebno po divjake k sadiarskemu nadzorstvu v Cel;e. Oni iz bivšc Kranjske dobe lahko nekaj divjakov III. in IV. izbora, dokler je kaj zaloge, v Ljubljani. Zfflasijo naj se ob priliki osebno, ali naj kosa pošljejo k A. Skulju na Resljevo cesto 24. 11. nadstr. VeIja pa naf za vse: Kdor prej pride, prei molje! Po pošti je nemogoče kaj poslati, ker stane skoraj več transport in ovoj kakor je blago vredno. Vse one tovariše, ki so naročili divjake lansko leto, pa še ne plačali računov, prosiva s tovarišem Črnagojem, naj vendar že enkrat storc svoio dolžnost. Nikdo naj ne zalitcva od naju. da bova nosila poleg dela in pisanj Sc stroške. Prosiva. naj dolžniki čim prej store svojo dolžnost, d.i moreva tudi midva poravnati predložene račnne. Vscm učiteliem, posebno učiteliem vrtnarjem sporočam, da se snuie Vrtnarsko društvo za celo Slovenijo. Dosedanje delovanje pripravljalnega odbora stremi za tem, da se novo Vrtnarsko društvo spoji z že obstoječim Sadjarskim drnštvom, ker imata obe društvi iste interese in bo lažje izdajanjc skupnega glasila. Ugodnosti bodo tudi glede plačila utikratne letne članarine vseli listih in.eresentov, ki bi hoteli in morali siccr sodelovati pri obeh društvili. Dne 2. februarja t. 1. ob pol 11. donoldne bo v dvorani Kmciijske družbe v Liubljani, Turjaškl trg 3, redna letna sknpščina Sadjarskcga društva, na kateri bo razgovor in sklep o preustroju Sadjarskega druStva v Vrtnarsko in sadjarsko društvo. Kdo imej več interesa na novcrn društvu. če ne učitelji. posebno učitelji-vrtnarji. Ako bomo vzgajali mladino v ljubezni do narave, io bomo vzgoiili v liubezni do sočloveka. Z aktivnim sodelovanjem v novem Vrtnarskem in sadjarskem društvu homo ueitelii najbolje dokazali, da imanio vol.ip delati za izobrazbo in procvit našega kmetovalca. Bodoče društvo ima namen priskočiti vr.iiarj.ni vsestransko na pomoč, zlasti pri nabavi s.men, sadik, orodja. 2,nojil itd. S svojim glasilom pa bo poučevalo in vzbuja!o zanimanic za io va/no panogo narodnega gospodarstv.i. Nc s kritikami po časopisih, s pozitivnim delom dokažimo, da hoče slovenski učitelj, pa tudi tj.iteliica korakati po poti, ki so jo nam začrtali naši idealni in marljivi tovarišiMtnarji. Prieakuiein, da ne bo tovariša. ne šole. ne krainega šol. sveta. ne vašega priiatelia in znarica. ki bi ne bil član novega Vrtnarskega drnštva. Vsi, ki jim je mogoče naj se udeleže skupščine dne 2. februarja t. !.. da z osebno navzočnostjo dokažemo voijo delati na povzdigo našega vrtnarstva in sadjarstva ter kmetiistva sploh. Vsi oni pa, ki se ne morejo ndelcžiti zbrira. naj mi naznanijo po dopisnici imcna onih, kl bodo pristopili novemu društvu. (A. Skulj, Luibljana. Resljeva cesta 24, II. nadstr. Čim več imen, čim več naslovov bo ta dan zbranih, tem boli bo dokazano. da slov. učitelj še dela na izobrazbo in napredek našega ljudstva. Tovariši iz večiih kraiev naj deluiejo na to. da bomo v niih nkro:''ili ustanovili ta!<nj po občnem zboru podružnice. A. Skulj. Nove knjige in druge publikacije. —kpl Šest anRlešk-h povesti. Washins;ton Ir\ing. Edgr Allan Poc, Charles Dikens. — Poslovenil: lan Baukart. Str. 129. Cena —. Založila in izdala »Mariborska tiskarna«. -kpl Gospodarica sveta. Evanturistični ronian. Kar! Figdor. Prev.l: R. R. Str. 192. Cena —. Založila in izdala »Mariborska tiskarna.« —kpl »Otmica«. Drama u pet činova. Martin Sulič. Hrvatska tiskara (Dr. Krstelj i dr.) Šibenik. Str. 112. Cena 6.50 Din. Zal. Josip Milicič. Maribor. Ruška cesta 45. —kpl Polazak. Tragedija ii tri čina. Split. Str. .2 Cena 7 nin. Zal. Josip Miličič, Maribor Rnška.cesta 15. —kpl Zemljepis za srednje šole I. del. Sestavil prof. Milan Pajk. Priredil Milan Kržišnik. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubliani. Ccna vezani knjigi 18 Din. —kpl Francoska vadnica. Drugi letnik Dr. Fran Sturm. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena vezani knjigi 36 Din. Glej oceno. —kpl Ženski svet, glasilo ženskih društev lulijske Krajine. Letnik I. Izhaja prve dni vsakega meseca. Cena 14 L letno. Uredništvo in uprava: Trst. poštni predal 384. Ureja: Pavla tlocevarjeva, učiteljica. V zalogi ima tudi: Maticna kniigama Ljubljana, Kongresni trg. (Poslopje Filh. dr.). —kpl Oskar VVilde: Lady Windermere. Draina v stinh dejanjih. Prevel: Radivoj Rehar. Str. 67. Cena —. Zalozila in izdala »Mariborski tiskarna.« —kpl Josipina Turnograjska. Njeno življenje in delo. Slovenska ženska knjižnica. 1. zvezek. Str. 113. Cena —. Založila in izdala »Mariborska tlskarna«. —kpl Kamatnik, drama u četiri čina. Napisao Martin Sulič. Knjižara Vin. Jurič, Split. Cena Din 11. Zal. Josip Miličič, Maribor, Ruška c. 45. —kpl Storia della »Citta di Tran«. Opera di Paolo Andreis, nobile della citta stessa. Publicata per eura di Don Marco Perojevi1', Spliet, Hrvatska, štamp. Trumbič i drug. Cena 54 Din. Zal. Josip Miličič, Marlbor, Ruška c. 45. —kpl. »Grobovi«, Trilogija M. Foscola H. Pindemontia. — Prof. A. Sasso. Leonova tiskar- na Split. Cena 10 Din. Zal, Josip MUičič, Maribor, Ruška c.esta 45. —kpl Ljudmila Poljanec: Pot k domu. Božične slike s petjein in deklamacijami. Cena 4 Din. ''.sk: V Blankc, Ptuj, Str. 30. —kpl. Mariborski koledar 1923. I. letnik. Urcdil dr. Avg. Reisman. Izdal in založil: Konzorcij narodnih trgovcuv in obrtnikov v Mariboru. Cena —. Tisk Maribnrskc tiskarne. (Zal. Železnina Pintar & I.enard. Maribor. Aleksandrova c. 32—34.) —kpl. Mih. M. Stanojevič rei. v min. prosv. v. p.: Čitanka za I. i II. razred nižih zanntskotrs. i žen. rad. škola. Beograd 1922. Cena —. G kiuKi še izpregnvorimo. —kpl Cenni etnografico - storlco - politiei sulla Dalmacija. Izdaje Odb. Narodnog Viječa SliS sa okupirane krajeve u Zagrebu. Cena 8 Din. Zal.- .losip Miličič, Maribor, Ruška cesta Stev. 45. —kpl. Dva mjeseca narodne slobode u Drnišu. Franjo 2enko Donadini. Cena 8 Din. Tisk Leonove tiskarne, Split. Zal.: Josip Miličič, Mar?bor, Ruška c. 45. —kpl Nova učna knjiga. Pokrajinska uprava za Slovenijo. oddelek za prosveto iti vere. ie z razpisom št. 4825 z dne 18. dec. 1922 odobrila učno knjigo Pirc, Zgodovina starega v e k a za višie razrede srednjih šnl. Založila Mariborska tiskarna v Mariboru. Cena trdo vczp.ni knjifii Din 35. —kpl Dr. Dolenc: Sadašnji položaj kazenskopravnog zakonodavstva. Cena 10 Din. Založil Kleinma.ver in Bamburs;- v Ljubljani. — 0 delu še izprcgovorimo! —kpl Knjige Goriške Matice. Goriška Matica je izdala za 1. 1923 »Koledar«. III. zvezek »Zabavnu knjižnice«: Zlata srca, hrvatske povesti — prevel A. Gradnik in »Sirakove bukve«. Knjige ie dobiti v »Ma.ični knjigarni« na Konsresnem trgu v L.jubljani. — 0 k n j i g a h š e izpregovorimo. — Jadranska Straža«, službeno ilustrovano glasil'> »Jadr. Straže«, centrale v Splitu. PosameziKi štev. $ Din. Naroča se v Matični knjigarni v I.jubljani. Kongresni trg. — O listu še izpregovorimo. —kpl Ljud. Poljanec: Pot k domu«. Bo ž i . ii e s 1 i k e s pctjem in deklamacijami. Samo.-.dožba. Cena 4 Din. Književnost iD umetnost. —k Šest angleških povesti. Poslovenil Jan Baukart. Maribor 1922. V prevodu so zastopani tri.ie ansdeški pisatelii in sicer dva Amerikanca in cn Ang!ež. Ime prvega, NVaschingtona Irvinga. je Slovencem doslei neznano —• vsaj v prevodu ga še nimamo. Prvi dve njegovi povesti »Rip van NVinkle* in »Povest o dolini sna« se nanašata na prve naseljence po dolinah ob Hudsoint —¦ Nizozemce. kojih posebnosti slika pisatelj z lahno, skoro dobrohotno ironijo. Snov je romantična, a prav realistično obdelana, brez poscbnih zapljetljajev. — Tretji povesti »Pošastni ženin« tvori osnovo motiv o ženinu. ki izpolni obljubo po smrli in odpelje ncvesto, prav kakor v Biirgerjevi »Lenori«; le da tu zmaga amerikanski reaiizem: ko je dejanje na vrhuncu groze, ga pisatelj prav realistično preokrene. Izkaže se namreč, da tnibadur, ki odpelje nevesto i;mr!ega grofa, ni mrtvec sam, ampak njegov še živeči priiatelj. — Vse tri povesti. zlasti pa tretjo, odlikuie čudovita spretnost pripovedovania in opisovanja ter prijeten in laliek slog. Vse prevcva skoro ljubezniv sarkazem, ki je pa kljub tcmu včasih naravnost žgoč — pristno angleška posebnost. Irvingov ton zelo spominja na Dickensa. — Zeio razlikuje od Irvinga se pa Edgar Allan Poe (Pou). Način njegovega pripovedovanja nam označi prevaialcc v uvodu sledeče: »Brezdvomno ženij ni silnejši od Irvinga, toga strasten in nestalen, grabi za izrecno romantičnimi snovmi ter jih obdeluje z nebrzdano fantazijo in iieiismiljeno realistiko, ki se mestoma stopniuje v pretresujočo grozovitost. Poleg tega ga diči blestcč, rnestoma patetičen slog, povsod primeren snovi sami in nameravanemu učinku«. Vsa ta karakteristika prav drastično odseva takoj iz prve nieeove zgadbe »Maska Rdeče smrti«. V deželi razsaia kuga — Rdeča smrt jo na zivljejo. Princ Prospero ji hoče uteči s svojimi dvorjani in prijatelji v svoj bajno opremljen crad, ki ga poteni zaj.ro in ne puste nikogar ne ven, ne notri. Tu plešejo in veseljačijo. O polnoči pa pride inaska, ki vzbuja strah in gnus. Nihče se je ne upa razkrinkati. Gospodar sam se ji približa z mečem, a se v istem trenutku zgrudi mrtev in za njim njegovi prijatelji drug za drugim. Spoznali so io: bila je maska Rdeče smrti. — V gotovem oziru še grozneiša od prve je druga zgodba »Srce izdajica«. Pripoveduje o umoru, ki ga izvrši živčno bolan človek nad ciiokim sostanovalcem samo zato, ker ne _aore prcnašati pogleda tega »kraguljega očesa«. Pri liišni preiskavi ga izda namišljeni utrip starčevega srca, kojega trupio je morilec zabil pod deske sobnih tal. — Slikovitost pisateljevega izražanja učinkuje tako močno, da čitatelja vsega prevzame. Avtor zadnje povcsti »Večerne sence« je Anglež Charlez Dickens. Komu se ta pisatcli ni priljubil s svojo povestjo o ubogem dečku Oliveru Tvistu, ki je prevedena tudi v slovenšeino poleg »Povesti o dveh mcstih«? Iz te, žal edine dogodbice, ki jo nudi prevod in v kateri opazuje pisatelj sam sence svojih revnih sosedov ob večerni svetilki, spozna čitatelj jasno glavnc smeri njegovih del: usmiljenje z bednimi, tlaeenimi in ponižanimi, boj zoper izrodke človeške družbe, boj za socijalno pravičnost. V njegovem pripovedovanju je nekaj blagega in milega in noben pisatelj ne zna s tako preprostimi besedami izvabiti toliko iskrenega ganutja kot ravno Dickens. V splošnem je prevajalec vrlo dobro zadel simpatični ton angleške pripovedne literature, ki je poln prav svojevrstnega humorja in duliovitih rečenic. V uvodu jc kratek, a karakteristično podan življeniepis vseh treh pisateliev, ki nam psihološko pojasnjuje vzroke načina in smeri njih umetniškega ustvarjanja. Jezik je, izvzemši par malenkostnih pogrešk prav dober, in knjiga odgovarja svojemu namenu, seznanjati nas s tujo literaturo, v polni meri. —k Dr. Fran Sturm: Francoska vadnica, drugi letnik. Ljubljana. Ko je izšel prvi letnik francoske vadnice. smo ga pozdravili kot posrečeno novost. Saj smo imeli do sedaj francoske šclske knjige, ki so dijake direktno odvračale od učenja francoščine. Drugi letnik, ki je izšel v pretečencm letu, potrjuje naše dobro mnenje o tej vadnici. S to knjigo je storjen korak proti realizaciii mctode. ki je danes priporočena po cdem svetu za pouk živih jezikov; mislim namrec na direktno metodo. Knjiga je namenjena za otroke od 11.—13. leta I.ekcije so kratke, njih vsebina je interesantna in različna, dostopna učencem. — Dosti je ..olskih knjig za poučevanje živih jezikov. ki imaio berilne sestavke, v katerih se govori v pretežni večini o življenju v šoli in njeni okolici. Ta vadnica iih ima malo in o tem je njen velik napredek; otroka ne interesira enoličnost in dolgočasnost. — Vprašanja, ki slede vsaki lekciii, so vodnik učitelju; v njih ima plan. po katerem zamore predavati lekcijo po direktni metodi in zahtevati od učencev,'da kar najvt.č govore. I.a legon de choses (stvarni pouk), ki je na koncu vsakcga berilnega sestavka, je kratek, enostaven in obenem za učence dragocen pripomoček za obogatitev besedncga zaklada. Vocabulaire et explications des lc?ons (slovar in pojasnilo lekcij) in alfabetični slovarček so v pomoč spominu; po njih naj se učenci pripravijo za lckciio, oziroma ponove pozablje110 besedo. — Vendar bi bilo napačno, če bi učitelj preveč posegel v slovarček ker potem bi učenci vedno tičal. v njili in tako bi postale lekciio samo predmet predavanja. — Pregled slovJiice vsebuje osnove francoske slovnice, ki je potrebna za pravopis in pravilen govor. Vendar bi prteled slovnice dosti pridobil na vrednosti, posebno če upoštevamo, da je slovniška razlaga na koncu vsake lekcije podana v francoščini. Teoretična pojasnila podavana otroku v materncm ^jeziku zaznamujejo zgubo časa. Druga napaka je v tem, da stoji v slovniškem pritneru poleg francoskega stavka tudi slovenski. Pri pouku tujega jezika moramo že otroka vaditi misliti v tujem jeziku, ako hočemo trdnih uspehov. To bi torej lahko odpadlo. — 2e v prvem letniku vadnice so zahteve slovnice prevelike, posebno pri glagolih. Tudi v drtiRetn letniku se bi to moralo skrčiti: preveč ie, zahtevati v tem letniku vse nepravilne glagoie v komplicirani spregatvi. ki jo ima francoščina. Pri podrobnem pregledovanju sem naletel še na nekaj napak, ki pa bodo v novi izdaji gotovo popravljene. J. J. —k Martin Sulič: »Otmica«, drama u pet činova. Naklada piščeva. Šibenik, 1909. Tudi tej Suličevi drami tvorijo podlago zgodovinsfii (pc zgodovinariu Smičiklasu »Povjcst hrvatska«). Odigrava se v 1. 1684. za časa turških upadov iz Bosne v Hrvatsko in Dalmacijo. Vzrok četovanju in bojnim praskam pa ni bila vedno borba za »krst častni in slobodn zlatnu« — temveč če- sto tudi za žensko. Najbolj vernega kristjana ni motila mohamedanska veroizpoved lepe Turkinje in nasprotno. Pa tudi ženske same so se vnemale za lepe sinove sovražnega jim rodu. Nekaj takih slučajev nam slika Suličeva drama »Otmica«. — Kapetan Vlatkovič obljubi svojo sestro Ružo zastavonoši Krčmariču, če mu ta otme lepo Turkinjo Zlatijo, sestro Sokoloviča Ibrahima iz turške Udbine, kateri ljubi Ružo In mu ona liubezen vrača, vsled česar se tudi brani poročiti s Krčmaričem. A tudi junaški vojvoda .Innkovič se zaljubi v Turkinjo Aiko iz turške Like, pozabi pri tem vso previdnost, pade pri tem v roke njenemu bratu Mustaj-begu. katen ga vrže v ječo, a Ajka ga reši in pobegne ž niim. Medtem pa pobecne tudi Ruža s Sokolo- vičcm. V zadnicm dejaniu se pred odločilno bitko zbero vsi pod belo zastavo; na eni strani Jankovič in Krčmarič z Mohamcdanko Ajko, na drngi pa Mustajbeg in Sokolovič z Ružo. Zenski skušata posredovati. a vrši se vendarle dvoboj med Krčmari.em in Sokolovičetn (radi Ruže). Sokolovič podleže v bojn, nakar si tudi Ruža zasadi nož v srce. A takoj nato pade t-udi Krč- mari6 pod tiirškim mečem. .lankovič premaga Mustaibega in zavzame I.iko. Potek dejani je v splošnem prav živahen. le dialogi so nekoliko predolgovezni. Tudi za vprizoritev bi bila drama prav primerna — napetost dcjanj je znatno večja kot na pr. pri »T.asan-Aginici«. — Pripo- ročati je knjigo tudi s tega stališča ker nas seznania z noveišo hrvatsko literaturo. k—• Ženski svet, glasilo žen. društev Juiiiske Kraiine. Prva številka prinaša siedečo vsebino: Naše poliane, Oksja — A. .1. Kuprin. Revmatizem — Milčinski.-^ Naša ženska dru.štva — Milka M. Kako obvarujemo našo rtcco jetike — dr. Volavšek. Dobra gospodinja — Jerica Zemljanova. Večerna — Utva. Reč ženama. Izvestja: društvena poročila, po ženskem svetu, materinstvo, higijena. gospodinjstvo, kuhinja, ročno delo. razgovori! — Zopet so nas prehitele, tako lahko vzkliknemo! Na dobrih materah in 'ženah, na dobrih vzgojiteliicah mladine sioni narod bolj trdno nego na vsakem drugem temel.iu. Tega se dobro zaveda ženstvo JuMjske Krajine,. zato so si ustvarile vredno glasilo svoiemu pokretu. Prva številka »Ženskega sveta« nam kaže že, da si je začrtal pravo pot med narod. Našim koleginjam ga priporočamo v čitanje in posnemanie, da skoro ttidi one ustvarijo našemu narodu kaj pndrobnega. —k Mariborski ko.edar za 1. 1923. Prav spretno urejen od dr. Avg. Reismana. To ni sa- mo navaden koledar temveč ie v miniiaturi pravcati »Adresar«, ki ne bo dobro služil le vsakcirnir, ki ima opravka v Mariboru in ta- lnošnjcmu prebivalstvu, temveč daje zanimiv vpogled tudi ostalim, ki žele zvez z Maribnrom. Poleg običainega koledarja, prav preglednih po.štnih, telefonskih in brzojavnih tarif in kol- kcvin pričenia najzanimivejši del s kratkim spi- sora >;Na pot«. Temu slede naslovi in pregled: zdravnikov, babic, lekaren, sanatorijev, živino- zdravnikov, odvetnikov, kazcnskih zagovorni- kov, notarjev. Temu slede oblasti in drž. uradi, mestni zavodi in podjetja, vojaške oblašti in uradi. zavodi in uradi juž. žel. šole in soc. za- vodi, prosvetne institucije, bio, časopisje, tajni- štva polit. strank. Posebno velikega narodno- gospodarskega pomena je naslednji oddelek; in- dustrija v Mariboru, in bliž. okolici. Temu sledi seznam trgovin in obrti v Mariboru. H koncu je tndi pridan vozni red in prostor za beležke. — Koledar prav toplo priporočamo, ker je veiike- ga narodno gospodarskega pomena. —k Zemliepis za srednje šole. I. del. Sesta- vil prof. fttilan Pajk, priredil prof. Jožef Kržiš- nik. Tretja predelana izdaja. — V založbi Jugo- slovanske knjigarne v- Liubliani je izšla tretja izdaja Pajk-Kržišnikovega Zemljepisa za srednje šole. Delo ie danes edino svoje vrste na sloven- skem kniižnem trgu in ravno vsled tega toliko bolj važno, ker mtdi potrebno zemljepisno snov ne samo srednjim šolam t. j. nižjim razredom gininazii in realk, temveč tudi drugim kategorijam našega šolstva, ki danes nimajo na razpolago ppdobne šolske učne knjige. Snov je knjigi razdeljena na štiri poglavja: I. Osnovni zemlje- pisni pojmi. II. Splošni opis zemeljske površine, III. Pregled zemljin in IV. Solnčni pot tekom leta. Kratko sicer, a zato toliko bolj pregledno je zlasti obdclan tretji del, kjer so kolikor mogoče upoštevane nove meje posameznih držav, kakor so jih začrtale razne mirovne pogodbe po končani svetovni vojni. V splošnem je tretja izdaja vsebinsko enaka drugi 1. 1919. izišli izdajl ter se od nje le malo razločuje. Tisk knjige je prikupljiv, papir dober in zunanjost kniige okusna. Dokler ne izide za ljndsko in meščansko šolo kai podobnega v zemljepisnem pogledu, se bo treba zatekati tudi ljudskošolskemu in meščanskošolskemu učiteljstvu k Pajk-Kržišnikovemu zemljepisu, ki ga obema toplo priporočamo. —k Srpski Književnl Glasnik. Nova Serija, knjiga VIII. br. 1. od 1. januara 1923. ima sledeči s a d r ž a j : Mustafa Madžar, pripovetka od Iva Andriča; Dve pesme od VI. Nazora, Jeseni moja pesma od Dr. M. Damjaniča. I z s 1 o v e načke lirike: Sest pesama od O. Županeiča, Koja je timetnička vrcdnost crnačke plastike (I) od B. Popoviča. Jedan fragment iz kurtizanskog Rima 16. veka od .1. Sekuliča, Iz »Prolegomena za jednu teoriju estetike« od B. Lazareviča, I z stranih književnosti: Nostromo od J. Konrada; Književnipregled: »Nove pesme« Gustava Krkleca od M. V. Bogdanovič; Nančni pregled: Uredenje države na profesionalnoj osnovi od Dr. A. G. Avakumoviča; U m e tn i č k i p r e g 1 e d : Cezar Fran od M. Milojevica; Ekonomski pregled: Novi Ministar Finansija. Devizna i izvozna trgovina od N. Stanarcviča; Politički pregled: Spoljna politika: Konferencije za bliski Istok, Madžarske pripreme od Inostranoga, Unutrašnja politika: Nova vlada g. Pašiča od Privremenoga; Ocenc i prikazi: Dragiša Lapčevič »Naša stara poljska privreda« od Dr. N. Košanina. B e 1 e š k e. —k »Pot k domu«, Božične slike s petjeni in deklam. L i u d. Poljanec. Škoda. da je to božično darilce prepozno zagledalo beli dan. Pa saj božič ni samo letos, bo tudi prihodnje leto in dalje. in učitelj, ki hoče z otroci uprizoriti lcpo zamišljeno božično predstavo, naj uprizori »Pot k domuc Ootovo se vprašamo: odkod zveza med »potjo k domu" in božičem? In tu je celo težišče kniige. Dasi praznujemo v ujedinjeni domovini sveti večer, se čuje od daleč: Kaj nisi vsadil lezušček nam na Krasu zelene smrečice in na niei prižgal si svcčice, da poneseš io v božji liram? Zakai je smrečica ovcnela? Zakaj svcčica dogorela? Zakai si Jeziišček šel od nas Ko tujec ie prišel — ria Kras? in s severa se sliši glas (str. 19). Ah, deia na obraz bi pajčolan, ah črni pajčolan . . . in plakala, kot kosova devojka. Čegav. čegav si Lož in Korotan (st. 22). In na to žalostno noto naše nepopolne svobode so spisane te božične slike,, ki naj govore naši mladini memento: »Naša domovina še ni vsa ujedinjena« (št. 30.) Programatično ie urejenih vseh četvero slik s sklepno živo siiko, pripazujoč naše hrepenenje, odeto v prvi sliki »Božič v gozdu« v mitolofiično govorenje drevja kjer pravi lipa: »Tam za sinnjimi gorami sc rodil je mladi dan! In vsi narodi teptani vstajajo gredo čez plan! — Z lovor venci so oviti, zmage meč krepi jim dlan. — in v pomladi solnčnem sviti gre rned narode Slovan!« (st. 5.) V drugi sliki »Božič na božiču« v času velike vere našega vstajenja pravi angel: Kapljica vsaka v zemljo pretaka nove moči, in čudež rodi. Vstajenje, vstajenje in narodu novo življenje! (st. 11.) A tretja slika nam razkriva našo bol »Begunci pri jaslicah« iz Primorja in Korotana — s posebno lepim nastopom mornarjev, ki ga prekaša sknpina otrok, od katerih cden pravi: Prinesel bi Ti krulnjk beli podprtnik božični — A domek in kruhek so tujci nam vzeli! (st. 17.) in Korošec s ponosom primerja Gosposveto z Betleliemom. Teniu sledi »Božično kolo« z lepo zamišljeno skiipino in krasno deklamacijo vile, ki izveni v kiic- Ah — ljubi svoj dom, svoj Betlehem in bož.ia sreča — l.raljuje naj v njeni! (st. 26.) Božične slike zaključi »Živa slika« z deklamacijo. Zakaj toliko pisarije o 32. strani knjižici? S toliko vehemenco naglašamo danes iredentistično vzgojo. Smatram pa za najprimernejše delo v tem smislu: Z umetniškimi deli vzbujati ljubezen otrok do lepote kot priinerno našo dolžnost, a sekundarna, ki pride v tem slučaju sama od sebe je: notranja zahteva po ujedinjenju in ko pride čas naj si da poStenega izraza. NB. Kolikor mi je znano, je pisateljica namenila čisti dobiček >>.hig. matici«. Da pa bi ta čisti dobiček bil čim večji je dobro, da se organizira razpečavanie knjižice tako, da x oseba prevzame razpečavanie iste med nčiteljstvom in deco gotovega okrožja. Učiteljska zborovanja so za to zelo priprayna>Knjiga se dobi pri pisateliici v Mariboru in v slučaju, da bo hotel kdo tn uprizorili naj to naznani pisateljici, ki mu pošlie litografirane glaske in natančno navodilo za koio prirejeno po dr. Pivku. — G. M. —k Karl Figdor »Gospodarica sveta«. Avanturističen roman, prevel R. R. Maribor 1922. Karakteristika romana ie razvidna iz naslova in kdor Ijubi napetost deianj, bo prečital knjigo v eni sapi. Pred drugimi tovrstnimi romani ima to prednost, da čitatelja brez dolgoveznih uvodov takoj povede v sredino najintercsantnejših zapletljaiev. Takoj na prvi strani se znajdeš v zloglasnem delu kitajskega mesta Kantono z junaki.jo romana Mavdo, ki je pozvana iz Rusije kot vzgojiteljica v bogato kitajsko obitelj, a jo takoj z ladje odpeljejo v eno izmed skrivnostnih bivališče na reki, v čoln »Trikratne sreče«, kjer se zbira ves lahkoživi svet Kantona. Od tu jo reši z velikim naporom njen sopotnik, Kitajec Kien-hung, ki se v njo zaljubi in ji ponuja svojo roko. Ona pa mu zaupa, da je za enkrat njen smoter — maščevanje nad špiionom Murh.iem, ki je upropastil najprej njenega očeta in potem tudi njo. V dosego tega smotia pa mora postati bogata, najti mora zaklad Sabske kraljice, o kojem je čitala po naključju v nekih važnih listinah. Kitajec in holandskl konzul, oba zaljubljena, se ji ponudita za spremstvo. Začno potovati, nešteto smrtnih nevarnosti premagajo, a končno vendarle najdejo zaklad — po načrtu, ki jim ga je izročil star Jud. Sestanejo se z inženerjem Stanleyem; po nepopisnih naporih dvignejo za- klad in skupaj odidejo z zrakoplovom na Angleiko. Mavda poroči Stanleya, svoje ogromno bogastvo pa porabita v obči blagor: Stanley skonstrnira stroj, ki bo raztapljal kovine na daljavo in tako prcprečil vsako vojno. Toda tu se pojavi zopet Murphy, ki na inicijativo angleške vlade povzroči eksplozijo stroja, ki obenem usmrti Stanleya. Končno se sreča Mavda z Murph.vjem, a zblazni predno izvrši kak čin osvete. Mnrphy se ustreli. —k Martin Snlič: »Polazak«. Tragedija u tri čina. Split 1913. Kdor si hoče osvežiti spomin in srce na najslavnejše dni naših jiižnih bratov na Balkanu, nai poseže po tej knjigi. Tragedija se odigrava sicer v Sofiji, a v onem času, ko je še vsak pošten Bolgar z navdušcnjem in ponosom zrl na balkansko zvezo proti Turčiji. Začetek se vrši pred balkansko vojno, tretje dejanje med vojno. — Junakinja tragedijc je Natalija, hčerka umirovljenega bolgarskega častnika, koja ljubi Hasana, turškega vojnega atašeja v Sofiii. Starši pa so jo obljubili četnikn Milanu. Ona navidezno pristaje v prisiljeno poroko, a ima še dalje ljubavno zvezo s Turkoin Hasanom. ¦ Medtem izbruhne vojna s Turčijo. Milan se iskreno poslovi od svoje žene. Takoj ko on odide, pride k njei Hasan, ki ji obeta večno ljubav, le vojni načrt hoče imeti poprej od nje. NajdeUi ga v predalu Milanove pisalne mizc. V tem sg začujejo koraki. Natalija skrije Hasana v omaro. Nazaj pride Milan. pozabil ie vojni načrt. Miznica je odprta. Izdajstvo. Naidejo Hasana in pri njem načrt. Nataliia ga brani. Toda njcn lastni oče, vnt. patriot in zagrizen sovražnik Turkov, preda svojo hčerko z njenim ljubimcem vojnemu sodišču, ki iu obsodi na smrt. Brat in njen mož pa odideta v boj s podvojenim gnjevom. V bitki pri Lozengradu, ki io slikovito popisuje nadporočnik Jovan, najdeta oba smrt v junaškem boju. Oče sprejme žalostno vest z obupom. Odstrani se in se ustreli. Ko njegova žena začuje strcl. izpije strup in mnrje tndi ona. Tako žalostno konča vsa družina radi sramote izdaistva. — Tragedija je pisana v verzih, ki zvene nekako svečanostno. tudi zunanja oblika je izbrana. Delo je tendenčno, toda ta tendenca je nad vse plemenita: Hrvat (ali Srb) Sulič, vsekako pa tedaj Avstrijec, pokazuje Bolgarom na njih pravega sovražnika Turka. Naša gospodarska organizacija. —g Članom Učiteljske samopomoči. V zadnjih dneh iamiarja dobe člani poIožnice za 81., 82. in 83. smrtni slučai (Iv. Hauptman. Anton Benigar in Joško Berirant). Obenem plaeajo člani s. to položnico tudi letnino in upravnino za 1. 1923. (>. 5- in 6.). Sknpni znesek s poštn:no Din 9-50. Pri zakonskih narib dobi položrnco 7. dvoniin zneskom samo eden. Zamudnikom v ulačilih se ie orištel še zaostali dolg. Člani, ki so preieli s-preiemne listc v ianuariu 1923. olačaio samo 'smrtni s!učaj 83., torej Din 2.50. Plačila nakazujte s temii ooložnicami — ne s preišnjimi —. ker se sicer zneski ne vjemajo! Prosimo za hitra in točna nakazila! ""— g Članarina in darlla za učiteljski konvikt. G. Helena Medved 100 Din mesto venca na krsto pokojnega nadučitelja Joška Berganta z Grosnpljega. — Učiteljsko društvo za šoštaniski okraj 150 Din. Hvala! --g Rezervni sklad. Prostovoljni organizačni davek — 1923. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. deccmbra 1918.) 1. izkaz. 500 Din: Učiteljsko društvo za laški okraj. Drnštveni predsednik tov. Anton Gnus je pisal po dopisnici z dne 31. deeembra 1922 tako-le: '>Dragi! I.anes sem odposlal po položnici Hranilnice in posojilnice Učit. konvikta v Ljubliani znesek 500 Din za rezervni sklad in sicer po 5 Din od vsakega člana. Ni sicer veliko, toda če bi postopalo vsako naše društvo slično, nabralo bi se letno 12.000--13.000 Din.-< Bravo! Posnemaio naj vsi društvcni predsedniki laški okraj, pa bom opustil vse tarnanie o skoraj prazni blagajni! Tozadevni sklep na Bledu bomo le na ta način izvršili. Prosim naj se zgodi tako v letošnjem poslovnem letu! 40 Dln: Solsko vodstvo — Št. .lan5. Dolenisko. Darovali so po 10 Din Vinko Berce. Ana Bercetova, Ana Kosceva in Marija Schwaigerjeva namesto cvetia na krsto pok. tovarišici Minki Osanovi. 25 Din: Josipina Šmoletova -— Sv. Gora pri Vačah. Vrla Svetogorka je naša rcdna podnornica. Bravo! 20 Din: Šolsko vodstvo — St. .'anž, Dolenjsko. Znesek je redtii mesečni prispevek za december minulega leta. Vrli učiteliski zbor v Ši. Janžu redno in z vnemo oodpira naš rezervni sklad. V polni meri se zavedn besed: »S tem. da organizacijo svojo vedno rad podpiram. Ijnbim in častim svoj stan, mu vrata v svobodo odpiram«. Zdravo! — Današnji izkaz 585 Din. Ostanek v biagaini koncem leta 1922 Din 1127. — Sknpaj 2012 Din. Ivan Petrič, Ljubljana, VII., Gasilska cesta 172. —!. Dništvo za zgradbo »Učiteljskega konviktat v I.uibliani. Na dnevneni redu i z r e d itega občnega zbora dne 28. dec. 1922, ki so se ga tovariši in tovarišice udeležili v lepem številu, je bil razgovor in sklepanje o predlogu Učiteljskcga društva v Kranju: »Ker ni upati, da se v doglednem času zgradi primerno poslopje, se je zadovoljiti z nabavo primernih paviljonov, kakršne je nabavila država akademski mladini v Zagrebu.« () predlogu sc ie razvila obširna fn živahna debata. ki smo v njej čnli uvažcvania vredne nasvete. — Predsednik Gangl poiasni, da znaša skupno imetje konviktovo približno 200.000 Din. Odbor si vedno prizadeva, da zvišamo ta kapital. Vložili smo dve prošnji za državno podporo, pa obe sta bili odbiti. Ker o dr/avni podpori ni sedaj nikakega i.panja, moramo gledati. da pridemo sami s svoiiini lastnimi podi.orami do cilia. Odbor ima dosti resne volje. toda brez zadostnega kapitala ne miiremo začeti z zgradbo. Tovariš Lapajne utemeljuje prcdlog Učiteljskega društva kranjskega, ki mu ga je narekovala neobhodno nujna potreba, da preskrbimo učiteljskim otrokom, ki obiskujejo srednje šole, primerna in v vsakem oziru zanesljiva, varna stanovanja. Da ne bodo učitelji zbegano popraševali v mestu po stanovanju in hrani za svoje otroke, je na vsak način treba začeti s konviktom ali pa vsaj s pavilioni, ki se dajo postaviti z nižjimi stroški. Če je bilo to možno na Čehoslovaškem, kjer imajo \ c _ takih paviljonov in v vsakem paviljonu lahl:o vzdržujeta po dve učni osebi z enim poslom 100—15.0 otrok v oskrbi, je to lahko možno tudi v Ljubljani, saj je učiteljstvo pokazaln z zgradbo »Tuša« (tvornice učil in šolskih potrebščin), da to gre. Večina navzočih se je izrekla proti gradnji paviljona, ki stane danes tudi ogromnega denarja. Tovariš Repovš nasvetuje, naj se adaptira za konvikt nekaj sob v zgradbi »Tuša«, ki je že pod streho. Tu naj bi bil prvi zasilni začetek konvikta, treba je Ie stopiti v dogovor z odboroin tvornice. Predsednik Gangl poda nekaj pojasnil glede stanovanj v »Tušu«. Kar se tiče konviktove zgradbe samc. je Cisto gotovo, da bo zgrajena tako, kakor je treba. Jasno je, da je boljše pridobiti z zgradbo »Tuša« še en vir dohodkov za zgradbo konvikta. Ce bo učiteljstvo delovalo za razvoj tiskarnc in »Tuša«, potem čez leto dni lahko pridu do zgradbe konvikta. Če bi bilo mogoče do snocrlativa potencirati požrtvovalnost učiteljstva tako, da žrtvuje vsak enomesečno plačo za »Učiteljski konvikt«, potctn je prav gotovo, da še prej začnemo z zgradbo. Tovariš Grmek nasvetuje, naj konviktov odbor doženo, koliko učiteljskih rodovin ima otroke sploh v šolah in koliko plačujejo zanje. Po teni konstatiranju naj se preudarja, kako veiika zs;radba naj se zida. Kapital za zgradbo bi se moKoče dobil na garaneijo, poroštvo posameznikov-učiteljev. Tovariš Rus misli, naj bi oni, ki žc ne morejn žrtvovati enomesečne plače, žrtvovali vsak mcsec vsaj po 10 Din, ki naj bi jih šolski voditelji pri izplačevanju mesečne plače sporazumno odtegovali in pošil[ali Učit. konviktu. Tovariš Lovše ie mnenja, da /. lOdinarskimi mesečnimi prispevki ne pridemo daleč. Starši, ki imajo otroke v Solah, bodo radi darovali tudi po več tisoč dinarjev za konvikt, samo zasigu- rati jim je, da spreimc konvikt njihnvo dcco pnd streho. Tako priderno prej do potrcbncga kapitala in lahko takoi pričnemo z zgradbo. Predsednik Gangl izjavi. da jemljc odbor na znanie vse današnje nasvete in jili bo vestno upošteval. Obrnil se bo na vsa okrajna učiteljska društva za njihovo mnenje ter bo prišel na prihodnji redni občni zbor s konkretnimi predlogi clede zgradbo Ueiteljskcga konvikta. —g Darila »Učiteljskemu konviktu« v I iubljani. 7% obveznice državnega investieijskega posoiila (s kuponi od meseca septumbra 1922 dalje): Alojzij Marok, učitelj v Ljubljani, 1 a 100 Din; Albin Smola, učitelj v Ljubljani, 1 a 100 Din; (s kuponi od meseca marca 1923 dalje): učiteljica F. K., 1 a 100 Din; skupaj 3 obveznice a 100 Din in prej izka/.anih 62 obveznic a 100 Din - 6500 Din. Srčna hvaia! Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. + VABILO KZBOROVANJU TRŽIŠKEGA UClTELJSKEGA KROŽKA, ki bo v mokronoški šoli ob 10. uri dop. dne 10. svečana 1923 z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo o zborovaniu okr. učit. drustva. 3. Ref. lv- Debel.aka: Podrobni učni načrt rokotvornega pouka s primernimi opazkami in VI. Rojca: Mladinske igre in šolski odri. 4. Slučajnosti. Radi obeda se ie iaviti pri šolskemu vodstvu v Mokronogu do 7. svečana. ! + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRA.I DOLN.JA LENDAVA. Občni zbor se vrši dne 1- februaria ob 10. uri v Do- ' brovniku. Dnevni red: 1. Poročilo sedaniega odbora (predsednika. tajnika in blairajnika). 2. Volitve novega odbora. 3. Slučainosti Tovariši. nridite vsi. — Odbor. ; + UCITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ MURSKA SOBOTA vrši svoi I redni občni zbor v soboto 3. februarja J 1923 ob polu 10. uri v prostorih državne j osnovne šoie v Murski Soboti. Na vzpo- j redu so važne zadeve splošno stanov- j skega in lokalnega značaia: volitve! — j Udeležba obvezna! Za 4. januarja 1923 razpisano zborovanie se ni vršilo. Odbor. + LITIJSKO OKRAJNO UClTELJSKO DRIJŠTVO zboruje dne 3. iebruarja ! 1923 v Sti-čni ob 10. uri dopoldne. Odhod iz Zagorja z vlakom, ki odha;a okrog pol 7. zjutrai in ima takojšnjo zvezo z dolen.iskim vlakom (okrog 8. zj.). Povratek z večernim vlakom. — Dnevni red: 1- Pozdravni govor predsednika in njesrovo poročilo o se;'i širjega sosveta UJU i pov. Ljubljana: 2 tajnikovo poročilo — J z u.otovitvijo navzočih članov: 3. bla- i srainikovo poročilo — spojeno z vrnitvijo i »blokov« in s pobiran.iem zneskov o even- j tuelno razprodanih blokih za »Uč. konvikt«, ki so bili v razprodajo razdelieni pri la-nskoletnem občnem zboru gospem tov. Blenk-Armičevi. Menaše-Komačevi, Turnher-Kovačevi, ter tov. Kavčiču, Liliji in Prestor Niku; 4. poročilo računskih preglednikov; 5. poročilo o oropagandi za »Uč. samopomoč« (Prestor Niko); 6. volitev novega odbora: 7. prosti predlogi: 8 slučajnosti. Z ozironi na važna poročila pozivlia k častni udcležbi — odbor! UCITEIJSKO DRUŠTVO ZA SVETO- LENARTSKI OKRAJ zboruje dne 7. februarja (sreda) t. I. ob 10. uri pri Sv. Lenartu. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo: 2. pogovor in sklep o vplačevanju letnine, ki bode merodajen za vse člane; 3. poročilo tov. ravnatelja mešč. šole F. Šegula: Kaj zahteva mešč. šola od učen- ca, ki prcstopi iz ljudske v meščansko šolo; 4. po- ročilo tov. O. Zeleznika: O sedanji draginji v Slov. jT-oricab, kjer prekupci vse pokupijo; delo biv- šega ministra Pucla itd:; 5. poročilo o širšem so- svetu; 6. Dušeslovni poskusi: poroča F. Jakopec. 7. petje se vrši od pol 10.—10 ure, kakor navadno. — Predlogi oz. nasveti. Zanimivost tvarine in stan. zavednost vabi vse člane k temii zborovanju. Udnina se še ne bo pobirala. + NA ODBOROVI SEJI »DRUŠTVA UČITELJEV IN ŠOI.SKIH PRIJATELJEV ZA OKR. L.IUBLJANSKE OKOLICE« se ie sklcnilo: 1. Zborovanje s predavanjem se priredi sredi inarca. _,. ^ianarina za UJU je na lcto 80 Din in __ Drnštvo še 5 Din. 3. ICdor še ni plačal članarine za 1922, naj to čim prei stori. Opomin bo prišel v 14. dneh na njegov račun. 4. Vsaka preselitev nai se prijavi takoj. Zirovnik. -+ Učiteljsko društvo v Murski Soboti. Ker se pri napovedi občnega zbora našega društva za 4. januaria t. 1. ni upoštevala železniška zveza na »Goričko«, skiicuje se tem potom ponovno občni zbor z istim dnevnim redom za dan 3. februarja 1922. ob 10. predpoldne v prostore osnovne šole v Murski Soboti. Na vzporedu važne zadeve splošno - stanovskega in lokalncga značaja; zato: udeležba obvezna! — Opozariam na svojo notico v štev. 51. »Učit. Tov.« 1. 1922. — M. D., tajnik. + UCITELJSKO DRUŠTVO ZA KRŠKI OKRAJ JE IMELO SVOJ REDNI OBCNI ZBOR 13. januarja v Krškem. Predsednik tov. Levstlk iskreno pozdravlia vse, ki so se udeležili zborovanja navzlic slabemu vremenu, posebno tovariše s Svibnega in iz daljnega tržiškega krožka (Št. Janž, Trebelno). Posebej pozdravi g. okr. šol. nadzornika in ga prosi, naj zastavi ves svoj vpliv v uresničenje naših .elia in zahtev. Spominja se prerano preminulega neumornega odbornika našega društva. predsednika tr/.iškega krožka Vinka Klanška. — Omenja, da skoraj vsi načrti, ki si jih je stavila naša organizacija, niso prišli, do uresničenja vsled vladne krize. Društvo kakor tudi naše poverjeništvo ie storilo svojo dolžnost, toda doseglo sc lc ni ničesar. Ostro obsoja, da so se črtale razne postavke prosv. proračuna za Slovenijo. Clanstvo pozivlja k slogi in niedsebojni odkritosrčnosti. Tajnikovo poročilo. Iz njega zvemo, da ie imelo društvo dve zborovanji in 2 odb. seji. Društvo šteje 114 članov. Tajnik prosi člane, naj takoj iavijo vsako izpremembo naslova, prcniestitev itd. Poroča o skupščini na Bledu in seji širjega sosveta v Ljubljani ter o volitvah zastopnikov učiteljstva v viš. šol. svet. Predlaga, naj si društvo naročl Narodno prosveto, kar se tudi sprejme. Povc, da se ic na odb. seji sklenilo, nai bo stalna točka dnevnega reda vsakega zborovanja — poročilo zastopnikov učit. o delovanju v okr. šol. svetu. Tov. blagajničarka je podala blagajniško poročilo in predložila računc. ki so se pregledali in tv.išli v popolnem redu. Članarina se ie določila na 100 Din, plačuje naj se mesečno. Vsak član plača našemu društvu celoletno članarino, če tudi se med letom preseli kam drugam. Tovariši(ce), ki ne prejemajo rcdnn stan. listov, nai reklamirajo na upravništvo. Rcklamacija je poštninc prosta. i. Volitvc. Predsednikom j. bil zopet izvoljen tov. L. I.t-vstik. Odbornikom: Berce Vinko, Oo- ! l;>b Janko, Grilc Gabrie!, .lurčec Ivan, Rant Franc, Rojc VI., Vanič Janko in Zirerjeva Pav- I la. — Narncstnikom: Bavdek Angela, Dolinšek j Lojze, Levstik Mila in Ljubič. — Pregledoval- j coin računov: Grilc in Ljubič. Delegatom za I pokr. skupščino D. Sterk.. Rcsolucije: 1. Soglasno se odobravajo resr.lucije, sprejete od širjega sosveta na zborovan.ju dne 28. decembra naslovliene na mlnistra prosvete in na glavni odbor UJU v Beogradu. 2. Poudarja se zlasti, da naše poverjeništvo ne sme odnchati od zahteve, da dobi učiteljstvo Slovenije svojega referenta v ministrstvo prosvete. ' 3. Istolako mora poverjeništvo vztrajati v zahtevi, da vlada poravna krivico, ki se je zgoJila ačiteljstvti in soistvu s protizakonitim črtan.iem orosv. ororačuna za Slovenijo. 4. Učitelistvo pozdravlja imenovanje tov. Jovo Jovanoviča šefom kabineta ministrstva prosvete v nadi, da bo poznavajoč razmere v ; Sloveniji, nporabil ves svoj vpliv, da se uresni- i čijo naše zahteve. \ Predavanje. K sklcpu jc sledilo velezanimivo predavanje tovarišice M. Stupice »O razvoju srbske kniižcvnosti.« Nato ie tovariš Lev- j stik kot zastopnik učitelistva v nkr. šol. svetu i poročal o sejah. ki so se vršile. Na svidcnie 5. inajnika v Radečah! -f- CELJSKO UCITELJSKO DRUŠTVO JE ! IMEI.O DNE 13. JAN. SVOJ REDNI OBCNI ' ZBOR, katerega se je kliub skraino slabemu i vremenu ndeležilo 90 članov. j Uvodoma natn je podal tovariš predsednik j izčrpno poročilo o poteku zadnje seje širjega sosveta. Iz tajniškega poročila posnamemo, da je imelo društvo v preteklem letu 7 zborovanj, ka- j terih so se udelcžili člani vselei v obilnem šte- | vilti. Daljših predavanj ie bilo 8. Društvo šteje danes 130 rednih članov. Blagajna izkazuje 20J8 dinarjev prebitka. Članarina za tekoče leto zna- ; ša 100 Din, ki se ima poravnati v 10 mesečnih : obrokih. Članom, ki se zborovani iz kateregakoli vzroka ne morejo udeležiti, se priporoča, da na- : kažeio blagajničarju kakšno vsoto kot prostovoljni prispevuk. .fugosl. Matici se izplača usta- . novnina v znesku 1000 Din. Ker se ne more od j tovarišev meščanskih šol zahtevati, da plačujejo j članarino dvema društvoma, sc sklene, jih pova- i biti vslej knt gnste k našim zborovanjem. | Društvo izreče staremu odboru in nad vse || požrtvovalnemu predsedniku Sivki, iskreno za; hvalo ter voli soglasno stari odbor (Sivka, Petriček, Zagar, Wudler, Gobec, Pregelj, Schreiner j in Petrovič.) Predavanja. Predaval je tovariš Franjo Roš o »SIov. učitelju v Cankarju«. Označil ie poteze značajev Cankarjevih učiteljev, razvil sliko dobe. Pokazal je, da je Cankar napisal mnogo sijajncga za našp inladino, čeprav ni pisal zanjo, in je mnogokje posegel v vzgojne probleme. Izvrstnemu predavanju je učiteljstvo sledilo z izrednim zanimanjem ter z glasnim aplavzom izrazilo svojo zadovoljnost. Tovariš strok. učitelj Černej nam je podal smcrnice kako in kedaj izgovarjamo »I« z »v«. Slučajnosti. G|ede gmotnega položaja prevladuie mnenje, da primanjkuje v naši organizaciji pravega razumevanja in agilnosti. Po dolgo trajnih razmotrivanjih izvoli se društveni odsek (Petrak, Petrovič, Potočnik, Voglar) z navodilom, razmotrivati naša gospodarska vprašanja. Pruštvo poveri odsek, da se čimpreie posvetuje z raznimi pravniki itd., kako doseči v prvi vrsti naše zakonite zahtevke do prostega stannvanja in' kuriva. —¦ I3rihodnie zborovanje mcseca marca! LISTNICA UREDNIŠTVA. -lu Š. v. B. v Z.: Vaša zamenjava odpade v smislu skiepa zadnje sejc ož. sosveta. —lu A. M. v R.: Hvala za pismo!- Mnenja sem istega, težje pa govorim. Dopis sem oddal predsedstvu, če . se v načelu strinja z javno zbirko. —lu Z. M.: Vaša dva dopisa prineseino v nasl. štev. Danes zaradi obširnosti in tesnega prostora nemogoče. ~-lu J. M. v Š. p. Š. }{.: Clanek pride na vrsto ob prvi priliki — z ozirom na prostor. Hvala1 --!u »Varanec«: Vaš članck smo dali k zbirki dopisov o anketi nar. prosv. vprašanja in pride tani v pošttv. kot prispevck k celotnemu vprašanju. livala! —lu ;I. in v«: O vprašanju bo gotovo v kratktm še govora in pprabimo Vaš dopis zopet ob tej priliki. —lu Dr. L. P.: Zaradi obširnosti in tesnega prostora smo morali odložiti za prihodnjič. —lu »Pri nečisti kniigi«: Vaš dopis je neja- SL'11.  --lu P. B: \'aš dopis porabimo kot prispevek k naši anketi o vprašanju našega narodno-prosvetnega dela. Jivala! —lu P. M. — Zg. P. p. 1.: Vaš članek je že stavljen, a snio ga morali zaradi tesnega prostora odložiti zadnji trenotek za prih. štev. —lu Šol. v Št. J.: Vaš denar ste poslali na UJU mesto na konvikt, zato je v izkazu »Rezervnega sklada«. Posredovali smo, da se prenese denar na pravi naslov. — E. T. — M.: Dopis prejeli. Hvala! Danes ncmogoče da pride v poštev, ker nam tudi prostor ne dovoliuje.