236. številka.
Ljubljana, v soboto 15. oktobra 1904.
XXXVII. leto.
9
Izhaja vsak dan zvečer, immSi nedeije in praznike, ter »olja po poitl prejeman za avalro-ogrske deaele aa vse leto SB K, aa pol leta 13 K za četrt leta 8 K SO h, aa eden mesec 8 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem aa dom aa vse leto M K, aa po! leta 12 K, aa Četrt leta 6 K, aa eden meeeo i K. Kdor hodi sam ponj, placa aa vse leto 89 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 5 K 60 h, m eden mesec 1 K 90 h. - Za tuje dežele tolike reč, kolikor znafia pofitaina. — Na naroCbe brea istodobne vpoftiljatve naročnine ae ne ostra. — Za oznanil« se plačuje od peterostopne petit vrate po 18 h, ee se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce ee dvakrat, in po 8 h, 6e *a trikrat ali večkrat tiska.   —   Dopisi naj ae iavole* frankovati.   -   Rokopisi ae ne vračajo.   —  Uredništvo in upravnlaivo je v Knaflovih alicah fit. 6, in sicer uredništvo v I nadstropju, apravniatvo pa v pritličja. —
Upravniatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnice, reklamacije, oznanila, L j. administrativne stvari.
.Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
ar
Simona Gregorčiča ob šestdesetletnici.
Danes slavi v svojem zatišju v vinorodnem Gradišču poleg Gorice „ goriški slavec" — Simon IGregorčič šest-desetletnico svojega domovini posvečenega,, za narod slovenski toli plodono-snega življenja
Dolga* doba je to in redki so, ki jo dožive in še redkejši oni, ki se s ponosom in s sladko zavestjo lahko ozirajo na dolgo vrsto let, da so vse svoje življenje sveto služili sveti domovini in ji posvetili vse svoje moči.
Simon Gregorčič je eden izmed redkih mož v narodu slovenskem, ki bi se s ponosom smel potrkati na prsi in zaklicati: „V službi za domovino sem osivel, posvetil sem ji vse moči in ji daroval vse življenje, kdo je storil zanjo več?!u
Gregorčiču niso nasule rojenice v zibelko zlata in srebra, a obdarile so ga z zakladom, ki je dragocenejši, ki je trajnejši nego vse to, z darom nebeške poezije. In tega daru ni zakopal kakor svetopisemski hlapec, nego naložil ga je, da je nosil narodu sto-terni sad.
S svojo šestdesetletnico slavi pesnik ebenem tudi Štiridesetletnico,  odkar je el saditi na parnasu slovenskem cvetke svoje poezije. Dvakratni torej slavi jubilej!
Slovenski narod ob ti priliki ne bo prirejal hrupnih svečanosti in slavnoati njemu na čast, ne bo ga slavil v hvalospevih, ne bo mu kadil z miro in dišečim kadilom, a v srcu se ga bo spominjal v ljubezni in gorke prošnje ga bodo spremljale ob njegovem jubileju, da bi nebo rosilo stoteri blagoslov na delo njegovega dnha in mu podelilo živ ljenje do skrajne meje človeških let.
Vemo, da pesnik tudi ne zahteva aikake slave, saj je v svoji skromnosti in ponižnosti vsekdar odklanjal vsako hvalo in priznanje.
Ko so pred tridesetimi in več leti zaslovele  njegove   pesmi,   priobčene v
„Dunajskem Zvonu" pod šifro X, širom slovenske domovine in je vse spraševalo, kdo je ta od boga obdarovani pesnik, seje Gregorčič, odklanjajoč vsako hvalo, skrival ponižno v plašč brezimnosti in Stritar je smel o njem izdati radovednemu občinstvu samo toliko, daje pesnik mlad svečenik z Goriškega.
Šele, ko je leta 1882. izdal prvi zvezek svojih poezij, je stopil pred slovensko javnost s polnim svojim imenom.
Kako zelo so ugajale te nežne, po-največ lirske pesmi, kako so prijale najširšim masam naroda slovenskega, je dokaz to, da so bile v nekaj mesecih popolnoma razprodane, kar je pač uni kum v književnosti slovenski.
Iz vseh njegovih pesni veje mehka, nežna duša pesnikova, dovzetna in navdušena za vse kar je dobro, lepo in plemenito, dovzetna pa tudi za vse bol in gorje, ki tare človeški rod. Gregorčič je pel, kakor ga je navdahnila pevska muza, kakor mu je velevalo srce, a ker ni hotel utajiti svojih čuvstev, ker jih ni hotel ukleniti v umetne spone siž-no8ti, marveč je dal svojim pesmim prost, svoboden polet, zahrula je nanj — „nevihta s Krasa", vstal je proti njemu dr. Mahnič, dolžeč ga, da v svojih pesmih „cvet otroven narodu podaja."
Ker pesnik ni hinavsko in lice-mersko zavijal oči proti nebu, ker ni v vsaki kitici kričal „Gospod, Gospod", ker v svojih pesnih ni slavil Marije in svetnikov božjih, skratka ker njegove pesmi niso bile „za cerkev in oltar", pričela se je proti njemu divja gonja, ki je končno njegovi nad vse nežni in mehki duši „strla peruti". In duhovska oblast ga je suspendirala, kakor da bi se bil s svojimi pesmimi pregrešil proti svoji službi in poklicu, kakor da bi tajil boga in učil krivo vero, a vendar kaže njegovih poezij „slehrna črta, da seme njih iz božjega je vrta".
Klerikalna gonja je Gregorčiča ubila, ! strla mu je peruti.  Zadet v dno svoje | mehkočuteče duše je zaprl vrata svojega svetišča, da ga ne oskrunijo umazane  noge  njegovih   nasprotnikov, in harfa,   na  kateri  je peval svoje čaro-
krasne pesmi, mu je zdrknila iz roke, da so počile najkrasnejše zveneče in doneče strnne.
Da, Gregorčič je še zapel, a ta Gregorčič ni bil več pesnik „ Človeka nikar" in „Domovine".
„Strtih peruti" se ni mogel več dvigniti v one rajske višave, na katere je bil sicer navajen njegov pesniški duh.
Da, pesnika Gregorčiča ima na vesti oni in isti rimski celotizem, ona klerikalna nestrpnost, ki je z delnim uspehom tudi poskušala svojo moč na — Prešernu.
Ali je nam res usojeno, da nam mora naše najboljše duhove ubiti rimska volkulja? Upajmo, da je to bilo zadnji pot! S kakšnimi čuvstvi neki zre sedaj osiveli pesnik na one, ki so mu nekdaj metali polena pod noge, ki mu pa sedaj hinavsko mečejo na pot vence in cvetlice? Ali se mu ne ukrade nehote na usta ironiški usmev? —
Pesniku „Človeka nikar" in „Domovine" kličemo ob njegovi šestdesetletnici in štiridesetletnici iskreno: Na mnogaja ljeta!
Vojna na Daljnem Vztokn.
Poročilo generala Kuropat-kina o bojih pri Jantaju.
General Kuropatkin poroča i dne
13. t. m.: Po poročilih, ki so mi došla do 1. ure popoldne, sta se dva polka našega desnega krila, ki sta izgubila izredno mnogo moštva, umaknila in pustila na bojišču svojo artiljerijo. Brigadni poveljnik in poveljnik enega polka sta bila ranjena. Kasneje sta ta dva polka pod poveljstvom polkov-nika Vanovskega zopet odvzela vbo topove razen šestnajstih, ki so ostali v sovražnikovih rokah. Icid tega boja 12. t. m. je bil vsled nočnega japonskega napada neugoden. Naši vej niao bili samo prisiljeni zapustiti svoje pozicije, marveč so zopet izgubili vse one topove, ki so si jih preje priborili nazaj, in so se umaknili na pozicije, ki so se jim že preje določile ob reki Sakhe.
Poročilo generala Saharova.
Ge isral Saharcv je poslal generalnemu štabu dne 14. t. m. tole poročilo: Prva maadiurska armada je 13. t. m zopet pričela boj. Sovražnik je pričel bitko a ljuto ofenzivo in je navalil na naše desno krilo, zlasti pri vasi Stalinkedzi. Naši tamkaj se nahajajoči voji sovadržali vse pozicije in so odbili vse številne japonske napade.
Tudi policije na skrajnem desnem krilu smo obdržali. Z ozirom nato pa, da so bile pozicije vojev, ki so branili pota v smeri proti Sialin-kedzi, v primeri s skrajnim desnim krilom preveč eksponirane, se je tamkajšnjim vojem ukazalo da se naj drže do mraka in se potem umaknejo, da se prepreči prevelika izolacija. Umikanje se je v polnem redu pričelo ob 6. uri zvečer. Levo krilo naše armade je 12 t. m. nadaljevalo boj za Boteske. Po izredno trdovratnem sovražnem odporu emo zavzeli skalne vrhove v bližini gorskega prelaza. Ker so pa dobili Japonei mnogo novih vojev na pomoč, se je vspričo nevarnosti, da bi bilo posioije naših vojev preveč eksponirane, izdalo povelje, se nekoliko umakniti. Naše iigube v tridnevnem boju ao znatne. — Iz teh uradnih poročil, ki so brea dvoma verodostojna, je ratvidno, da so bile včerajšnje vesti is japonskega vira o bojih pri Jantaju brezmejno pretirane. Kdor jih je č:tal, je pač mo ral misliti, da je general Kuropatkin popolnoma poražen in da je njegova armada uničena. Iz najnovejših po ročil pa se jasno vidi, da so biliti boji samo boji prednjih vojev in da se glavni armadi prav zaprav še niti spopadli niste. Da o odločilni bitki v tem slučaju ne more biti niti govora, pač ni treba še posebe naglasiti. Kakšna odločilna bitka bi naj to bila, v kateri so Ja ponci glasom svojih uradnih poročil v celem u|eli komaj 150 Rusov?! To
je bil navaden spopad avantgard, ne pa odločilna bitka!
Poročilo maršala Ojame. Maršal Ojama poroča: V bližini Pensika je naša armada v sredo odbila na vseh straneh vae sovražne napade. Desna armada je odposlala eden voj proti Šikiavei, osem milj severno od Pensika, da bi sovražniku onemogočilo umikanje, srednja in leva kolona desne armade ate v sredo zasedli več vrhov severovzhodno od jantajskih rudokopov in z vso silo zaaledovali sovražnika. Armada v centru je pričela s svojimi operaoijami v torek ponoči, je dospela v sredo nekaj milj vzhodno od Jantaja in je odvzela Rusom dva topa in osem voi z municijo. Pri zasledovanju sovražnika je pri Senkuaihiobrmu ugrabila nadaljnih ena|st topov in vozov ter ujela 150 mož. Zasledovanje sovražnih vojev na desnem krilu in v eentru se uspešno nadaljuje. V sredo so naši voji dvanajst milj zapadno od Jantaja obkolili eden sovražni oddelek ■ topovi, ki je jel takoj bežati; del tega oddelka se je v nertdu umaknil prvti severu.
Leva armada je od torka ponoči neprestano napadala sovražnika v bližini železniške proge, 10 milj severovzhodno od Jantaja. Srednja kolona ie v sredo m poldne odbila ljut sovražni napad, zasedla Leneešiš, 5 milj sevsrnosapadno od Jantaja, in pri tem dobila v roke 15 sovražnih topov. Kolona je nato takoj zasledovala v neredu se umikajočega sovražnika. Med zasledovanjem smo Rusom odvzeli še štiri topove. Sovražnik je dvakrat napravil obupen nrnttnapad, a je bil vsekdar odbit s težkimi izgubami. Desna kolona leve armade je pri zasledovanju sovražnika uplenila pet topov in pet vozov z municijo.
Zmaga ali poraz?
> >N \v\ rk Heraldu« se poroča ii Petro^rada: V Mukdenu se širijo o zadnji bitki pri J^ntsju najrasnovrst-
LISTEK.
Iz njenega dnevnika.
14. avgusta 190*. Ze tri dni je pri nas vse narobel Papa bodi okoli kakor užaljen medved in godrnja od zore do mraka, od mraka do dne. Z ničimer mu ne morem prav ustreči in najmanj desetkrat mi je povedal, da sem neumna vn bovpijoča gos!
Mama je dala prebeliti dvoje sob in po drugih smo morali prestaviti vse mize, omare, stole, zofe, podobe, klavir, skratka malone vse pohištvo. Ob tem rtrašno dolgočasnem delu sem morala ves čas pomagati. V zahvalo sem pa morala pogoltniti marsikatero grenko, ia primer, kako da sem nerodna, lena, potuhnjena, svojeglavna in bogve kaj se vse, samo laskavega nič. Oh!!!
In zakaj je ves ta dirindaj pri nas, & smo doslej živeli v takem svetem »lini, zakaj?
Zato, ker pride jutri o n ! In kdo je ta on? Človek bi mislil, da je to morebiti genialen pesnik ali zmagoslaven vojsko-
vodja ali zanimiv milijarder ali vsaj kakšen sloveč ropar iz boljše hiše — pa ne! Nesrečnež ki mi je že prizadejal toliko grenkih uric in jih menda še bo, ta nerodnež je čisto navaden — jurist, samo da ima okoli dvajsettisoč goldinarjev premoženja, kakor je povedal papa.
Ime mu je Srečko. Dva rigoroza že ima. Papa mu je bil jerob; letos ga je povabil, naj pride čez počitnice k nam. Pisal mu je, da vlada pri nas mir kakor v rodbinski rakvi; prav lahko da se bo torej pripravljal k tretjemu rigorozu. Nadebudni gospod Srečko pa je odgovoril, da se najprisrČneje zahvaljuje na prijaznem povabilu in da pride semkaj šele sredi- avgusta; julija meseca da pase vsak pošten dijak lenobo in tudi on ne namerava v prehudi vročini tirati svojega dragocenega zdravja v nevarnost, ampak je obljubil sošolcu, da se bosta pasje tedne nekoliko klatila deloma po Gorenjskem, deloma po Koroškem, koder je mnogo senčnatih dolinic in pa hladnih gostilnic za take ljudi, kakršen je on, krokar po prepričanju. Papa mu je zopet pisal, naj pride kadar hoče, vedno da bo dobrodošel! Zal mi je, da sem tudi jaz podpisala razglednico!
Tak je torej ta Srečko! Jurist, egoist in krokar I In zaradi takega gosta imamo toliko posla, da sem komaj utegnila zapisati tele vrstice v dnevnik.
Odslej ga bom imenovala vedno le: Nesrečko.
15. avgusta.
Presvetli gospod Nesrečko je že pri nas! Gloria in aleluja!
Opoldne je bila njegovemu prihodu na čast pripravljena pojedina, da bi se sline cedile vsakemu grofu in baronu. Nesrečko pa se je blagovolil pripeljati Šele zvečer. Izgovarjal se je, da se je potrlo medpotoma kolo in da so morali še h kovaču in tako dalje. Najbrže pa je s kakšnim dobrim znancem krokal v raznih krčmah ob potu. Moji starši so ga sprejeli s takim navdušenjem, kakor bi nam bil prinesel vsem zve-ličanje. Bili so veseli, da si nežni go-spodek ni še polomil kakšne rahle košČice.
Mene je razžalil takoj s prvimi besedami! Pozdravil me jc, rekoč: „0 serbus, Migica! Koliko let se že nisva videla!" Čutila sem, kako sem zardela od jeze. On pa me je zagrabil za desnico in me vprašal: „ Ali Še veš, kako je bilo iletno, ko smo se šli z drugimi otroki skrivalnice in sva se midva za-
prla v prazen kurnik in potem nisva mogla venkaj?"
Res nisem vedela, kaj naj bi mu odgovorila na tako klobasanje. Papa in mama pa sta se smejala njegovi „duhovitosti."
Kaj neki najdeta posebnega na njem? Nesrečko je precej velik, obraz in roke so mu zagorele, lasje in majhni brki imajo tisto dolgočasno rmeno barvo kakor slabo pečene žemlje. Opravljen ni bogve kako elegantno. Kovčega ni imel nobenega s sabo, dejal je, da ga dobi šele jutri. Pač pa je imel s sabo v papirju zavit nov ovratnik, ki ga je takoj zamenjal z zamazanim. Rekel mi je pri večerji, da se je rpreublekelu le meni na čast!
17. avgusta.
Meni se vse tako zdi, kakor da nameravajo starši NesreČka in mene vpreČi počasi in oprezno v zakonski jarem.
Pa ne bo nič, gospoda!
Ali mora biti vsaka ženska omo-žena? Ali ni dovolj, da prenaša moja sestra Vilma težko butaro zakonsko? In jaz? Komaj sem dovršila osemnajsto leto! Časa imamo še več kakor dovolj! Še si lahko izbiramo! Pa naj mi trobi
papa Še toliko, kako sem otročja, jaz ostanem, kakršna sem! Ne vdajmo sel
Mama me naganja, naj se hodim z Nesrečkom izprehajat in mu razkazovat prirodno krasoto našega kraja. Mene pa vselej glava boli, haha!
Kaj Še! Celo vlogo lakaja naj igram! Pa saj bi Že hodila z njim — seveda le v spremstvu kakšne prijateljice — če bi bil Nesrečko tak, kakor se spodobi. Oh, ta Človek mi vedno le nagaja, nikdar mi ne reče Minka ampak le Migica ali pa Minkee, kadar je posebno siten in neslan. Za to pa se Čisto nič ne zmeni, Če pravim jaz njemu Nesrečko. Poslednje dni se celo sam podpisuje tako na razglednicah. Človek mu kar ne more do živega!
Ne uči se pa nič! Zjutraj prileze ob desetih iz svoje sobe, zajtrkuje Že čisto mrzlo kavo, gre v braluo društvo prebirat Časnike, mi nagaja v kuhinji in me draži pri obedu. Po kosilu taro-kirata s papanom do treh. Potem gre nadebudni gospod spat, nato izprehajat se sam ali z očetom, zvečer pa politizirat v gostilnico. To bo polom na Dunaju! Čuditi se moram le, kako je naredil prva dva rigoroza!
Z mano še ni izpregovoril pametne besede! Pravi, da noče pričeti
«
nejSe vesti, ki si druga drugI nasprotujejo. Nekatere govore o veliki ruski zmagi, druge zopet o grozovitem porazu , s katerim je uničena ruska armada.
Dognano je aamo to, da se je rusko desno krilo umaknilo. Rusi imajo v rokah Bensiku, ne morejo pa prekoračiti reke, ker Japonci z vso ailo sabranjujejo prehod. Rusi so za vzeli železniško progo do Janlaja, utrjeni vrhovi gora pa S3 v rokah Japoncev, ki so utrdili tudi desno obrežje reke Tajoi za slučaj, da bi ae morali umakniti.
Uspehi generalov Renenkam-pfa in Kaštalinskega.
»Berliner TagblatU javlja: Vso sredo so trajali boji na vsi fronti, najljutejša borba pa je bila na vzhodnem krilu. Izid teh bojev še ni znan. Ruski publicist Nemirovič D&nčenko brzojavlja, da sta generala R»-nenkampf in Kaštalinski obšla Kurokijevo armado, dospela do velike ceste v Fora-huančen in pretrgala Japoncem vse zveze.
Boj za Port Artur.
»Morning Post« javija: General Steseij poroča preko &fua, da se je portarturški posadki posrečil velik izpad na eksponirane pozicije oblagajoče armade na severu ki je provzročil sovražniku ogromne izgube. Steseij je uplenil lObrzostrel-nih topov in večje število pušk na stroj. Rusi so se nato umaknili v trdnjavo pod zaščito trd-njavskih baterij. 75 Japoncev je bilo ujetih, katere je Steseij interniral v Port A rtu ju. Tudi druge vesti vedo o tem izpadu povedati in zatrjujejo, da je bil ta izpad v noči od 10. na 11. t. m. in da se je Steseij odloči! za ofenzivo, ker je izvedel, da je od obl**gujoče armade odšlo 30.000 mož na pomoč maršalu Ojami. Voju, ki je vdrl iz Port Arturja, je poveljeval sam general Steseij in je štel 15.0 0 0 m o ž.
»Daily Telegraph« poroča, da Japonci že dva dni z največjo trdovrat-nostjo napadajo f■ r lian, a vedno brezuspešno. Rusi so doslej še ima-gonosno odbil* vsak japonski napad.
Admiral Togo je baje izkrcal zadnje dni štiri težke topove, s katerimi Japonci sedaj streljajo na fore.
Baltiško brodovje.
Po poročilih iz Petrograda je v noči od srede na četrtek odplulo bal« tiško brodovje pod poveljstvom admirala Roždestvenskega iz Libave na široko morje in se napotilo na Daljni Vztok.
Ako se izkaže, da je ta vest resnična, bodemo prihodnjič spregovorili o baltiškem brodovju in o njega pomenu za n&daljni razvoj vojna.
Deželni zbori.
Gradec, 14. oktobra. Okrožno sodišče v Celju zahteva izročitev posl dr. D e č k a zaradi nekega cestno
policijskega prestopka. — V vino-rejski odsek so bili izvoljeni med drugimi tudi dr. J ur tel a, dr. P loj
in K oče v ar. — Posl. Ros" je utemeljeval svoj predlog glede uitano vitve meščanske iole s slovenskim u & ti i na jezikom v Trbovljah. Poudarjal je, da je trboveljska občina četrta med največjimi obči nami v deželi. Industrijsko prebivalstvo potrebuje višjih šol, že zaradi tega, da skrbi za potrebne inteligentne delavce za rudnike. Tudi z osirom na davčno moč je občina upravičena kaj takega zahtevati, ker dosedaj ni imela ničesar od dežele ter tudi ničesar zahtevala ni. Njegov predlog se glasi: »V občini Trbovlje je ustanoviti ir razredno mešč. šolo s slovenskim učnim jezikom, na kateri Šoli pa se naj nemščina uči kot obvezni predmet« Predlog se je izročil naučnemuodseku. — Posl. Kern je utemeljeval svoj predlog, naj sa deluje na vlado, da spremeni § 75. drž. šol. zakona ter se prepusti deželnim zastopam pravica, odrediti potrebne spremembe nekaterih na-redb naučne uprave. Posebno je kri-tikoval, da je po mestih osemletna šolska obveznost, na deželi pa pravzaprav le šestletna, ker se učenci poleti oproščajo. Izjavil je, da bo njegova stranka vedno zoper to nesrečno poletno oproščenje in za nadomestilo za zadnji dve šolski leti. Klerikalcem je bil predlog jako neljub ter so ugovarjali. — Posl. dr. Dečko je interpeliral namestnika t zaradi nekega prehoda čez železnico Ceije-Velenje. — Posl. baron R o kita nsky je predlagal, naj se prepove uvažati živino iz balkanskih driav v Avstrijo.
Celovec, 14 oktobra. Posl. Ghoa je predlagal, n&j se znova prosi za državni prispevek k pro-računjenim stroškom 391000 K sa popravo cest in poslopij, ki jih je razdjala lanska povodenj. — Kmetijski družbi je dovolil deželni zbor za leto 1905 prispevka 1000 K za podpiranje manj premožnih svinje rejcev, ki si hočejo svinjake preskrbeti z nepremočijivimi tlemi. Obenem se zahteva, da prispeva tudi poljedelsko ministrstvo 1500 K — Isti poslanec je tudi utemeljeval svoj predlog z t rad i ustanovitve triraz redne deške meščanske šole v Beljaku. — V debati o predlogu, naj se katoliški sirotišnici v Trgu dovoli I 500 K podpore, je monaignor Weiss j začel vlačiti v debato rodbinske raz-! mere posl. Dobernigs, kar je izzvalo j v zbornici viharno ogorčenje.
Dunaj, 14 avgusta. Poslanec Reckendorfer je  predlagal, naj, se   prepove   izdelovanje   um .^tnega vina ter se prepreči ponarejanje vina. — Posl. Seitz (soc. demokrat) je
strastno napadal Luegerja zaradi nje gove psovke »Lumpen« ter izjavil, da zadoščenje ne izostane, temuč pride kmalu. — Krščansko sooialna stranka je sprejela v plenarni seji predloženi zakonski načrt o zboljšanju učiteljskih plač.
Praga, 14 oktobra.   Nemci so
začeli takoj v začetku seje z ob-strukcijo. Pri prvem glasovanju po imenih se je pokazalo, da je zbor-niea nesklepčna. Vrhovni de*, maršal je zaključil sejo ter naznanil, da se napove prihodnja seja pismeno. Obenem je bilo izdano cesarjevo pooblastilo, da ae Češki deželni zbor odgodi.
O pav a, 13. oktobra. V debati o odgovoru deželnega predsednika na interpelacijo zaradi slovanskih paralelk je izjavil v imenu slovanske manjšine posl. dr. Mi hej da, da Slovani vztrajajo na svojem princi-pijalnem stališču. Potreba slovanskega učiteljskega naraščaja se je izkazala z vpisovanjem na nevib pa-ralelkah. Ker se je o stališču slovanskih poslancev že opetovano razpravljalo, se ne bodo udeležili današnje debate.
Lvov, 13. oktobra. Posl. Bojko je predlagal prisilno zavarovanje zoper požare; posl. Rapoport je zahteval, da se pokliče v deželni šolski svet tudi zastopnik židovske konfesije; posl. Bujncvski je predlagal reformo občinskega reda; posl. dr. Olesnioki pa reformo državljanskega zakonika. Nadalje se je razpravljalo o zleglasem postopanju paro-brodne družbe »Hamburg Amerika« napram poljskim in maloruikim iz-selnikcm.
Ogrsko-hrvaški državni zbor.
Budapešta, 14. oktobra. Opozicija je poročilo o začasni trgovinski pogodbi z Italijo poslušala z veliko nepotrpežljivostjo ter je opetovano klicala vmes. — Poslanec Krasznay je v imenu Kostuthove stranke izjavil, da je Avstrija že celo stoletje gospodarsko izsesavala Odrsko, a sedaj se je vendar začela daniti zavest, kako potrebna je za Ogrsko Bamostojna carina. Nadalje je obsojal namero ministrskega predsednika glede reforme hišnega reda, dokler še ni reformiran volilni red, in zagotovljena volilna svoboda ter ni sklenjena gospodarska nagodba. Njegova stranka odklanja predlog ter odreče vladi absoiutorij. — Posl. Bernath inOkolicsanvi sta obsojala Ssellov garancijski zakon iz leta 1899. — Končno se je pokazalo, da je zbornica nesklepčna ter se je morala seja prekiniti.
Potovanje kralja Petra v Bolgarijo.
Belgrad, 14. oktobra. Ker se je bati, da bi se pretrgale dos-.d.'.nje prijateljske razmere med Srbijo in Bolgarijo, ako bi se zavlačeval nameravani obisk, se je v ministrskem
svetu sklenilo, da odpotuje kralj Peter ie prihodnje dni v Bolgarijo.
Dunaj, 14 oktobra. TukajŠ njim listom se poroča iz Belgrada, da obisk kralja Petra na Bolgarskem najbrže izostane, ker je kralj slabe volje ( 7 ) zaradi napadov ( ? ) bolgarskih časopisov povodom kronanja. Kralj sploh ne misli pred prihodnjo spomladjo iti na potovanje.
Dogodki v Macedoniji.
Dunaj, 14 oktobra, li Srbija se poroča: »Ker se je pripetil zopet krvav spopad med bolgarskimi in srbskimi vstaŠkimi četami, ter je bilo na obeh straneh več oseb ubitih, je javno mnenje na Srbskem zelo razburjeno (?). Zahtevajo se za Bolgarijo stroga sredstva, ker baje podpira vstale. Nekateri listi (?) po-zivljejo celo, naj se skliče protestni shod, da se protestuje proti bolgarski politiki napram Srbiji.« — Razume se, da je vse skupaj le pobožna želja nevoščljivega in hudoželjnega židovskega Časopisja.
Papež in volitve.
Rim, 14. oktobra. Zadnji čas 80 se vršila pogajanja med Vatika nom in Kvirinalom zaradi udeležbe katolikov pri vol tvah. Kakor znano, je s papeževo bulo »non expedit« prepovedano italijanskim katoličanom se udeležiti volitev. Posledica teh pogajanj je ta, da je papež prepustil italijanskim škofom izven nekdanje cerkvene države, da sami odločijo, kdaj je udeležbo dovoliti. Bala »non expedit« pa se še ni preklical?..
Vstaja v nemški Afriki
Bero lin, 14. oktobra. Nemcem se hudo maščuje svoječasno norčevanje nad Angleži, ki niso mogli ugnati Buro v. Buri so bili inteligenten, Bii&tegično izvežban in dobro oborožen sovražnik, doČim se borijo nemške čete že tri četrt leta brez najmanjšega uspeha proti napol nagim in večinoma le z lokom in pticami oboroženim divjakom. Pomisliti je treba, da ima general Trotha v Afriki 8000 najboljših vojakov, in vendar prihajajo v Berolin le ne ugodna poročila.
Dopisi.
Z dežele. Ker je naš list 25. avgusta t. 1. priobčil neki dopis iz železniških krogov, se je spravil, kakor smo izvedeli, čuvaj Št. 65., Andrejček Bertoncelj (sploh mu pravijo cipa) nad Čuvaja Klemenca, češ, da je on spisal dotični dopis. Bodi Andrejcku prav glasno na uho povedano, da Klemene ni v nobeni zvezi z dotičnim dopisnikom, še manj pa, da bi bil on dopis spisal. Zato ga pa nikar prav nič več proti g. Severju ne denuncirajte, ako nočete, da ne bodemo še vam vseh vaših preteklih grehov po vrsti našteli. Sploh je pa že vaša stara navada, da morate enega zmeraj na piki imeti, drugače ne morate živeti. Vse vaše bližnje čuvaje ste že proti g. Severju denuncirali,*samo sebe ne vidite, Če ste prav tako črni železnienih grehov, ka-
kor kak zamorec. G. Andrejček: roko na srce, pa pomislite, kolikrat ste ie čez ograjo pri železnici skočili. Nobeden čuvaj ne toli k rat, kakor vi. Potem g* pa hočete proti g. Severju delati naj. lepšega. Za danes vam samo to po. vemo: ako bi z g. Severjem obadva ne nosila enih hlač, bi vas že zdavnaj pri železnici ne bilo. Kadar vam pa zmanjka čuvajev, da bi jih denuncirali, potim se pa spravite nad nas Žabničane. Vami bi sploh para ne dobil, ako bi ga prav| po dnevu z blagoslovljeno svečo iskal AU se nič ne spominjate, kolikrat »tel se že tako alkohola nabrali, da ste potem po poti kozle prekucevali ali ste se pa v snegu fotografirali, ali ste p J vodnika jemali, da niste v snegu ostali, Suhi Klemene vas je že moral prav do vaše postelje spremiti, za to ga pa se-daj tako denuncirate, ker je bil pre dober z vami. Za danes vam svetujemo, da držite svoj dolgi jezik za zobmi ali I da govorite le tisto, kar je resničnega, ako hočete sami sebi dobro, če pa ne, vam bodemo prihodnjič vse pretekle | grehe odkrili.
Iz Istre. Dne 4 t. m. na stoj imendan jo praznoval   gospod Fra cl Waišel, nadučitelf  v   Hruš ci  40 let-1 nico svojega službovanja kot učite];.
— Blagovolil je povabiti na gos:;, vanje nekatere kolege, ki so se radostno odzvali redki slavnosti, iz. vzemši nekaterih, ki so bili zadržki ter se pismeno Čaatitajoč skomin dj jubilante. — V ožjem krogu svoja rodbine in zbranih kolegov je v tem svečanoatnem trenutku napil jubilantu bližnji kolega g. K. Bogateč,! rekši, da će hočemo veseli dogodek| današaje redke slovesnosti prav r zumeti in oceniti, moramo pred vsem razumeti   prejšnjo   dobo učitelj«!
— mežnarstva.   OČrtal nam je torej gospod kolega v napitnici dolgo dobo 40 letnega službovanja v učiteljske..i stanu, dobo polno trpljenja, težav ia križev, dolgo  trnjevu  suženjsko | I katero tembolj   poostrujejo   š* dan| danes nekateri združeni zunanji ele-menti. Sa) vidimo mi miajši, kateri! smo z velikim trudom ta sUo nekoliko v boljšo pozicijo spravili, kakoj se nam ovire nastavljajo, koliko zamere je na levo in desno ta v tnalo pridobitev  preje  nego  se kaj doseže. To vse vidi mladina, in Često izborni talenti se odmikajo  v obesi študijam, da ne pos:ane;0 — sužnji| om?ke. — Lahko ai torej predata ljamo, kaj pač je moglo nekdaj t.til z učitelji?!   Za to pa  je jubilantu tembolj čeatitati, da se je tako čilega ohranil, in da je napredoval z duhem časa. Gospod \Vaišel nam je marsikaj britkih pripovedoval iz pretekle! dobe — kar pa nam je obljubil, da hoče s Časoma objavit*. — Br»g p\ k temu še čilega ohrani!
Akademija.
Klic': slovensko vseučilišče, splošna volilna pravica in gospodarska samoosvoja, to se razlega cd kraja do kraja naša domovine. Radostni so ti klici in le želeti je, da bi nikdar ne utihnili.
Slehern narod, naj bo še tnko maloštevilen, ima pravico zahtevati od države, katere naloge so v prvi vrsti prosvetne, vse pripomočke, da izobrazi na temelju svojega jezika svoje duševne moči, da se popne kar najvišje v vedi in znanosti in da tako tekmuje z drugimi narodi za dosego največje človeške popola
Tako tudi naš narod.
BjflF" Daljo v prilogi-
z mano resnega pogovora, ker nisem še politično zrela! No, le čakaj !
19. avgusta.
Nesrecko nosi še vedno tisto obleko, v kateri je prišel k nam. Kovčeg je že davno tu, pa se mu ni zdelo vredno, da bi razložil svoje stvari po predalih. Za na kmete je vse dobro, pravi, sicer pa hoče prebivati tukaj v najstrožjem inkognito. Tako hodi torej okoli v hlačah, ki so spodaj že vse uhojene in razcefrane. Mama pa še z njim vleče in papa ni nič boljši.
Odkar mi je rekel, da nisem politično zrela, nisem izpregovorila nobene besedice več z njim 1 Tudi on molči. Kadar gre mimo mene, kvečjemu žvižga. Starši me zmerjajo, pa nič ne pomaga, jaz se ne vdam ! Že dober teden sva obadva mutasta. Tako se maščuje plemenita Slovenka.
Ne vem že, katerega avgusta.
Danes popoldne sem sedela v zeleni senčnati hladnici in sem vezla. Bila sem slabe volje. Jezilo me je, da sem morala vedno misliti na Nesrečka.
Slišala sem, da ne zahaja več .toliko z doma in da je izpraznil kovčeg in uredil svoje stvari po omari. Vendar sem videla, da še vedno nosi svoje ob-
jedene hlačice. Pa kaj naj briga vse to mene?
Naenkrat sem slišala korake po hreščečem pesku. Nesrečko je prihajal v novi obleki (!) proti hladuici. Sklonila sem glavo niže nad vezenje. Nesrečko je postal čisto blizu mene in me je vprašal z nekako čudno pogumnim glasom:
»Ali si še huda?u
Kajpada se nisem genila, o kaj še!
..Ljuba Migica," je nadaljeval hitro, „poslušaj me vendar, Minkec, Flamingo! Oh, povej, povej, če si še huda kej!"
Tresla sem se od jeze, pustila vezenje in vstala, da bi odšla. On pa je hkratu pristopil še bliže in — nič več ne vem, kako se je to zgodilo tako hitro in gladko — kar naenkrat je ovil levico okoli mojega vratu in privzdignil z desnico obraz in me — oh! — poljubil na ustne! —! —!
Že sem hotela zavrisniti, kar bi se dalo, toda začasa sem opustila to nespametno misel. Solze so se mi ulile po licih, sedla sem na klop in se jela jokati. Nemarni grešnik pa se je sklonil k meni in mi zašepetal na uho:
„Ljubim te, Minka, ljubim te !M
9. septembra.
Srečko se uči! Ves bled in suh je že revež od same učenosti!
Le vsako popoldne me obišče za kratko urico v hladnici — jaz pa se nič ne jokam. Kdo hi si bil mislil, da je Srečko tako imeniten v vsakem oziru. Srečna sem, srečna, srečna! Včeraj smo praznovali zaroko . . • Krokali smo vsi!
4. oktobra.
Oh — čisto sem že pozabila dnevnika I Dragi teden odrine moj zlati Srečko na Dunaj. Ali se vrne kot doktor, mi je dejal, ali pa se zgodi nekaj strašnega! Ce pade bo, moral namreč izpit ponavljati, in potem morava čakati še več mesecev odrešitve!
Živio! 15. oktobra.
Srečko je brzojavil, da je naredil rigoroz in da so ga že promovirali. Sapientus spat ali kakor že veli latinski pregovor.
Ko sem danes pregledavala dnevnik, sem videla pod vsakim svojim zapiskom zabeleženo: „Bral . . . Nesrečko "
O kako se bb smejal moj doktor, Če mu povem, da sem „skrivala" svoj dnevnik tako, da ga je moral vselej prav lahko najti! Tudi mi smo mi, gospod doktorček! K. L.
Konklave L 1903.
i.
(Danje)
V starih časih je rimskega papeža volila cela kristjanska občina. Vsi kristjani so imeli pravico glasovati: duhovniki in senatorji, plemenitaši in sužnji, moški in ženske. Izvoljen je bil vedno najstarejši in cesar, oziroma pozneje nemški kralj je moral izvolitev potrditi.
To je bila demokratična uredba, a Čim je cerkev začela zapuščati demokratična načela, so tudi duhovniki začeli delati na to, da utesne in odpravijo vse zunanje vplive na  volitev papeža.
Ne bomo tu popisovali procesa, kako so papeži najprej rimsko ljudstvo pripravili ob pravico, voliti papeža, ter pustili to pravico samo duhovnikom, in kako so se iznebili cesarjeve nadoblasti. To je bilo popisano že v razpravi „lzza temnih dni".
Rimska cerkev uči, da odločuje pri volitvi rimskega papeža s v. D u h s tem, da razsvetli cerkvene kneze, tako da postane naslednik sv. Petra vedno najvrednejši izmed kardinalov.
Starim Marijinim devicam to morda močno imponira, drugi ljudje pa že davno nimajo več tako trdnega katoliškega   prepričanja,   da bi  verovali v
tako bajko.  Kako tudi, ko priča dovina, koliko hudodelstev je dosti'. >' odloČilo  pri  izvolitvi  kakega paju Strup in bodalo, denar in sila sta , mnogokrat provzroČila, da je iz vol. i papeža spravila jako nevredue ljudi na prestol.   Ali morda kdo verjame, ia I potreboval sv. Duh bodal in strupa, dc-narja in sile v svrho,  da so bili kot najvrednejši nasledniki sv. Petra I ljeni na pr.  pomorski   tolovaj   Bal l ssare   Cossa,   ubijalec Julijan li morilec in krvosramnik Rodrigo Borr i Če je sv. Duh v zadnjem konklavu svetljeval kardinale, zakaj je čaka liko časa, da je kardinal Rampolla že 30 glasov in zakaj ni sam kardi Sartu   pomagal   do zmage, nego | prepustil ugovoru avstrijskega eetmrja Cerkev uči, da sv. Ouh vodi volitev papeža.  Če je  tako,   zakaj pa cerkev strogo  prepoveduje izdajati dogodke v konklavu.  Predno vstopijo kardinali v konklave, morajo priseči na cvar da bodo o vseh  dogodkih  v kouklaU strogo molčali.   Isto prisego morajo li riti vsi drugi kouklavisti, tajniki, Žabniki itd. Kleče so prisegli absolutni molk —  za  par cekinov pa so brez verski  Žurnalisti vzlic tej veleslo prisegi izvedeli vse detajle kar sproti.
Vkljub tej pravici trdijo naši ošabni nemški sosedje, da klic po vseučilišču ni resen, da ni klica po prosveti hrepen^dega v narodu, am pak, da je le prešlo političnih strank, pulečih se med sabo.
Oponsšajo nam duševno nepod-Doft in nedozorelost, nevednost in prtlikavost književnosti, zlasti znanstvene. Ta očitanja so boleča, ker ao resnična.
Ali zahteva po vseučilišču je neovržno resna in razločen izraz potrebe našega naroda po prosveti. Dasi je ta zahteva slovenskega naroda opravičena in utemeljena, da bolj ne more biti, dasi je določenih v ta namen že nekaj tisočakov in dasi se po Katon^vem vzgledu vedno in vedno ponavlja in kliče zlasti odločilnim krofom kakor neprestani memento, vendar ne bomo še tako hitro deležni blagodarov svojega vseučilišča in naša mladina se bo morala še precej dolgo potikati po tujih vseučiliških mestih.
Ali med tem časom ne držimo križem rok, zanašaje se na more bitne uspthe svojih poslancev, ali celo na morebitno naklonjenost odločilnih krogov; kajti eboje je jako malo verjetno v blaženi Avatriji, kjer se narodi koljejo in drug drugemu za vsako drobtinico godrnjajo, naj bo ta tudi popolnoma proavet nega pomena.
Pripravljajmo sami sebe in svoj narod za ta velik dogodek, mobili zujmo svoje duševne sile, poglejmo kaj imamo in česa nam še manjka, sberimo prvo in preskrbimo se pravočasno z drugim.
Kajti ne gmotni, ampak duševni pripomočki so glavna reč in pogoj bodočega našega vseučilišča. Prve nam je itak dolžna preskrbeti država, katera jih preskrbuje že toliko časa drugim srečnejšim narodom. Dušne fonde, b*ei katerih si ne moremo misliti Biovenskega vseučilišča, pa si moramo zagotoviti sami. Brez ljudi in brez znanstvene književnosti ne bo moglo vršiti bodoče slovensko vseučilišče one naloge, katero vrše vseučilišča pri drugih narodih. Takega vseučilišča pa ne marsmo, ker bi nam več škodilo kakor koristilo in nam  poplitvilo vedo  in znanost.
Naša domovina ima obilico naravnih lepot in naravnega bogastva, naš narod pa je v primeri z drugimi narodi bogato odičen in okićen z dušnimi darovi in zmožnostim. Naravnih lepot in bogastva so se polastili prebrisani tujci, ko se je nam še le začenjalo daniti v glavi; duševni zakladi so še nedotaknjeni; zdaj je ura, da jih poiščemo, zberemo, odkrijemo in porabimo.
Nikjer ne bodo plodonosnejše na-I' ženi ti duševni zakladi, nikjer se ne bodo tako obrestovali, kakor Če jih porabimo za slov..vseučilišče. Zberimo jih torej v krepko celoto.
Stopimo med narod, začnimo zanj delati, učimo ga, saj s tem učimo sami sebe, bistrimo mu po predsodkih in političnih strankah skaljene pojme, bogatimo ga z novimi, slecimo mu staro-kopitne nozore, nadomestimo mu jih z resničnejšimi, vcepimo mu neutešljivo hrepenenje po resnici, katero so mu toliko Časa prikrivali, privadimo ga ljubezni do dela, treznosti, nravnosti in strpnosti, rahljajmo njegovo srce za blaga Čuvstva, pokažimo mu krasoto in veličanstvo prirode, pred katere pojavi, strogo po zakonih se vršečih, naj ne trepeta, bodrimo ga k napredku, nav-dajmo ga z ono močjo in samozavestjo,
Znamenit zgodovinar je izrekel straSne, a resnične besede: Na celem svetu je ni hiše, kjer bi se bilo zgodilo toliko vnebovpijočih hudodelstev, kakor v prebivališču rimskih papežev — v Vatikanu.
Najhujša hudodelstva so se v prejšnjih časih dogajala pri volitvi papežev, ko so se posamezne rimske familije med. seboj klale, katera se polasti papeške krone in si ž njo pridobi mogočno oblast in neusahljiv vir bogastev.
II.
Kdor hoče razumeti dogodke v zadnjem konklavu 1. 1903., mora vsaj površno poznati cerkveno zgodovino zadnjih 50 let.
Papež Pij VII. je umrl 30. novembra 1830, a šele 14. decembra tistega leta se je začel konklave, ki je trajal 64 dni.  Volitev je bila viharna.
Mogočen grom je naznanjal, da se bliža revolucija. Kardinali so dobivali dannadan grozilna pisma, zasmeh-ljivih pesmi in vsakovrstnih paskvilov je kar deževalo in končno je pred okni konklava počila celo velikanska bomba. Kardinali so se bombe tako ustrašili, dajihješest izmed njih začelo v — trebuhu boleti in ao takoj zapustili dvorano. Borba je bila med kardinaloma
katero daje edino veda in znanost, očiščena vsake metafizične primesi, iz-kratka začnimo se pripravljati za učeno vseučilišče z ljudskim vseučiliščem, katero naj prerodi naš narod, iz katerega naj vzkalijo nedosta-jajoči nam še pogoji za bodoče slov. vseučilišče.
Za uresničenje ideje ljudskega vseučilišča so brez dvoma najpriprav-nejša poleg drugih pripomočkov poljudno znanstvena predavanja, s katerimi je letošnje leto pričela na mnogih krajih Kranjske vrsta mladih, svojih dolžnosti do svojega naroda se zavedajočih mož.
Kljub temu, da so bila ta znanstvena poljudna predavanja nekaj pri nas popolnoma novega, vkljub temu, da so bili predavatelji homines novi brez zvenečih in znanih imen, so se pokazali jako lepi uspehi.
Po teh nepričakovanih uspehih ohrabreni, so omenjeni mladi možje sklenili osnovati za vse slov. dežele društvo, kateremu bo namen prirejati shode po celi slovenski zemlji, pripravljati narod in njegovo razumništvo na bodoče slovensko vseučilišče, v trdi nadi, da si ga moremo le na ta način priboriti in zaupaje samo v lastno svojo moč, eneržijo in delo.
Namen je vzvišen, naloga velika, plačilo pa bo zavest, da smo storili, kar nam je velevala dolžnost do rodne zemlje in do ljubljenega naroda, da mu zjasnimo vremena oblačne sedanjosti.
Osnovane in že potrjeno društvo „Akademija** bo centralizovalo vse to delovanje, da se bo vršilo uspešneje, organično in organizovano.
Pripravljalni odbor, kateri je dosedanja dela vodil, sklicuje I. občni zbor tega društva na dan 26. vinotoka ob Vi 9. uri zvečer v prostore hotela Ilirije. Vzpored se bo še podrobneje naznanil.
Osebnih vabil ne bo; vsak kdor hoče sporazumno z intencijami „Akademije" delati, je povabljen in dobrodošel.
Eventualna pojasnila daje podpisani pripravljavni odbor.
V Ljub lani, 12. vinotoka 1904.
Za pripravljalni odbor:
Dr. VI. Ravnihar,
t. č. predsednik.
Ant. Dermoia,
t. č. tajnik.
Štirinajsto in petnajsto letno poročilo
podpornega  društva za slovenske visokošolce na Dunaju za šolski leti 1901 02 in 1902/03.
Odbor tega društva poroča o društvenem delovanju v 14. in 15. letu, to je za dve leti obenem. Obe leti je po sloval isti odbor: Predsednik Jak. Pukl.
I. podpredsednik dr. Mirko Ploj, II. pod predsednik dr. Fr. Simonič, I. blagajnik dr. Klement Seshun,  II. blagajnik dr. Janko Babnik, I. tajnik dr. Bož. Stegu,
II. blagajnik dr. Fr. Vidic, odborniki Frančišek Jančar, Ivan Luzar in Žiga Sežun. Pregledovalci so bili: Dr. Anton Povšič, dr. Jos. Mantuani in Bogdan Tr-novec. Odbornikovi namestniki: Dr. Vlad. pl. Globocnik. Ivan Tomaževič in Kare! Dolenc. Pregledovalcev namestniki: Al. Karba, dr. Jos. Jelene in Jos. Premeri
Težaven je  bil posel odbora, iz velikega števila prosilcev izbrati najbolj potrebne in najbolj vredne, ker za pod piranje vseh,  ki so podpore vredni in
Pacea in Di Gregorio. Ker se ni moglo doseči edinstva, se je začela velika agitacija za kardinala Giustinianija, ali tudi ta kandidatura se je izjalovila, ker je proti nji protestirala španska, in zopet se je začelo iskati kompromisnega kandidata. Naposled je Pacca umaknil svojo kandidaturo na korist kardinala Capella-rija. Sporazumel se je bil skrivaj s Ca-pellarijem in ta mu je zagotovil najvišja mesta v cerkvi za slučaj, da bo izvoljen. Cesar avstrijski je želel, da naj postane Capellari papež, ali če bi se bil Pacca resno uprl, bi se tudi želja avstrijskega cesarja ne bila upoštevala. Capellari je Pacco podkupil s tem, da mu je zagotovil najvišje časti in najvišje dohodke in je vsled tega, pa ne vsled pomoči sv. Daha postal papež.
Papež Gregor XVI. Capellari je vladal papeško državo s pomočjo avstrijskih in francoskih bajonetov. Njegovi podaniki so ga sovražili. Angleški poslanik lord Sevmour je bil prepričan, da mora papeška država propasti vsled strahotne gnilobe, ki je v nji vladala. In znani državnik Rossi, poznejši pa-peški minister, je pisal francoskemu ministrskemu predsedniku Guizotu: Vsa dežela je tako prepričana, da mora vsled neznosnih razmer priti do revolucije, da je možno sprijazniti ljudstvo s papeško
potrebni, mu žal nedostaje sredstev. Akademični društvi „Slovenija" in „Danica" ste pri razdeljevanju podpor posredovali. Tudi najmlajše akademično društvo „Sava" podpira odbor pri razdeljevanju podpor. Poročilo priporoča, naj bi dijaki sami uvedli med seboj strogo postopanje v prid svojim najbolj potrebnim tovarišem. V poročilu objavljene številke kažeio, da število prosilcev vedno narašča.
Društvo šteje 59 ustanovnikov, iz med teh je pok. Ana Pukl rojena Dub, Dunajčanka, društvu poklonila 1100 K, pok. Frančišek   Kotnik,   na  Vrdu pri Vrhniki 2120 K, pok. Fr. Kalister v Trstu pa 5000 K.   Drugi  ustanovniki so da rovali po 100 K,  pok. kardinal, knez in  nadškof  goriški   dr. Jakob Missia, pok. dr. Jernej Suppanc, c. kr. notar v Ljubljani,   dr. Jož. Stare  in pok. Jož. Bernard, oba v Ljubljani, po 200 K. Med ustanovniki  so še kmetska posojilnica ljubljanske okolice, ki je daro vala  1. obrok 100 K, mestna občina ljubljanska in akademično društvo „Slovenija", ki ste darovali po 200 K. Najmlajši ustanovnik je g. dr. Jos. Wein-gerl, primarij na Dunaju s svoto 100 K. — V letih 1901/02 in 1902/03 so društvu darovali: Hranilno in posojilno društvo v Ptuju v 1. letu 15 6 0 K,  v 2. letu 2 2 6 0 K skupaj 3820 Kv posojilnica v Celju 100 + 120 = 220 K, v Mariboru  80 + 80 = 160 K, Narodni sklad v Gorici 150 K, kmetska posojilnica ljubljanske okolice 120 K, ljudska posojilnica v Gorici 100 K, posojilnica v Starem trgu pri Ložu 100 K, v Slov. Bistrici 80 K, kmetska posojilnica na Vrhniki 80 K, posojilnica v Brežicah 60 K,  v Šmarju pri Jelšah 70 K, v Framu,   Logatcu,  Ormožu, v Gornji Radgoni, v Ribnici in na Y*an-skem po 40 K, posojilnica in hranilnica v Kopru 35-87  K,  posojilnica  v Črnomlju in Makolah po 30 K, v Radovljici 25 K, v Cerknici in Konjicah po 20 K,  družba sv. Cirila in Metoda 20 K, okrajna posojilnica v Ljutomeru in „Slov. klub" v Celovcu po 10 K, akademično društvo „Slovenija" na Dunaju 1.1901/02 80 K. — Odbor akademične veselice v Novem mestu je društvu poslal 34-80 K, akademični slikar Ivan Vavpotič je v Novem mestu nabral 55 K, gospica Malči Sušnik je v Brežicah nabrala 26 K. Izmed posameznih darovalcev je imenovati: društvenega usta-novnika in častnega člana ekscelenco dr. Mihaela Napotnika,  kneza in škofa Lavantinskega,  ki  vsako  leto daruje 20 K, Anton pl. Sušica,  c. in kr. polkovnika v Celju, ki je v obeh letih daroval 100 K, dr. Jernej Glančnika, odvetnika v Mariboru s 70 K, Jak. Pukla v Maria Euzersdorfu s 70 K, g. drž. poslanca V. Pfeiferja s 60 K, g. dvornega  svetnika  dr. Ploja na Dunaju in g. dr. Jos. Stareta v Ljubljani po 50 K, neimenovano  dobrotnico  v  Krškem s 40 K, dr. Ivana Rudolfa, odvetnika v Konjicah s 30 K,  Jonko  Leopold v Bovcu z 20 K, dr. Jos. Kolška, odvetnika v Laškem trgu, s 17 K 80 v. Društvo je v imenovanih dveh letih piejelo iz posameznih mest in trgov sledeče svote: Iz Ptuja 3850 K, iz Ljubljane 581 K, na Dunaju 556 K, iz Maribora 478 K, iz Celja 349 K, Gorice 347 K, Novega mesta 118 K,   Konjic 107 K, Starega trga pri Ložu 104 K,  iz Krškega 100 K, Brežic 95 K, Slov. Bistrice 95 K, Postojne 88 K, Vrhnike 85 K, Kranja 74 K, Gradca 71 K, Šmarja pri Jelšah 70 K, Ormoža 62 K, Vranskega 50 K, Ribnice 4* K, Idrije 28 K, Železnikov 22 K, Kozjega 20 K, in koliko je posameznih  rodoljubov v drugih slovenskih  krajih,   ki so z večjimi ali manj-
vlado, samo Če se izvrše najtemeljitejše reforme.
Papež Gregor XVI. je divjal v svoji državi kakor pravi norec. Na tisoče ljudi je dal pometati v ječo samo zaradi kake neprevidne besede. Le v Romanji je bilo v kratkem času 16.000 oseb pod policijskim nadzorstvom. Tisti, ki so bili pod policijskim nadzorstvom, so smeli samo ob gotovih urah iz hiše, vsakih 14 dni so se morali zglasiti na policiji, vsakih 14 dni so morali iti k spovedi in spovedni listek nesti na policijo, vsako leto pa so morali iti za tri dni v kak samostan na duhovne vaje. Kdor se je le enkrat pregrešil proti kateremu teh predpisov, je prišel na tri leta v prisilno delavnico. Kdor je le enkrat na petek meso jedel, je dobil dve leti ječe. Do meseca avgusta I. 1870. je papeška policija vsak teden revidirala vse gostilne, in gorje gostilničarju, ki je kuhal meso — veriga in ječa sta mu bili zagotovljeni, medtem ko se je v tem Času zgodilo 2000 roparskih umorov, za katere se papeška policija niti prav zmenila ni. Kdor hoče spoznati, kake sramotne razmere so vladale v papeŠki državi, naj Čita katoliškega duhovnika Fr. Ks. Kraussa knjigo „Cavour" ; tam najde takih detajlov, da se mu bodo kar lasje ježili. (Datfe prin)
šimi darili pokazali, da imajo srce za bedne dijake na dunajskih visokih šolah. V teh številkah se kaže najplemenitejŠe tekmovanje  olajšati usodo mladih slo venskih trpinov v mrzli tujini
Dohodkov je imelo društvo v šolskem letu 1901/02 vsega K 434167, od katerih pripada K 60 osnovni glavnici, ki je narasla na K 1 7.0 7 2# 9 5; v šolskem letu 1902,03 pa je bilo vseh dohodkov K 5564*49, od katerih pripada K 220 osnovni glavnici, ki je narasla na K 1 7.29 2 95.
Stroškov (podpore, pristojbine in upravni stroški) je bilo 1. 1901 02 kron 4581 61, v šolskem letu 1902,03 pa K 5569. Podpore je delil odbor v gotovini od oktobra do julija vsak mesec. Razen tega so se v slučajih izkazane posebne potrebnosti dovoljevale tudi iz venredne podpore. Leta 1901 02 je bilo 4 9 6 vloženih prošenj, od teh se je ugodno rešilo 4 3 5; leta 1902 03 je bilo 477 vloženih, 4 2 6 ugodno rešenih prošenj.
Po študijah je bilo med podpiranci 1. 1901/02: juristov 30, filozofov 31, medicinci 3, tehniki 1, agronoma 2, učencev akademije upodabljajočih umetnosti 4, tehnolog 1, konservatorist 1, učenec eksportne akademije 1, skupaj 7 5 podpiran cev; v šolskem 1. 1902 03 je bilo med podpiranci: 28 juristov, 30 filozofov, 2 medicinca, 2 tehnika, 3 agronomi, 1 učenec upodabljajočih umetnosti, 1 vinopomolog, 1 učenec višje obrtne šole.
Po domovinstvn je bilo med podpiranci 1. 1901/02 : 41 Kranjcev, 23 Štajercev, 9 Primorcev, 2 Korošca; v šolskem letu 1902,03 pa je bilo: 41 Kranjcev, 17 Štajercev, 7 Primorcev, 3 Korošci.
V petnajstih letih je društvo razdelilo: 4 2.047-42 kron.
Podatki v poročilu dokazujejo veliko važnost in potrebo podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju. Zato se ga naj vsi njegovi dobrotniki spominjajo tudi v prihodnje; treba je, da društvo pridobi še novih dobrotnikov, zlasti onih, ki so kdaj na Dunaju študirali in onih, ki so od društva prejemali podpore ter so sedaj v dobrem gmot nem položaju.
Darila prejema I društveni blagajnik : Gospod dr. Klement Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I. Singer strasse 7.
Glasovi z Jesenic.
— Kakor smo poizvedeli iz popolnoma verodostojnega vira, je ravnateljstvo tukajšnih tovarn radi dogodkov z dne 2. oktobra nekatere slovenske delavce precej trdo prijelo. Zažugalo se jim je celo, da bodo odpuščeni, Če se jim pri sodnijski preiskavi dokaže, da 60 sodelovali pri takratni demonstraciji. Mi smo že zadnjič precizirali svoje stališče napram tovarni ter izjavili, da nočemo ž njo nikakih sovražnosti, ker jo vemo iz gospodarskega stališča v popolnem obsegu respektirati. Ravno tako odkrito in odločno pa povemo, da, Če se kakemu slovenskemu delavca radi njegove narodnostn e gorečnosti le las skrivi, potem morajo iz tovarne tudi izivači Wolf,vTre-felik, Bachmann, Verhovšek itd. Ce bi se to ne zgodilo, vprizorili bomo tako akcijo, kakršne Še tu nismo doživeli, da javnost izve, pod kakimi razmerami živimo. Mi smo mnenja da, Če je Nemcu dovoljeno provocirati na naši rodni zemlji, sme braniti svojo narodnost tudi slovenski mladenič, akoravno je slučajno tovarniški uslužbenec. Prepričani smo, da je radikalen Slovenec ravno tako dober delavec, kakor radikalen Nemec; vrhutega pa je prvi veliko bolj upravičen, poudarjati svojo narodnost, kakor drugi. In tovarna rabi v prvi vrsti dobrih delavcev, ne pa nemških izivacev. Od naše strani se bo vedno vplivalo v pomirje valnem smislu, vselej pa bomo nasto-pili najradikalnejso pot, kadar se bode pokazala „deutsches Blut" v svoji nesramni prepotentnosti. Upamo, da se sedaj razumemo.
— Dobro jim je odgovoril Po naključju je zašel v nedeljo neki Slovenec v kantino, ter nič hudega sluteč, pozdravil navzoče z „dober večer". Kakor v kaki menežariji so zatulili zbrani tevtoni „heil" in zdravnik Wolf skoči proti njemu ter zahteva, da jim pomaga. Ker dotičnik tega seveda noče storiti, ga hoče Wolt" potisniti ven. Pa slabo jo je naletel. Fant mu priloži krepko zaušnico, da se zvrne nemškutarski Lahen „Ritter" Ore-stes Wolf z vso tnrnarsko močjo po tleh. Kantiuer Paar plane na to 8 pasjim bičem na mladeniča. Toda zgodilo se mu je tako, kakor „Ritterju" Wolfu. Šestnajstletni kautinerjev pobič je ustrelil na to z revolverjem, da je napadenemu mladeniču švignila krogija mimo glave, na kar se je seveda moral umakniti. Ta slučaj smo navedli zato, ker nam kaže v bengalični luči, kako nasilni so tukajšni posilinemci, ki hodijo okrog s pasjimi biči in samokresi, da tem ložje uapadajo nič hudega sluteče Slovence.
— Radi žaljenja časti bi nas lahko tožil tovarniški uslužbenec Tre-felik, ker smo mu zadnjič dali naslov „inžener". Krivice nočemo delati nikomur, zato povemo danes, daje Trefehk le navaden „maschinenmat", kakor jih nazivljejo v tovarni, in ne „inžener".
— Jeseničane svarimo pred debelušastim kantinerjem Paarom, da naj bodo previdni, kadar i njim govore. Prepričali smo se namreč, da je nekak Š p i j o n nemškutarske garde. Vsako besedo, ki jo morda kdo po neprevidnem izgovori, nese v kantino, da jo potem zlorabijo proti Slovencem. Paaruin njegovemu nadebudnemu sinčku pa svetujemo, naj se ne plazita dosti po Jesenicah.
— Med t u r n a rj i, ki so napadli in izzivali mirne Slovence, je bil eden prvih tudi inžener Bachmann ki sedi v občinskem odbora. To si zapomnimo!
— A van t garda naših „Nemcev" je sledeča: zdravnik Ritter Orestes Wolf, rodom Italijan, renegat Putschbgl rodom Ceh, Verhovšek rodom Slovenec itd. Res sama pristna nemška kri. „Gut heil", gospod Maks.
— Ekspeditorica Pavlin kaj rada brusi svoj jezik nad Slovenci. Kakor hitro zvemo cd nje zopet kaj Žaljivega za našo narodnost, povedali bomo toliko zanimivih stvari, da jo bo noč vzela. Mi delamo namreč vse brez rokavic, ker nočemo posnemati kakega judovskega inženerja.
— Napadalca K n d e r s a, ki je na pobalinski način pobil akademika Pretnarja na tla, je posebno pohvalil nadinžener Maks. Bogve, če bi se takega junaštva veselil tudi staro-germanski bog Wodan.
— Mlečnozobemu sinčku kantinerja Paara je prisodilo okrajno sodišče 48 ur ričeta radi žaljenja časti. Razžalil je namreč gospoda Pretnerja po prav nemškem načinu. Upamo, da se temu mlademu srboritežu ohladi vroča kri.
— Zapustil nas je 12. t m. gospod Janko Pretnar, ki je šel v Pariz nadaljevat svoje študije v modernem jezikoslovju. Pri ljudstvu je jako priljubljen, zato se je težko poslovil.
— Johann Querch, nadrevi-dent c. k. državnih železnic je rekel, da je „Slov. Narod" „die schuftigste Zeitung". Radovedni smo, koliko časa bo še pustila c. k. železniška uprava tega starega izzivača pri nas.
— Blamirani Nemci. Vse je vpilo na nemški strani po spopadu 2. t. m., da so slovenski divjaki težko poškodovali slov. renegata Vrhovšeka: možgani so se mu pretresli, brž v bolnico ž njim. A slutilo se je, kam pes taco moli, in sodna komisija iz Kranjske gore je po izvedencih dognala, da se Verhovšek večkrat pretrese, in da se je posebno usodno noč pretresel, vsled Česar mu prekipeva želodec od preveliko zaužitega navdušenja pri tur-narskem kroku. Toda težko je vendar poškodovan, če ne pa se mora vsaj tako delati, kot da bi bil. In pustili so ga vendar prepeljati v bolnico in sicer, da huje izgleda, z rešilnim vozom; pomislite vsled tega, ker mu šumi po ušesu. A dokazalo se mu je, da mu šumi vsled ušesnega masla in Sel je Čez 3 dni in sicer peš iz bolnice. Mi pa mislimo, da ima Verhovšek maslo t mi i na glavi, in menda še več gospoda, ki to inscenira.
— Vitežki Nemec E n d e ?• s je trdil pri razpravi v Kranjski gor/; da se je po udarcu s pestjo, katerega je brez vsake besede zadal akademiku Pretnarju, temu predstavil, a njegova glavna priča Querch je izpovedala, da ga je obdelaval še na tleh s pestmi. Tak Človek res zasluži „viteškega" zadoščenja, da se ga potegne za ušesa, ali pa, da se mu jih našteje drugam.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15. oktobra.
— Osebna vest. Daielni predsednik baron Hein se je včeraj zvečer odpeljal na Dunaj.
— Obstrukcije ni! Tako pojejo naši klerikalci neprestano in vse, kar počenjajo ne izvira ia ob-strukoijskih namenov! To pesem zapoje enkrat dr. SusteršiČ, enkrat dr. Krek, a sapoje se pri vsski seji! I a kar je najbolj čudno, tudi centralna vlad a, oziroma grof Paee na Dunaju sta mnenji, da to, kar počenja SusteršiČ s svojo družbo v kranjski deželni tbornioi ni ni kaka ob-s t r u k o i j a. Kako pa izgleda reanioa t Deželni zbor sklical ae je s cesarskim patentom z dne 11. septembra na 27. septembra. Včeraj, ko je bil v zbornici sprejet prvi meritorični nasvet, po svoji naravi neznaten in maloten, imeli smo 14. oktobra. Celih   osemnajst   dni   je potrebovala
naša zbornica, da je prišla do baga-telnega, meritoričnega sklepa v zadevi cestnih odborov! In to naj ni obstrukc ja! Čđ bi se bilo to, kar je osemnajstdnevno brezuspešno zasedanje Btalo, podelilo recimo ribniškemu cestnemu odboru, bilo bi mu uspešno pomagano! Vprašanje pa je, ali je osemnajstdnevno zasedanje komu kaj pomagalo? Teško! Ali lopa ostane vzlic temu še dalje odprta! Nekdo je s tem pač zadovoljen: Škofova deželnozborska galerija!
— Nikdar mu ne ustne-žejo! Namreč napredni naši po-slanci dr. JSusteršiču! V včerajšnji seji so naši poslanci interpelirali barona Heina radi njegove nerodne in nespametne zadnje izjave glede tako-imenovanega kazinskega strela. Ko je deželni predsednik prav nesrečno odgovoril, predlagal je župan Hribar, da naj se o odgovoru debata prične Potem bi se bila stvar obširno razpravljala, in sioer takoj in od več strani. Dr. Šu-steršič, ki je imel pripravljen dolg govor, pa je hotel ostati v središču, ter biti z ozirom na naročene galerijske demonstraoije edini govornik. Ker pri utemeljevanju samostalnoga predloga ne sme drugi govoriti, nego predlagatelj, bi bil prišel ob svojo slavo, da se je sprejel Hribarjev predlog. Zategadelj je skupno z velikimi posestniki ta predlog zadušil ter za-prečil vsestransko razpravo, samo da je on s svojo osebioo ostal v ospredju! Kar počenjajo sedaj klerikalci, torej ni nič drugega, nego gola komedija! To se je pokazalo tudi pri Krekovem nujnem predlogu! Če jim je zadeva res nujna, potem jim je moralo biti na tem, da se prej kot prej izvoli odsek, kojemu se je imel odkazati Krekov nujni predlog. Takoj ko je bila nujnost sprejeta, so klerikalci sejo razbili ter s tem onemogočili izvolitev odbora, ki naj bi se posvetoval o Krekovem nujnem predlogu! In sedaj sam Bog ve, kdaj se izvoli ta odsek. Najprej nikoli! Tako klerikalci sami persiflirajo nujnost svojih predlogov.
— Najnovejši klovn klerikalne Stranke. Povedali smo že, da se je grašeak s Kamna zopet oglasil. Poslal je v praško „Politiko" dolg članek, v katerem kaže in razvija neskončno navdušenje nad dr. SusterŠi-eevim razsajanjem v deželnem zboru. Vse kar počenja Šusteršič, je okamne-lemu aligatorju nekaj izvanrednega, nekaj nebeškega! Liberalci pa stoje kakor telički na griču, ter si pomagati ne morejo ! Zares ! šusteršič gaje dobro dresiral, polomljenega dvornega svetnika! Sedaj mu mora igrati klovna v političnem cirkusu. Tistega starega, izstradanega klovna, ki gloda za kulisami tanke skorijce kruha, v areni pa je vzlic lačnemu želodcu, agilen kot živo srebro. Namazan je z vsemi pomadami in ob-mazan z vsemi barvami! Saj jih poznate te klovne: usta so do ušes, obrvi visoko čez čelo! Z eno besedo: vse je falsificirano na njih, tako veselost, kakor obrvi nad nosom! Glavna naloga takih klovnov je, da tedaj, Če je kaka prav 8tara jahalka na kakem prav suhem kljusetu, prav slabo jahala, neizmerno ploskajo, in da kažejo nad ekvilibristiČnimi poskusi stare dame, navdušenje, prav kakor bi hoteli iz kože skočiti! Takega klovna igra sedaj Fran Šllklje v klerikalnem cirkusu! In priznati moramo, da ne slabo! Dobro! dobro!
— Kremenit politik je Pri
moŽ Pakiž. V včerajšnjem deželnem zboru se je predlagalo, da naj se deželnemu odboru da pooblastilo, do voljevati cestnim odborom nad dvajsetodstotne doklade. Ta predlog se je stavil v prvi vrsti radi ribniškega cestnega okraja, kojega član je tudi Primož Pakiž. Šusteršič je izpodbijal stavljeni predlog, ker je hotel nekatere cestne odbore v hudo stisko »praviti. Posebno ribniški bi bil pri-s-l v konkurz, da se ni sprejel pred log. Oče Pakiž je tičal torej v budi pasti. Ali bistra glava si je vedela pomagati! V zbornici pri razpravi je pobijal Susteršičev protiprediog, po-»ne,e pri glasovanju pa je zanj glasoval! Tako se je na obe strani iz lizal!
— G. Štefe je bil včeraj gospodar dešelnozborske galerije. Na njo je nabasal polno svojih somišljenikov, naši somišljeniki pa so morali zunaj ostati. Da se je mogla galerija na ta način blokirati, k temu pripo mogel je dr. Šusteršič, ki je Stefetu izročil celo butarico vizltnih kart. Na dvorišču deželnega dvoroa je Štefe oblastno sUl, ter delil te visit-nice. Vrata v galerijski stolp pa ao se odpirale zgolj tistim, ki ao se iskazali z dr. Susteršičevo vizitnioo. Napredni možje, ki so hoteli tudi poslušat priti, so morali odriniti, kar je provzročevalo precej ogorčenja. Pri deželnem glavarju vložila ae je radi tega odločna pritožba, in priča kovati je, da bode hitro koneo Ste-fdtovemu galerijskemu kraljestvu.
— Fanatičen veroueitelj.
Ravno pred enim tednom je „Slov. N.a podal kratko sliko o čudnih razmerah, ki vladajo v  kapeli I. drž. gimnazije. Toda, da bode ta slika popolna, moramo dodati  še nekaj, namreč, kako ravna dr. Janez Svetina, katehet na I. drž. gimnaziji, s svojimi vernimi ovči-cami in sicer takrat, ko maŠuje katehet za nižje razrede iste gimnazije. Najprej stisne in stlači uboge dijake, ki se že itak tišče drug drugega, tako na gosto skupaj, da skoro  dihati ne morejo, to pa zato,  da morejo zadnje vrste, ki stoje tik zidu pod korom, od povzdigovanja do obhajila klečati; kajti če bi kdo stal, bi imel smrtni greh, in vele-goreci g. Janez bi ga v svoji sveti jezi takoj zapodil iz kapele ali pa naznanil pri  konferenci zaradi motenja službe božje.  —  Maša se začne. Gospod dr. se usedejo na klop pri vhodu v kapelico.  Komaj  moli mašuik „Confiteor", prisopiha ves  razgret dijak ter hoče oditi na svoj prostor.  Toda v tem trenutku   se vzdigne  visoka postava dr. Janeza  Svetina,  potegne ubogega dijaka za suknjico ter mu — Čujte in strmite — pripelje s svojo „žegnano" roko klofuto in nato zapodi iz kapele. Čez par minut se zopet odpro vrata in zopet pribiti nekoliko zakasnelih dijakov v kapelo, a g. Janez jih podi, z izbuljenimi,   od  svete jeze  rdečimi očmi skozi vrata z motivacijo,   da  nima ta maša zanje nikake veljave; to pa se godi — še enkrat poudarjamo — mnogo pred evangelijem,   dočim je vsakemu znano, da je maša veljavna, Če le pridemo do e angelija.  Da mu ni treba vedno vstajati, nasloni veliko težo svoje v vsakem oziru velike osebe na vrata in tišči kljuko vrat, da bi vendar ne mogel nihče več noter. — Ko slednjič vidi, da ni nikogar več k vratom, torej daje njegova „cerberova" služba {končana, začne hoditi po kapeli ter gledati, Če imajo vsi mašne knjižice v rokah ter vpije, da se sliši skoro po celi kapeli:   „Gebetbucb  heraus, Gebetbuch heraus!"   Dijaki iščejo „rožeikrance" drug pri drugem, a vse nič ne pomaga, kajti ako nima kdo molitvene knjižice, ta po mnenju g. Janeza sploh moliti ne more.  — Gorje onemu,  ki  bi klečal samo na  enem kolenu !   Ob nedeljah, ko imajo dijaki spodnjih razredov skupno mašo,  vleče ta  za  zveličanje svojih dijakov in za božjo čast tako vneti pastir one dijake,  ki kleče  na enem kolenu,   za  ušesa  kar po vrsti ter jih tako prisili   da kleče na obeh. Tako „rajžau Janez med povzdigovanjem in obhajilom od vrste do vrste ter vleče za ušesa neubogljive dijaČke spodnjih razredov. — Razen tega pa g. Janez še  niso pozabili,  da  so bili  svoj čas pri vojakih.  Zato pa tudi komandirajo tako, da se vsaka vrsta kar na njegovo komando priklanja, „žegna z vodo" in odhaja iz kapele, kajti g. Janez se postavijo pred altar ter mahajo z rokami na vse strani in komandirajo kar po vojaški. — Marsikak dijak, ki dobiva hrano po hišah, ne more vsled maše ob sredah in petkih niti zajtrkovati in revež mora do 12. ure presedeti v šoli s   praznim  želodcem.   Ni torej čuda, če postane ravno ob teh dneh mnogim dijakom slabo. Ako pa dobi zajutrek o pravem času, zamudi zopet nekoliko maše, potem je pa zopet ogenj v strehi! Ali je mar vredno, za nekoliko zamude počenjati   take   komedije,   kakor jih uganja dr. Svetina? Kateri starši bodo pustili, da bo katehet kar meni nič tebi nič klofutal njihove otroke? — Dijak, ki ima namen moliti bo molil, naj ga
kdo sili ali ne, ako pa nima namena, ne bo molil tudi naj ima 100 molitve-nikov, in na ta način se goji le podla, navadno farškim podrepnikom lastna hiuavščina. — To mislimo, za danes da zadostuje.
— Dr. Zajec i novo imenovani zdravnik v tobačni tovarni je bil pred kratkim „pijanček" imenovan v našem listu. Ker se je naš odgovorni urednik po zanesljivih poizvedanjih prepričal, da se mu je s tem delala krivica, se mu to s tem popravlja. Nikakor pa ne pričakujemo, da bode vsled tega „Slovenec" preklical tisti delirium tremeus, kojega je dr. Tavčarju že tolikokrat na vrat obesil.
— Repertoar slov. gledališča. Za danes naznanjena repriza S.rdouove drame »Domovina« morala se je odpovedati, kar se je gdč. S o ur na pri predvčerajšnji predstavi »Žane sužnje« v zadnji sceni, ko skoči v Donavo, preoej hudo poškodovala na nogi in nekaj dni ne more nastopiti. Mest? tega vprizori se danes v tretjič velezabavna burka a petjem: »Rezervistova svatba«. — V torek poje ae prvič v sezoni OfTdnbaohova fantastična opera » H o f f-mannove pripovestu v treh de janjih s prologom in epilogom. Opera je povsem na novo vprizorjena in študirana ter so vse glavne vloge v novih rokah. Naslovno vlogo poje g. O rže ls ki, poleg njega pa imajo velike vloge gospa S kal ova, gdč. Klementova in Stolzova ter gg. O u f e d n i k , Peršl, Lebeda in B e t e 11 o.
— Slovensko gledališče. Mad češkimi pisateljicami zavzema Gibriela Prensova odlično mesto, a nam Slovenoem je še i sebno simpatična zaradi lepih in zanimivih al<k iz življenja koroških Siovenoev. »GazJina roba«, ta dram« iz življenja moravskih Slovakov, ki se je pred-smoČnim uprizorila na slovenskem oiru, je med Cehi močno priliubljena, saj je snov zajeta iz narodnega ž v-lienja in je v igri slikajo narodne razmere in znač»ji ter konflikti, ki nastanejo iz teh razmer. Nam to m .ravsko narodno življenje ni znano in zato se za nas je nekoliao težko, vživiti ae v te razmere Splošno človečki konfl kt v ej igri pa nam je u nliiv in nas zanima. Igra je, Četudi mestoma samo skicirana, vendar interesantna. V središču vsega dejanja ntoji šivilja Eta, katero je igrala gdč. S p u r n a. Eva je energično krepko in ponosno dekle. Kmetica Mešja-nov&a jo zaničuje in ponižuje, češ, da je ničvredna, da lovi njenega sina, da niti prave vere nima, ker je luteranka. To je vsrok, da se Eva odreče svoji ljubezni do Mihe Mešja nova in da vzame prhabljenetra, a poštenega kožuhar a J*goša. Srečna v svoiem zakonu ni, četudi jo nosi Jagoš na rokah. N'eno srce koorni Še vedno po Mihi M-šjanovu Ko ji pa umrje edini otrok, umrje vsled tega, ker mož ni hotel poklicati na pomoč zdravnika, ki živi v divjem zakonu z ubeglo ženo, tedaj povabi na vse in se približa zopat M hi Mešjanovu, čeprav je ta oženjen in oče. Spusti ga celo k sebi v sobo, in ko ju zasači njen mož, zbeži z ljuDimoem v drug kraj. Pri tem upa, da bodeta mogla oba raztrgati vezi, Zi ju veže|o in se poročiti. A to ni mogoče in to spoznanje, kakor tudi bolest, da je zaničevana kot pnirž-nica oženjene(?a moža, požene E»o v smrt. Gdč S p u r n a je svojo te žavno vlogo izborno rešila. Igrala je z živim temperamentom, ognjevito in vendar naravno in brez pretiravanja in opremila svojo ulogo s finimi nijansami in ž*la mnogo zaslu ženega priznanja. G jspod T i Š n o v je bil jako dober in korekten kot ljubimec, ali slrvenščina mu dela vel<kih t-Žav. Mehkega dobrosrčnega Jagoša je srečno predstavljal gospod Dobrovolnv Pohvaliti je po s*bno še gospo Danilovo, gdč. Noskovo in gosp. Verovška. Ostale vloge so same epizode, a bile so hv**l*»redno izvedene.
— Poroka. Danes se je po ričil trgovec in posestnik gospod Ernest Perdan z gdč Ado H i e n g o v o, hčerko trgovci 11 enga Poroka je bila v župni cerkvi pri Sv Prtru — Poroči se jutri v Ltji g. Alojzij Pregelj, adjunkt tužne železnice v Liubljani z gdč. Malči llutterjevc! čestitam? iskreno!
— Učiteljski dobrotniki. »Društ/o za zgradbo učiteljskega konvikta« pridobiva vedno več prijateljev. To dokazujejo darovi, ki prihajajo društvu skoraj slehrni dan. Zadnji čas se je začelo zanimati za »učiteljski konvikt« tudi naše ien-*tro. In to naa veseli! Prvi dar je položila  na   žrtvenik »učiteljskega
konvikta« častita gospa R d r. J. Kavčičeva, drugi č. gdč J osi pinaAroetova in danes a< je pa pridružila učiteljskim prijateljicam in dobrotnicam velecen|eaa gospa Pavlin k a J. N. Reamanova, ki je postala pokroviteljica »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta« ter darovala društvu v ta namen 200 K katere je opremila s tem le pismom: »Svoje decs po krvi nimam; smatram pa, da so vsi slovenski otročioi i moji! Zatorej od nekdaj tako rada a svojimi skromnimi močmi podpiram blagotvorno družbo sv. Cirila in Metoda. Nič manj pa ni važen in h tre podpore potreben temelj naše dece — naše učiteljstvo — posebno zdaj v teh razburkanih in njemu sovražnih časih ... Svoj dom, svoje ire dišče, svoje ognjišče ai hoče graditi. Svoj čas sem videla ataviti a čudovito vnemo en« ko zgradbo v Zagrebu. In kakoš*n blagoslov odseva zdaj iz nje! Ne mislite, da se silim v ospredje, ne mislite, da se šopirim, če vam jas navadna Ženska — kar je storil moj soprog že pred menoj — prilagam dvesto kron za gornjo avrho . . . Poieg svoje dolžnosti bi edino še rada opozorila ali vnela avoje p. n. seatre, da kaj store — store* . . . »Kdor more — mora!« P a v -linka J N. Resmanova. Tako ta vrla i arodna gospa. Bog jo živi in obudi ji mnogo naslednic! Dalje so darovali »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta« p. n. gg : Karel Luekmann, ravnatelj industrialne družba, deželni poslanec itd. na Ja-vorniku, 50 K; Alojzij Lil leg, oosA«tnik in trgovec v Liubljani, 20 K; Jernej Bahoveo, trgovec v Liubljani, 20 K; Leopold P e • t s o h e , o. kr. davaar v C -rkn ci,4 K. Živeli učitel|ski dobrotniki in dobrot-nice! Bog plati!
— Jugoslovanski almanah. Sinoči so se sešli v »Narodnem domu« ljubljanski slovenski književniki na posvetovanje glede jugoslovanskega almanaha. Po dolgotrajni debati se je sklenilo, pozvati slovenske književnike, da naj pošl|ejo svoje prispevke, določene za almanah, ali uredništvu »Ljublianskega Zvona«, »Slovana« ah »Dom in Sveta«. Presojevalna jurv se izvoli kasneje. Svo|e prispevke za almanah so med drug-m- že obljubili A. Aškerc, dr. F. Derganc, K*. Meško, dr. I *o Sorli, dr. Niko ZupaniČ i. dr.
— Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. V po nedeljek, due 8. t. m. vršilo se je v bibliotečni dvorani c. kr. deželne vlade ustanovno zborovanje gospejnega odseka. Predsednik dvorni svetnik Scha-s c h 1 pozdravil je v iskrenih besedah došle dame in je poudarjal važno in veliko nalogo društva. Kakor v drugih planinskih deželah je tudi na Kranjskem jetika zelo razširjena in zahteva posebno v glavnem mestu in v industrijalcih krajih mnogo žrtev. Kranjska žalibog ni bogata in tako podružnica ne more misliti na dalekosežne naprave in v doglednein času tudi ne na ustanovitev zdravilišča za jetične, če tega ne omogočijo plemeniti človekoljubi z obilnimi doneski. Pač pa namerava podružnica odkrivati vire, iz katerih iz haja tuberkuloza in v katerih se vedno znova razvija, ter skušati te vire zaje žiti in Če mogoče popolnoma odpraviti. Kakor kažejo izkušnje v drugih deželah, da se na ta način muogo doseči in uspešno odvračati jetiko. Seveda je pa tudi v to treba zadostnih sredstev. Po §. 12 pravil poklicane so predvsem dame, da pridobivajo ustanovuike, podpornike in Člane in da nabirajo prispevke. Naj bi se požrtvovalno odziva'e svoji Človekoljubni nalogi! — Nato vršila se je volitev dveh podpredsednic, ki jih ima glasom pravil gospejui odsek odposlati v podružnični odbor. Na predlog gospe dr. R a Č i č e v e bile ho z vzklikom iu enoglasno izvoljene za I. podpredsednico gospa Olga baronica llein, za 11. podpredsednico gospa Franja d r. T a v č a r - j e v a. Obe dami sta izjavile, da sprejmete volitev iu da hočete marljivo delovati za društvene namene. — Potem je sledil prosti razgovor o društvenem delovanju. Pri tej priliki predložile so se damam nabiralne pole, katerih se bodejo poslu zevale pri nabiranju doneskov. Vsaka pola ima rubriko za ime in stanovanje onih, ki nameravajo pristopiti, dalje po eno rubriko za vpis kot ustauovuik in član in posebno rubriko za darila. Glavni tajnik dr. Demeter Bleivveis-Trsteuiški sprožil je misel, da naj se propaganda za podružnico zanese tudi v delavske kroge, na pr. v oue c. kr. tobačne tovarne. Kajti društveuo delovanje bode le tedaj uspešno in plo donosno, Če bode podružnica našla za-slomho v najširših slojih občinstva in Če bode vse kroge prešiuilo prepričanje, da je jetika nalezljiva in da je nje odvračanje potrebno. Da je vsakemu omogočen pristop, določil se je prav nizek letni prispevek in znaša najmanjša svota,
ki jo ima plačati društvenik, 2 kroni na leto. Med delavci kaže že radi tegu iskati privržencev, ker bodejo ti v prvi vrsti deležui društvenih dobrodelnih naprav. Na vprašanje, katere naprave nmi, podružnica najprvo ustvariti, pojasnil je glavni tajnik, da se že vrše predpriprave za ustanovitev zdravilišča za skr<>. iulozne otroke in za take, ki kažejo l, , lezensko nagnjenje. To zdravilišče usta novilo se bode ob morju. Obecem pa se namerava v Ljubljani ali v okolici otvoriti zavetišče za take otroke, ki jim doma grozi okuženje z jetiko. Sčasoma ustanovila se bodejo tudi zavetišča za lahko obolele in ozdravljive jetične, so-sebno iz delavskih krogov. V ta namen ima podružnica že na ponudbo neko posestvo v ljubljanski okolici, vendar doslej se ni bilo mogoče prepričati se o prikladnosti tega posestva. Predvsem pa se bode takoj pričelo z domovnini odvračanjem. V ta namen naprosila bode podružnica zdravnike, duhovnike in sploh vsakogar, da se ji naznanijo v neugodnih higijeničnib in socijalnih od-nošajih živeči jetični. Te bolnike bodejo podružnični funkcijonarji obiskavali ter njih sorodnike podučavali o nalezljivosti jetike in o pripomočkih, s katerimi se je ubranimo. Ubožnejši bolniki bodejo brezplačno dobivali razkuževalne tekočine, pljuvalnike, kurivo, obenem pa se bode pazilo na zboljšanje in urejevanje stanovanjskih razmer. Ta način odvračanja jetike je zelo važen, kajti v ne ugodnih razmerah živeči težko oboleli jetični so največja nevarnost za \ j okolico. Žalibog se je na to okolu doslej premalo pazilo. — Razpravljalo se je še o marsikaterih stvareh iu splošno se je kazalo prizadevanje, marljivo sodelovati pri Človekoljubnem delu, ki ga je pričela kranjska podružnica. —   Gospejnemu odseku pri-
• padajo naslednje dame:   Kot I. pod
I predsednica trospa Olg* naronioa H e i n , kot II. n<~dpredsednic4 gospa
I Franja dr Tavčarjeva, nadalje iroapa R o s y p t, B 1 » i w e i s-
j Trs teniška.    gospa    R o s i n a
! Eder, gospodična Anica Fer-jančič. trospa Milica Hribar, frospa Te-ezina Jenko gosoa M a rija Krisper, gospa B e t i n a p 1. L a s c h a n , goapa Franja Le vič ni k, goapodična Jel ica Lota', gospa Cecilija Mahr, gospa Ferdinanda Majaroo,
i srospodiena Mioi Papež, grič AmulijaPovše, trnapa Ernnitina
• Račič, gospodična Vera Souvan, j gospodična Ceilestina Start,£04]
I Frida Szajafv, gospa Vera Sla j« I mer, goso^/Kika Tonnies, geto I dična Vera Vene a j z, gospa Fra-jnja baronica Wurzbach, gospa Ana Zeschko,  gospa Marija Zupane in  gospa Marija Zupančič. Vse te sprejemajo   Člane. Prispevke ! prosi se vročiti ali eni imenovanih dam. i ali  društvenemu  blagajniku ravnati-Ar t ur  Mahr-u;  sicer  pa jih t j pride pobirat društveni sluga.
— Ortope dični za tod sati
1 novi zd«\ivn k gosp rtr. < >-nžem Tak zavod je prav potreben. Biser obstoji ; že tu *rtop-điOm zaved upokojenega j telovadn-ga učitelja g. Scbmidta, a.i \ ta zav d nikakor ne ustreza, ker M v niem dela taka nerrš«a propagand«, da so slovenski etirsi ogorčeni. Za otroke, ki ob:skuje|o ta zavod, t*e mora plačevat precej težke novce, po 16 do 20, da celo po 30 kron ns mesec Ako s« vpošt^va, da obuku e ta zavod p> 60 d' 120 otrok, je lahno icračunati, koliko d* nese ta naprava. Starši moraio pošiljati svoje otroke v ta zavod, ker nimajo kam drugam. To okolnost pa ukor šČa Schmidt ns brezobziren način za nemško propi gando med slovenskimi otroki V tem oziru so nam že d >šle bridke pritožbe od strani staršev. Olkar k Sonmidt umirovljen, pač misli, da n>u m treba imeti nobenih ozirov već Zato )e nujno potrebno, da ae ustt-novi ortopedični zavod, kjer se ne bodo dogajale take stvari, kakor pri Sohmidtu.
—    Predsedstvo „Slov. trgovskega društva Nler-acur'* v Ljubljani   naznanja,   da se bodo vršili učni tečaji tega društva v nasleducm redu: Ponedeljek in petek je atSvacra rija; v torek slovenska korespondei sreda in sobota laščina. Začetek U za laŠčino je danes  sobota 1"> t. m-, za stenografijo v ponedeljek  17. in za korespondenco v torek 1M. t. m; | traja vedno od 9, do 10. ure zvečer iu se vrši v društvenih prostorih.   Ker -učenci samo  še do začetka šole spn jemajo,  naj se vsak, kdor bi Še bvtd morebiti   obiskati  enega ali dru-teh  predmetov, za to takoj odloči is svoj pristop prijavi pismeno ali ustuunu* društvenemu odboru.
— Zabavni većer „viško* glinske čitalnice" a gledališko oredstavo ae vrši v nedeljo zvečer 16 t m. v aalonu pri Traunu n» Olinoah Vstopnina ia osebo 40 b, ia obitelj treh oseb 1 K. Začetek ob 7. uri zvečer.
— Za otroSki vrte o družbe sv. Cirila in Metoda na
Dalja V prilogi.
Savi pri Jesenicah sta darovala
^0 200 K ter  postala  družbina po ferovitelja:   Gospa Josi p i na Hočevar, veleposestnioa v Krškem in oro-spcd   dr. Josip  Stare,   e. kr. Gn. prok. nristav   in   posestnik  v Ljub ljsni. Ž veli nasledniki!
— Stenski koledar za leto 1905 |e izdal trgovec a papirjem g Jernej Bahovec Koledar je prav ličen. Cena: 40 v, s pošto 45 vinarjev.
— Prihodnja razstava v Radovljici. Ker bo je letošnja raz stava tako lfpo izvršila, namerava se prihodnje leto prirediti v Radovljici še eno razstavo, in sicer splošno do mačo obrtniško in industrijsko razstavo.   Predpriprave zanjo so se že pričele v velikem obsegu. Za izvršitev te lepe ideje so se že zavzeli neka teri jako rdHČni krogi.
— Poskusen samomor. Posestnik Martin Jordan iz Drenovca pri Krškem se je spri s svojo ženo in se je vsled tega obesil na kostanj, ki stoji blizu njegove hiše. Orožniški po stajevodja g. Zabukovec gaje slučajno videl viseti na na kostanju in ga snel — še o pravem času, tako da so m^gli Jordana spraviti zopet k zavesti in ga odnesti na njegov dom.
— Gimnazijski ravnatelj V CelJUj znani g. Prcft, ni dovolil slovenskim gimnazijcem, da bi se udeležili prgreba umrlega slovenskega tovariša. Celo prejšnji ravna te!;, g Končnik, n* šel v narodni sovražne stt tako daleč, kakor njegov naslednik.
— Učiteljsko društvo za ptujski Okraj zboruie v četrtek, dne 3 novembra t. 1. ob pol 11. uri v okohsti šoli.
— Pozne lastovke. Zadnji ponedeln-k «o videli na celjskem »Na rodnem domu« trumo lastovk, ki so menda priletele iz severnih krajev in lukaj počivale na zračnem potu v * Mučni sužni svet.
— Poskusena tatvina v
Gorici. Tf^uvoa Kiihnia v Gorici je hotel nj gov hlapec okrasti. Hlapec je izvedel da ima Ktlbnel kakih 2000 g!d v b'*gajni v pisarni. Splazil se je v Kiibnlovo spalnico in se ^kril pod posteljo. Ko je Ktihnel zaspal, mu je hlapec izmaknil aljuče. Toda na stopnicah ga je zasačil njegov sohiapec in mesto v pisarno, kjer je stala blagajna, je moral mož v luknji>, kier je jok in škriptnje z zobmi.
— Redka lovska sreča. V Labicah pri P>dgradu je lovec Fran Iskra ustrelil dva centa težko medvedko ter jo pripeljal v V^ loško, kjer je dob 1 < b<čajno nagrado.
— Vlom. S Prošeka se nam porc-Č*: V noči med 11. in 12 oktobrom vdni so neiomi zlikovci skozi streh i n»d i«gradom v tukaišnjo cerkev t r pokradli raz kip Matere b:žje k>j dragocenosti v vrednosti kskih 100 K; poleg tega so vzeli tudi nab r-lnico, v kateri je bilo nekaj droD ža Sploh se v zadnjem času v tuksjšnem okolišu tatvine — z 4dti v cerkvah — zelo pogosto po navijajo. Vino temu ni mogoče c kr. žcndarm**riji zalotiti teh tičkev. N' dolgo tega kar so okradli nove cerkvico na bližnjem K«ntovelju, žuono cerk«v v Sv. Križu itd. Pre kanjer.f st t h zlikovc**v presega vse meje Bati ie, da bodo ponočni tatovi v u ku bližajoče se zime ob
vali tuli privatna stanovanja; z&torej pozor vsem onim, ki nočejo b ti pr krajšam na ^svojem imetju in imovni E
— Obrtno gibanje v Ljubljani« T' Som meseca septembra so pričeli v L ubijani izvrševati obrt, in sicer: Jos*p Petrič, Martinova cesta a t 20, izdelovanje papirnih predmetov in kartonaže na tovarniški način; Franc šsa Kh >rn, Miklošičeva cesta št 10, trgovino s špecerijskim Dla gom in delik - tisami ter točenje vina m piv&; Josip K-psch, Vegove ulice št. 12 zlatarski in srebra; ski obrt; Ant Kus, R*d«-ckega cesta št. 6 prodajo posod*; Fran Prek. Marije Te-^zi'pi ceata št 6 kolarski obrt; Ivan Cibešrk, R noska cesta št 19 prevažanje oseb; Marija M »dio PogaČarjev trg, branjanj' ; Ivan Vft*čmk, Flor-JRnske ulice at. 29. pekovski obrt; Terezija Duier, BUtwei80va c^sta šr. 1, ionsko krojaštvn; M*kso Dro vemk, Stan trg št 16, urarski obrt; Ivana Fujfcar, Karolinška zemlja št 1, malo trgovino s kroinim in drobnim blasrom; Matej J ras, C<-ota na Loko st. 4. fconjaški (brt; Anton Fajd ga, PogaČarjev trg, prodajo sada. — Od v'lasil«, ozirema faktično opustili pa so obrt: Jernej Naglost, Cesarja Jožefa trg st 12, prepr garsk! obrt; Fran Čiska Nućič, I rivoz štev. 3 prodajo higijemčnega klosetnega papirja ter razširjanje obrtn h oznanil potr m avtomati v: H lena Razinger, Rimska cessa št. 19 žensko krojaštvo; Matije Jerasa dtdići, Osta na Loko st 4, honjaski obrt; Fran Stepec, Cesaria J' ttf* Ug, prodajo drv; Pavli a Hof ferer, Metelkove ulice št. 19, prevozniški obrt; Anton Vreček, PogaČarjev trg, branjarijo.
— Izpred sodišča. Kasen ske razprave pri tukajšnjem delal nem sodišču: 1) Pavel Kapelj, železniški delavec na Hrušici, je zvečer 26 vet. srpana zakonskima Repan-šek s sekiro v roki grozil, da jih bo rassekal. Kapelj je bil jezen na Miho Repanška, ker ga )e terjal za 4 K, ki mu jih je pri igri dolžan cstal. Obsojen je bil na 3 tedne težke ječe m na 10 K denarne globe, ker je igral prepovedano igro »Einundzwan-zig«. — 2.) France Ankrst po domače »Francetov«, posestnioe sin in mlinar na Brezjah je vzel Janezu in Heleni Zupan, ki sta imela v njegove matere hiši gostilno, denar, ia kleti vino, pivo in jedila v skupni vrednosti 400 K. Ta tatvine je tudi materi priznal in je ta za svojega sina zakonskima Zupan poravnala vso škodo. Vzel je pa tudi Jožefu Finž-gerju v posameznih zneskih gotovine za 28 K 50 h, 60 b, 70 h in enkrat iz kubinie najmanj 6 K Nosil je saboj vetrihe, s katerimi je odpiral predale in vrata. Janez Krmelj, hišni posestnik in Žagar v Gabrku je pa zaslišan v kazenski zadovi Ankrstovi vedoma krivo izpovedal, da ni pri obtožencu nikoli vetnhov videl in je tudi nalašč zamolčal, da Ankrata ni bilo skoraj nobeno noč doma in da se je neko noč, ko je bil Zupanu vzel denar, med 2 in 3. uro v jutru z vetrihom v žepu vrnil domu. To ki-ivo pričevanje Krmelj priznav*. Ankrst je bil obsojen na 4 mesece težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. Krmelj pa zaradi krivega pričevanja na 3 tedne ječe. — 3) G-egor Gaiitar, posestnika sin v Bačnah je brez dovoljenja odpotoval leta 1900. v Ameriko in se vrnil šele leta 1904 meseca junija domu, ne da bi se bil zglasii pri naborni stavi. Obsojen je bil na 10 dni strogega zapora in na 10 K denarne globe. — 4) Jake b Bačič iz Karlo* baga okraj Gospič je takrat, ko je še delal pri gradbi železnice v Boh. Bistrici, svojemu tovarišu Nataletu Ljubotinu. s katerim sta skupaj stanovala, iz zaklenjenega kovčeg* vzel zlatnine in srebrnine v skupni vrednosti 96 K 80 h in nato pobegnil. Prideva si tudi napačna imena, tako je bival na Koroškem pod imenom Janez Stipic, ko so ga orožniki kot tatvine sumnega prijeli, jim je pokazal tujo knjižico na ime Martin Jengič is Kaniže. Bačič je storjeno tatvino le deloma priznal. Oosojen je bil na 8 mesecev težae ječe, po prestani kazni ga pa iztirajo iz Avstrije. — 5 J Jožef O. sedaj trgov ski pomočnik iz Razdrtega, je več krat z roko udaril na cesti med Ski il ico in Razdrtim šiviljo Marijo B'štjančič zaradi nekaterih domačih razprtij in ker ga je ona, kakor pravi, zmer|ala in na njega vpila. Obsojen je bil na 50 K denarne globe.
— Kazensko zasledovanje ur. Leopolda Malica, radi oDdoižitve glede smrti njegove Žene se je ustavilo, ker se je izkazalo, d* je popolnoma nedolžen, in da je njegova žena umrla na jetiki.
— K včerajšnji notici o ulomu na šaodo Franceta Ljubiču se nam še poroča, da je postal tat Klovišar tekoči teden kar nenadoma zelo radodaren. Prijateljem je dajal za pijačo, jim kupoval razna dobra jedila in smodke, natakarice pa je istot-ko obdarjal z dobro napitnino in prstani, katere je kupil za ukradeni denar. 01 samega veselja, da je vendar enkrat v svojem življenju gospodar 500 K, ni vedel, koliko je povsodi zapravil denarja. Danes je prinesla neka natakarica na policijo zlat prstan, katerega ji je bil podaril radodarni Klovišar in bankovec za 50 K, katerega je po njegovem odhodu našla pod mizo, pri kateri je on pil Klovišar bo izgovarja, da mu je dala ves pri njem najdeni denar neka po imenu neznana ljubica v Tivols&em gozdu, s kojo se je isto tam pred par dnevi seznanil. Policija je pa mnenja, da je bla ta ljubica Ljubičeva skrinja, kateri je vzel Klovišar denar šiloma.
— Ogenj. Včeraj je zapazil čuvaj na Gradu v Crni vasi neko ka-denje. Ker je bil dim za drevjem in čuvaj ni mogel razločiti gori li kako poslopje ali kak drug predmet, je to teief onično naznanil v »Mestni doma. Takoj se je pod vodstvom načelnika g Ljudovika Strice j* odpeljal na označeni prostor oddelek prostovoljnega in reševalnega društva, kjer pa n*80 mogli najti nobenega ognja. Misli se, da je gorel najbrže na prostem kak predmet in da je, preden so prišii gaslci, že sam ob sebi ugasnil. K dozdevnemu požaru se je takoj peljal tudi inšpioirat uradnik mestne policije, kateri je istotako napravil prazno pot.
— Nesreči. Včeraj so pripeljali v deželno bolnišnico 14letnega Franceta Štefeta iz Podoshce, kate-reg je krava podrla na tla in mu zlomila desno nogo. — Danes zjutraj ob pol 8. je hotela na Poljanski mitnici na voz stopiti Marija Jančarjeva
iz Trebeluega v trenotku, ko je konj potegnil voz naprej in je ženska vsltd tega nazaj padla tako nesrečno z voza, da se ji je vlila kri in je neza veBtna obležala na cesti. Bila je baje v blagoslovljenem stanu. Tudi to so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— Tatvina. V ponedeljek je bila kleparskemu pomočniku Francetu Jenku, stanujočemu v Rožnih ulicah št. 9, ukradena ia zaklenjene omare zlata verižica, vredna 80 K. Verižica je bila v torek zastavljena v tukajšnji zastavnici za 40 K.
— Aretovana je bila sinoči zaradi  nočnega postopanja varnost nemu obiastvu znana Helena Resni kova, ki je zaradi nekega manjšega delikta zasledovana tudi v polioijski tiralnioi.
— Pogreianka, Pavlina Hro-vatinova, iz Trnovega na Notranjskem, o kateri smo poročali pred nekaj čisom. da je neznano kam izginila, se nahaja sedaj, kakor je dognano, v tržaški blaznioi.
— Dezerter? Od včeraj zvečer pogrešajo   nadomestnega rezerv nka o. iu kr. 17  pešpolka Franceta Vfdeta. Je li pobegnil, ali se mogoče kje zapil. ni znano.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpelialo z južnega kolodvora v Ameriko 8 Hrvatov. — Iz Hrušioe je priSlo 74 Macedoncev.
— Ljubljanske društvene godbe konoert se vrši danes zvečer v »Narodni kavarni«. Začetek ob 9 uri zvečer. Vstop prost. — Jutri, v nedeljo, priredi godba v salonu gosp. Mraka (»pri Lovu«} društven koncert za člane. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačaio 40 vin.
— Brzoparnik „Kronprinz VVilhelm", kateri je iz Bremna odplul dne 4. oktobra je srečno do spel že dne 10. t. m v New York. Zastopnik tega društva je goapod Edvard Tavčar, Kolodvorske ulice št. 35
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub Ijanske od 2 do 8 oktobra 1904. Število novorojencev 29 (=40 20°/0|)i umrlih 15 (=20 73°/f0), med njimi sta umrla za jetiko 2, za različnimi boleznimi 13. Med njimi so bili tujci 4 (=26 6%), iz zavodov 6 (=40V«)-Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatioo 3, za tifusom 3, aa vratico 5, aa uienom 1 oaeba.
— „Slovenski Narod" se
dobi od danes nadalje tudi pri gosp. Ivanu Bencinu, trgovou v Starem trgu pri Ložu in pri g. Heleni Hočevar, trati kantin ji na Dunaju, VIII., Alserstrasse 9, nakar opozarjamo naše rojake, bivajoče na Dunaju.
— Izkaz posredovalnega odseka „Slovenskega trgovskega društva Merkur". Išče se: 5 pomočnikov mešane stroke za deželo, 1 kontorist za deželo, 1 kon-torist za Ljubljano. Službe išče: 5 pomočnikov špecerijske stroke, 15 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 1 kontorist, 1 učenec, 3 kontoristinje oziroma bUgajničarke.
— Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja v Ljubljani v mesecu septembru. Ker je bila posredovalnica od 4 do 11 septembra vsled popravila zatvorjena, je došlo nekoliko manj oglasil tako v primeri z lanskim letom enakega meseca ka kor tudi s prejšnjim mesecem. Na enaki višini oglasil so ostali le prometni uslužbenci. Več v delo oddanih pa je bilo trgovskih uslužbencev. Pri moškem delu je primanjkovalo zlasti obrtnih delavcev in kmetskih poslov, pri ženskem delu pa gostilniških in kmetskih poslov. V ostalih poklicih so ae došla naročila povoljno reševala, izvzemši ona, na znanje kraje. Istotako primanjkuje vajencev in malih stanovanj, a mesečnih sob in dijaških stanovanj je vedno zadostno dobiti V splošnem pogledu posredovanja je omeniti, da dehaja sedaj skupno več oglasil delojemalcev, kateri nedostatek se ]e v letoviščni sezoni, zlasti pri hišnih poslih močno občutil.
— Najnovejše vesti. — Roparski umor na Dunaju. Kam sta zbežala morilka starega Sikore in n|en mož, še vedno ni dognano. Značilno za hladnokrvnost morilke je posebno to, da je imela truplo umorjenega od ponedeljka do petka v svoji sobi, kjer je dva dni po umoru celo delal instalater v neposredni bližini mrtveca. Oglasila se je tudi perica, kateri je Klein dala prat svujo krvavo haljo, v kateri je izvršila umor ter sekala truplo
— Brat angleškega kralja ponesrečil. Vojvoda Chonnaught, brat kralja Edvarda, je trčil ponoči e svojim avtomobilom v neki tovorni
voz ter obležal nezavesten z veliko rano na glavi.
— Češka repreze ntaoijska hiša v Pragi. Praški mestni svet je sklenil, da se takoj začne s zgradbo velike reprezentacijske hiše, ki je proračunjena na pet milijonov kron.
— 25.000 K za kilogram krompirja je dobil na krompirski razstavi v Londonu škotski vrtnar Findlav. Seveda je bil njegov krom pir posebno srečno vzgojena varijeteta.
— Spomenik  pokojni cesarici Elizabeti so zelo slovesno odkrili v Kohlenbergu   pri Du naju v navzočnosti nadvojvode Friderika.
— V olomuški notarski zbornici je prišlo včeraj prvič do spada med Nemci in Čehi. Čehi ao predlagali dvojezično uradovanje, kar ao Nemci odklonili. Čehi so vsled tega začeli vpiti in razbijati, da se je morala  seja  brez uspeha zaključiti.
— Kralj Peter pride v Sofijo 23 t. m.
— Dekan vseučilišča v Inomostu je postal slovenski rojak (sedaj seveda »Nemec«) dr. vitez \Vr etsch k o
— Umor   turškega konzula.   V Novorosijskem (Rusija) je arhitekt  Karlinski pred svojo hišo ustrelil   turškega konzula Hudahi beira.
— Pogrešani parnik »Djur-djnra« so rešili z vso posadko.
* Zagovornik alkohola.
Kakor je bilo že naznanjeno, nasto pil je v niftjeavatrijskem deželnem zboru B i e 1 o h 1 a \v e k kot zagovornik alkohola. Zagovornik je seveda krščanski sooialec. Poročal je namreč v imenu finančnega odseka o prošnji katoliškega društva zmernežev za podporo. Priporočal je, naj se prošnja odkloni. Rekel je, da njegov predlog ni naperjen proti društvu Toda o alkoholnem gibanju je treba spregovoriti enkrat odkrito besedo. Kadar je znanstvo s svojo latinščino pri koncu, pride s pljUvalniki in alkoholnim gibanjem. Gibanje proti alkoholizmu prog'ašam za oslarijo. V velikih množinah seveda ni treba piva in vina zreti, toda v zmernih kol či-nah zauživana ta stvar prav nič ne škoduje. Tisti, ki najbolj propagirajo antialkoholno gibanje, popivajo naj huje Zanimiv je bil sprejem zboro-valeev z antialkoholnega shoda pri naučnim ministru. Postavljena sta bila dva bufeta. V en»m je bilo piva vina in drugih a kob »Inih pijač, v drugem limonada in sadni šoki. Ia kaj se je zgndih T Po sprejemu je bil bufet z alko1 blni ni p-jtčami prazen, dočim so lim3 iado skoraj vso pustili. Ne s t eno pretiravati. Nez merooBt povsol aaoduje. Ako bi kdo 20 litrov vode ali mleka popil, b tudi crknil. — Pri glasovanju je res bila prošnja za podporo odklonjena.
* Kaznovan postajenačel-nik. Ko je grof Apponvi potoval nedavno v Ameriko, hotel je uporabiti vlak na postaji C^orvas blizu svojega posestva, da pride do brzo vlaka, ki je odhajal iz Bekeš Ctabe. Ker pa je vlak na csorvas csabanski postaji imel zamudo, brzojavil je po-stajenačelnik v Czorvosu svojemu tovarišu v Csabo, naj brzovlak počaka na vlak, 8 katerim se vozi grof Apponvi, ako se more to zgoditi z zakasnitvijo pet minut. To se je zgodilo in tako je grof Apponyt prispel na brzovlak. Prometno ravnateljstvo v Aradu pa je poklicalo csorvaskega postajenačelmka na odgovor, ker je proti insirukoijam ustavil brzovlak ter ga obsodilo na občutno denarno kazen.
* Red za gledališčne igralce.
Ruska vlada namerava ustanoviti red, ki ga bodo dobivali edino le gleda-lišČni igraloi. Dosedaj ima le malo število igralcev peterburškega dvornega gledalšča nižj** vrste rede sv Stanislava in sv. Ane, a tudi to šele r>d tedaj, ko je nastopil vlado car Aleksander II Vladne namere pa ne odobravajo splošno. Posebno se poudarja, da red, ki je prihranjen izključno le gledališčem igralcem, izgubi vso svojo vredoost. N*8vetuje se temveč z raznih strani, naj se ustanovi skupni red za učenjake, pi satelje in umetnike vsake vrste, kakor 80 francoske akademiške palme
* Posledice slabe sale. Z
otoka Krka je prišel v Trst delavec Alton Santulin, nekoliko duševno omejen človek, ki še ni bil do tedaj nikjer iz svojega rodnega kraja Ker ni vedel mestnih običajev, pon»enaži! je neko ulico, vsled česar si je policaj zapisal njegovo ime Njegovi sodelavci bo se začeli Šal ti ter so mu slikali grozne kazni, ki ga za ta prestopek čakajo Santulin je vse verjel, pustil svojo plačo in poselsko knjiiioo v Trstu ter zbežal peš na Reko, od koder je med vsakovrstnim pomanjkanjem dospel v svojo domovino na otok Krk. Doma se mu je vsled pre-stanega strahu in gladu omračil po polnoma duh. Begal je po gozdih ter
grozno rjul, dokler se ni na neko drevo obesil.
' Zanimiva pravda. Prizivno sodišče v Potenzi s-* bo bavilo te dni a zelo delikatno zadevo, v katero je zapleten tudi sedanji italijanski minister tunaniih zadev Tittoni Leta 1900 je umrl v Napolju Giovanni Tra-verai, ki je zapustil več milijonov lir. Imel je dva sina, ki ata si pridobila dobro ime kot dramatska pisatelja, in hčer B ce, ki je Žena sedanjega ministra Tittonija, ki je bil takrat še okrajni svetnik v Napolju Stari Tra-versi je zapustil v oporoki vse svoje premoženje Tittoniju, dočim nista sinova ničesar dobila. Enemu Traver-aijevemu sinu je bil neki RaiY«eli še pred očetovo smrtjo posodil 20 000 lir na račun dedŠČine po očetu. Upnik je bil seveda še hujše razočaran kot oba sinova ter je Tittoniju predlagal, naj se pobota zlepa žnjim. Tittoni je odgovoril, da se ne briga za dolgove svojega svaka. Nato mu je tVieli poslal sledeče pismo: »Ako nočete ničesar vedeti o predloženi ponudbi, dokazal bom pred sodiščem, da ate zastiupili svojeg* tista, ia je oporoka 8tsrega Traversij* ponarejena ali vsij pravoveljavna ni, ker jo je starec delal, ko ni bil več pri zdravi zavesti«. Mesto odgovora je Tittoni tožil Kal faela zaradi poakušenega izsiljevanja. Toda čudno, prva in druga instanca sta Rtfftela oiroet li šele vrhovno sodišče v Rimu je s dbo ovrglo ter razpisalo novo razpravo. N« to razpravo je vsa javnost napeto radovedna.
* Kneginja — beračica. V
mrtvaškem zaznamku mesta Varšave je bilo nedavno čitati: Kneginja Ete-onora Masalska — berač ca. — Pokojna je izvirala iz najstarejše in zelo bogate litavske rodbine, a nj*n oče je izgubil vsled vstaje Uta 1863 vse svoje premoženje. Izgube ni mogel preboleti ter se je ustrelil. Kneginja se je preselila v Varšavo, kjer ae je preživljala s privatnim poučevanjem. Ko pa se je knegrinja močno postarala, izgubila je še ta zaslužek ter se morala preseliti v predmestno vas, kjer je živela med samimi reveži od javne miloščine. Par tednov pred njeno smrtjo je umrl v Fiorenci neki bogat sorodnik, ki je aapusul 200 000 rubljev »za najrevnejšega sorodnika«. Neki varšavski odvetnik ae je ponudil kneginji, da jo spremi v Fiorenco, da prevzame dedščmo. Toda kneginja se je v svojem prirojenem plemiškem ponosu branila ter je rajša i nadalje životarila kot beračica, dokler ae ni te dni vsled onemoglosti zgrudila na ulici Reševalno društvo jo je prepeljalo v bolnišnico, kjer je čez nekaj ur nato umrla.
* Slavni indijanski glavar Joaip je umrl. Slavni giavar ia rodu Indijancev Nez Peces, imenom Josip, katerega je imenoval general Miles »Napoleon Indijancev«, je odšel v večna loviš&a. Na rezervaciji Colville, kjer je že več let živel, je nenadoma umrl, ko je sedtl kraj ognja v gozdu. Umrl je vsled srčne kapi. Ljudje njegovega rodu so pričeli po pokojniku tugovati in ao ga a velikimi slavnostmi pokopali. Mrtvecu, kateri je oblečen v vseh bojnih okraskih, ao priložili tudi njegovo orožje, da se zamore tudi v večnih loviščih zabavati Pokojni glavar je za časa indiianskih vojaka na severo-zapadu 1. 1878. postal zelo slaven. On je svoje čete tako sprrtoo vcdil, da zvezino vojaštvo, dasiravno v premoči, ni zamoglo priti Indijancem do živega. Pokojnik je hotel vedno napredujoče bele naselnike, ki so izpodrivali Indijance iz njihovih pokrajin ustaviti in je napadel naselbine v dolini Willowa, kjer so Indijanci poklali vse nasemike. Kasneje, ko so ga zaslddovUe vladine čete, odšel je s svojimi v gorovje in dolgo časa z bojem nadaljeval. Končno ga je general Nelson dohitel in ujel. Kot jetnik je glavar živel na rezervaciji, ker je uv.dt-l, da se proti premoči belih ne more ved boriti
* Pobožna želja. VSobwem
melsbachu na Bavarske -n sta občinskemu redarju izginila dva hlebe* kruha izpred peči. S/oj^mu ogorče nju nad toliko predrznostjo je dal policaj duška s tem, da je takoj šel po vasi službeno bobnat in klicat: Dva hleba kruha sta bila ukradena; kdor je kruh ukradel, naj ga boli trebuh, da mu ne bo nikjer obstanka dokler bo živ.
* Tankovesten tat. Dva zloglasna tatova sta vlomila v vilo bogatega rentirja, kjer sta dobila bo gat plen v \rednostnih papirjih, denarju in dragocenostih. Eien tatov se je posebno dobro spoznal na vrednostne papirje ter jih je lepo uravnaval: »To so industrijske akeije, to ao državni papini vsak 100)K vreden. Iu to . . .'( To je njegova zavarovalna pohca proti tatinskemu vlomu: ako to pokaže, d bi vso škodo povrnjeno « — Alijo tudi vza-meva?« je vprašal tovariš. — »O Bog varuj, le lepo mu jo zopet polotiva
v predel — vendar ne bova moža oškodovala, to bi bila naravnost tatvina«
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 15. oktobra. Kranjski deželni predsednik baron Hein je imel danes z ministrskim predsednikom Korberjem daljše posvetovanje.
Budimpešta 15. oktobra V današnji seji poslanske zbornice se je med Apponyijem in Tiszo vnel oster govorniški dvoboj. Apponyi je rekel, da je Tisza političen monsieur Sans-Gene in da je v službi avstrijskih interesov.
Draždani 15. oktobra. Saksonski kralj Jurij je davi v starosti 72 let ob 2. uri 25 minut na gradu Tilnitz umrl. Nadvojvo-dinja Marija Jožefa se je ponoči pripeljala z Dunaja in ni očeta več živega našla.
Carigrad 15 oktobra. Tekom prihodnjih dni bodo ladje ruskega prostovoljnega brodovja, otovorjene s premogom in pitno vodo, pasirale Dardanele.
Rusko-japonska vojna,
London 15. oktobra. Reuterjev biro poroča iz Kuropatkinovega tabora: Strašni boji okrog Jan-taja so dospeli 12. t. m. do vrhunca. Rusi so se za pet milj umaknili. Eno izgubljenih pozicij so Rusi zopet z bajoneti zavzeli. Bitka se je zopet včeraj začela in je trajal boj artiljerije ves dan. Čudovito se je držal polkovnik T ako vi č. Branil je svojo pozicijo štiri dni in se šele umaknil, ko je bil izgubil 20 oficirjev. Japonci so že prekoračili reko Hun.
London 15. oktobra. Tukajšnji listi so edini v tem, da je bila bitka pri Jantaju najhujša, kar jih je doslej bilo. Rusi se umikajo na celi liniji, N o d z u in Oku pa sta jim za petami Dve novi diviziji sta na potu, da zajameta Ruse. Ce se jima to ne posreči, bo ruska armada vsaj razdeljena na dva dela in centrum ter desno krilo izolirana. Rusi se bodo morali še čez Mukden umakniti.
Mukden 15. oktobra. Rusi so včeraj popoldne zopet začeli bitko. Streljanje je tako strašno, da pokajo v Mukdenu šipe.
London 15 oktobra. Japonci računajo, da so Rusi v bitki pri Jantaju imeli 37.000 mrtvih in ranjenih.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Zdivjani trg, ki je prevladoval pred nekaj tedni, se še do danes ni mogel ozdraviti od svojih posledic. Vsepovsod leži toliko razmeroma drago naknpljenega blaga, da vsled tega cela kupčija še vedno stagnira. Kum unske pšenice je po mlinib in skladiščih toliko nakopičene, da bo brezdvomno poteklo še nekaj časa, predno bodo napočile normalne razmere na žitnem trgu. Značilno za prejšnji hos sledečo in dalje časa že vzdržujočo se brei-kupčijsko dobo je, da noben faktor ne more vplivati na redakcijo cen, ka kršno bi pričakovali v jednakih slu čajih. S Čudovito trdovratnostjo se branijo imetelji razpečavati blago po cenah, ki jim jih sempatja ta ali oni mlin nudi — rajši si blago pridrže, nego da bi odnehali. Tako se nahajamo danes že nekako pred durmi na novo se oživljajoče kupčije, katero bomo pričeli z razmeroma visokimi cenami. Oferentje to Čutijo in ostajajo s ponudbami v rezervi. V svojem naziranju, da se bodo v času boljše kupčije cene takoj zopet napele, jih podpirajo tudi različna poročila iz inozemskih tržišč, ki prijavljajo kolikor najnatančnejše statisti!.e, ki pa vse tiste niso po tem, da bi bilo pričakovati nadaljnih reduk cij, pač pa gotovih poviškov.
Za trdo pšenico je vsled nagro-madene rumunske pšenice le prav malo interesa, zboljšalo pa se je zanimanje za mehke provenijencc, ki so pa tudi takoj cene nekoliko dvignile. Dočim so doslej samo termin.-kurzi neznatno fluk-
tuirali, notiralo je včeraj točno blago Že nekaj vi*je, kar se bo v prihodnjem tednu najbrže ponavljalo.
Pšenica zaznamuje v tekočem tednu 5 do 10 vin. pri 50 kg višje zahtevke, oktobrov kurz notica včeraj 10 18. aprilov 1062, tedaj vzlic celo-tedenski stagnaciji skoraj nespremenjeno proti danestedenskemu poroč lu.
RŽ, ki za naše kraje nima ravno posebnega pomena, notira za točno in terminsko kupčijo jačje.
Koruza napreduje vidno. Za maj prihodnjega leta je avanzirala od 7*39 na 7*51. Povpraševanje je sicer še neznatno, pač pa za spoznanje bolje nego v zadnjem času, zato pa je tudi točno dobavno blago cene za 5—10 vin. dvignilo. Činkvantin ostaja vsled foksana silno zanemarjen, vendar pa je ceno z ozirom na dejstvo, da Rumunija do spomladi ne bo izvažala foksana in se mora konzum omejiti le na množine, ki so Že pri nas — cene ta teden za dobrih 10 vin. dvignil.
Oves je istotako cene dvignil, čeprav še ni posebnega zanimanja zanj. Oktobrov kurz se je povzpel od 675 na 6*90 — tedaj tudi tukaj dokaz, da se morajo cene pri boljšem konsumu vsem cerealijam zboljšati.
Moka je odnehavala le vsled strahu pred velikimi zalogami, ki bo na sedanjem nivou najbrže do zbolj-šanih cen ostala.
Otrobi se hitro draže. Rumunija je odtegnila s prepovedjo znatne množine našemu trgu; ker ogrski mlini poleg tega ne razpolagajo z velikimi zalogami, je umevno, da so cene z dnevi višje, posebno za lepo luskinasto blago.
Mast in slanina v tekočem tednu ne zaznamujeta sprememb.
Sladkor. Izza našega zadnjega poročila nimamo zaznamovati posebnih sprememb - omeniti bi bilo le, da se večina večjih rafinerij na trgu ne udeležuje in zahteva slej kot prej za na poznejši termin dobavno blago zelo visoke cene, nikakor pa jih ni volja za smešne in z izgubo spojene cene prodajati. Tendenca je vsled tega, četudi ne v trenutku, pa vendar brezpogojno zdrava ter imamo v kratkem pričakovati urejenih razmer. Trgovci, ki so se preskrbeli z blagom potom sklepov, bodo pri teh, Če že ne takoj, pa vendar pozneje zaslužili in morebitno sedanjo izgubo, ki pa niti ne bo velika, pokrili kakor lansko leto.
Surovi sladkor notira danes    K 26*20
pristevši 10% izgubo pri Čiščenju.......„ 2*60
voznina do Ljubljane (od nekaterih tovaren znaša 3*80 —390)......„ 350
provizija agentom ....     „ —'25
stroški čiščenja (pri manjših
rafinerijah znašajo do 8 K)     „   6*—
davek........w 38*—
[ tedai velja rafinada  ...    K 76*55 franko Ljubljana.   Ker davkarije 3% j tare odbijejo, rafinerije pa od celega zneska 2% popusta dovoljujejo — krije se slednje z davčno bonifikacijo.
Iz tega danes že vsakemu poznanega računa je razvidno, da rafinerije znatno izgubljajo, vsled Česar je nameravano združenje in eno postopanje pri prodaji postalo nujna potreba.
R i ž notira nespremenjeno trdno. Prodajalcev nedostaje.
Kava.  Santos-kavi so sc cene dvignile, tendenca je prav trdna. Špirit tendira trdno. Petrolej nespremenjeno.
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha jočim ljudem priporočati je porah o "pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praska", ki je pre-skušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospeSilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Skatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DT7NAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL#-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 8—14
#,a3itcir«|te vsekdar želodčno tinkturo (tudi odvajalno) lekarnarja 1 *!<!•<* »i i j.t v I .£ it l»' 1 m. •
Dum nj^Ki «•«*.«■* t i In zavračajte pona-redbe, ki obsegajo draHtlone zdravju škodljivd snovi. — Zunanja naročila po 1 povzetju. 1264-18
Praško domače mazilo iz lekarne B
FRAGNERJA c. kr. dvornega založnika v Pragi, ki slovi že nad 50 let kot preizkušeno domaČe zdravilo, olajšuje bolečine, prepreči vnetje in pospešire celjenje, vsled česar se je razširilo že po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To mazilo ne izgubi tudi če ga leta in leta hranimo nič na učinku, in bi ga vsled tega ne smelo manjkati v nobeni hiši. a
L. LUSER-jev obliž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-800       jim očesom, žuljem Itd. 30
Glavna zaloga:
L
Dunaj -Meidllng. Dobiva ae v vseh lekarnah.
V vojaških krogih prav ugodno sodijo O ie povsod priljubljeni, zajamčeno čisti rastlinski masti „Kunerol*, in mnogo odličnih osebnosti, med njimi gg. KAREL vit. POLTL, konteradmiral, KAREL ZIPSER pl, Wartfort, gen. major, dr. ERNEST CHIMANI, gen. štabni zdravnik, se je prav priznamo izrazil o tem izvrstnem prirodnem izdelku. Pred manjvrednimi, slepilno podobnimi posnetki nujno svarimo.
Kdor mnogo sodi
in ntma prho ž nosti z zdatnimi
___ sprehodi in nego-
■■•■•^■•^■•^zzzfBTa-zzzzzzzzzaTz van jem sporta
dovoljno vzdrževati delavnost organov spodnjega telesa, temu priporočamo s taro Glavnega „Rogač a n a", ki je zato neobhodno potrebno nadomestilo. „Tempel-vrelec" zvinom in „Styria-vrelec" sam. Pospešuje apetit, prebavo in pretvarjanje snovi.
„Le Dčlice" i
cigaretni papir, cigaretne strnčnice.
obiva se povsod. 671—32 Glavna zaloga: Dunaj, 1., Predigergassa 5.
***.!
liiilM oku. .... UMlIM . mtrr«».- . ;n.
tfjfdrorc žitne kave
POSKUSITE*■r« Vzor.k dr.«&.wino.
PoMM 6 »t 0O*||M * K 60 h 1 ..i ..a
DOMAĆI PRIJATELJ"
Mnogo denarja SSSS
obleke, bluze, trakove, nogavice, otroške obleke itd, itd. Pobarva se brez trnda v par minutah, nspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, ce rabite za to zak. zavar. barvilo za blago „FLOl". Poaku-Bni zavitki po 20 h, originalni lončki vsake barve a 70 b (črno in višnjevo tegetthof-blau) 10 h več). Poskusni zavitki so zastonj, ker se za to založenih 20 h pr^jria-_____kupu originalnega lončka od&teje._
,,FLO X" 'dosi—Ai
podjetje   barvil  za blago Dunaj, VI., Wallgasse 34.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dun. borze 14. oktobra 1904.
4°>
Kl,°
4°/
Naložbeni i>**pirji.
majeva renta.....
srebrna renta .....
avstr. kronska renta . . 4°/i » zlata „ . . 4° 0 ogrska kronska „ . . . 4°/0 „ zlata „ . . . 4°/0 posojilo dežele Kranjske . **/**/• posojilo mesta Spjjet . 4Vi°/o » n Zadar • 47//0 bcs.-herc. žel. pos. 1902 4:    češka dež. banka k. o.
Al/ 0!
* 1% /I
41
it o
Denar
99-80' 9970' 100--, 119-60 97-70 119-15!
99-50 10025 100* — 100*90 99-60: 99 60| 10150
*7.7o *Va%
4'
1 /o
» n »       Ž. O.
zst. pisma gal. d. hip. b. pest.   kom.   k.   o. z.
10°/0 Pr.......II 107-35
zastL pisma Innerst. hr. B 100*50 ogrske cen. I
dež. hr.......H 100-50
z. pis. ogr. hip. ban.   . D 100*— obl.  ogr.  lokalnih železnic d. dr.....ji 100"—
obl. češke ind. banke . 4°/0 prior. Trst-Porec lok. žel.
4°^ prior. dol. žel.....
3°/0 „ jnž. žel. kup. »/t'A . 4Vi° o avst. pos. za žel. p. o. .
Srećke. Srečke od L 18601', ....
n      mm i864 .....
„     tizske ......
„    zem. kred. I. emisije .
„ ogr. hip. banke . . • „ srbske a frs. 100— . „ turške......
Basilika srečke ....
Kreditne „ ....
InomoŠke „ ....
Krakovske »    .   .   . .
Ljubljanske „ ....
Avst. rud. križa   „    .   .   . .
Ogr.    „     „      n    .   •   • •
Kudolfove g    .   .   . .
Salcburske „ ....
Dunajske kom.    a ....
Delnice.
JuŽne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . ■ Ogrske „ . ... Živnostenske „ . • . . ! 249- — Premogokop v Mostu (Bruz) . j 662* -
Alpinske motan..... 479
Praške žel. indr. dr..... 2420 —
Rima-Muranyi...... 624-25
Trbovljske prem. družbe    .   .    310--Avstr. orožne tovr. družbe .   .    513* — Češke Bladkorne družbe .   .   .    182*—
Blago
100 — 99-90
100*20 119*80 97-90 11935
101 — 101-25
100 —
101- 90 99 80
100- 10
102- 50
108-35
101- 50
10110
101 —
101 — 101*75
Valnte.
C. kr. cekin . . , 20 franki . . . . 20 marke. . . . Sovereigns
Marke.....
Laski bankovci. .
Rubtji.....
Dolarji.....
100- 75 98-50 99 —
307-50
101- —
18550 265- — 163 — 309- -299*--273 — 95 — 132-
20-90 479 — 78- —
84 — 67 — 53 75 29 — 65*— 77- —
530 —
85 — 645*50
1630 —11640* — 664*50 665*50 77550   776 50 250 — 663' — 480- — 2426 — 55>5 25 314-— 515 50 185-
11-35 11*39
1906 1909
23-50 23 58
23-04 2402
117-60 117 80
95 10 95 Vo
253 75 254*75
4 84 6 —
309*50 102*—
187*50 269 — 165 30 319 — 309 — 280 — 98 — 133 — 2190 489*— 83 — 88 50 71-55*75 30 — 70 — 81*— 540 —
86* -646-50
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 15. oktobra 1904. IVriiiln.
Pšenica za oktober .   .   .   za 50 kg
„ april .   .   .   . „ Rž „ april .   .   .   . „
Koruza   „  vanj    .... „ Oves     „ april .   .   .   . „ niatjija
5 vin. višje.
50 60 50 50
10*35 1075 819 7-50 739
Darila.
Za Prešernov spomenik: Gospod dr. J. Sernec t Celju 10 K. Gospića Marica de Gleia v Dol. Logatcu 10 K kot preostanek med Dol. Logatčani nabrane svote za nabavo tro boj niče k tamburaški „berdi". — Skupaj 20 K. — Živeli!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 14. oktobra: Marija Grumnig, posestnika, 87 let. Frančiškanske ulice fit. 12, ostarelost.
V deielni bolnici: Dno 11. oktobra: Ignacij Cvetko, gostač, 58 let, pljučnica.
Dne 12. oktobra: Mihael Pirman, jerme-nar, 86 let, ostarelost.
Meteorologično poročilo.
Viftina nad morjem So« 2.    Srednji zračni tlak 736-0 mm
Okt.	Čas opazovanja	Stanje barometra V mm	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo
16.	9. zv.	7376	90	si. j vzhod	obiaCno
16.	7. zj.	736 0	80	»1. se ver	oblačno
■	2 pop.	7364	126	si. sever	jasno
Srednja vCerajSnja temperatura: 9 3*, normale: 10 8°. — Padavina v m.n 0 0.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospod
Ernest Krištof
o. In kr. stotnik v pokoju
včeraj ob 11. uri dopoldne, v starosti 51 let, v BudapeSti preminul
Pogreb bo jutri v nedeljo, dne 16. t. m., v Budapešti.
Bodi mu blag spomin! 3009
Žalujoči ostali Poula.
Teško prebavljenje
katar v želodcu, dvspepsije, pomanjkanja slasti do jedij, zgago itd., kakor tudi
katari v sapniku,
zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se
MATTONI-JEVO
GIESSHOBLE
aikalično kiselico
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. 6—4
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah;
^    ^ m j^J^a» ^2^^   mi T S   ^!^a> 4P^*a*  9-^*1   *S^B^ **"^"**
^B>^K<^K<^BJK^K^&^S^B>^&aMy^S č*i*ft
V hiši .Narodne tiskarne'
v Knaflovih ulicah št. 5 se odda za 1. februvarij 1905
stanovanje
v III. nadstropju, obsoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe, poselskc sobe, kleti in podstrešja. VeČ v upravništvu „Slov. Naroda**.
-™ -«    — t -       '       —~YZm.  ^mmmm fm^BA tmmWA tm^B^ Mmmmm ^a^Cr*L Jm^D^   •*-"T*- .^ZE*a>
Dobro ohranjen
glasovir
se ceno proda. Naslov pove uprav ništvo „Slov. Naroda4*. 3008-1
i!
je odprta le Se kratek čas!
Vsakdo naj torej hiti, da si jo še ogleda 1 Razstava je odprta vsak dan od 8. zjutraj do vida zvečer.
Vstopnina 30 vin. 2787—1?
Gospodična
ki j« dovršila trgevaki kura, Tešča slovenskega in nemSkega jeaika, teli mesta v kontoarjo najraje t L'ubljam Ponudba pod N. N. 208 poste restante Ljubljana. 3on—i
BernMib p
mlada, lepa, pristne pasme, je naprodaj v Ljubljani! v Kolodvor skih ulicah Št. 7. — Pristnost pasme se  lahko vsak  čas  dokaže  z rodovnikom. 3020
Jaroslav Theodorom
3001
Pismo odposlano dne 15. t. m.
«.t. *M+ »I*        «j* fcj« *J* *f« t*. »J« «J|U t-*.
poznan ter dobro vpeljan na tržaSkem tr^u kakor tudi v okolici, zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, sprejme več zastopstev, posebno v špecerijski stroki.
Tozadevne ponudbe naj se blago voli pošiljati na naslov: Zastopnik, kavarna Balkan, Piazza caserma v Trstu. 2983 i
Proti zobobolu in gnilobi zob
Izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera otrdi dlesno in odstranjuj«' neprijetno sapo I« u»l.
1 strbJenleo x not odom i ML*
Melusine zobni prašek
t »ktttljlrtt OO %ln.
Razpošilja se vsak dan a obratno poŠto. = Edino zalogo.__
Zaloga vseh preizkušenih zdravil , medic, mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, klrurglčnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
i Ljubljani, Rešljiva cesta st. 1
p c leg novozgrajenega Fran Jozetovega
iubil. mosta. 38—41
Potrti globoke žalosti naznanjajo podpisani v lastnem in v imenu vseh drugih sorodnikov vest o smrti svoje ljube stare matere, preblagorodne gospe
MARIJE GRUMNIG
ki je dane« ob 8. uri zjutraj v 8S. letu starosti nenadoma umrla.
Pogreb bo 16. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Frančiškanske ulice St. 12 na pokopališče k Sv Krištofu.
Sv. zadušne mase se bodo služile 20. oktobra ob osmih zjutraj ▼ farni cerkvi Marijinega Oznanenja.
Prosi se za tiho sožalje
V Ljubljani, 14. oktobra 19°4.
Egon Mosche. Vera Valenta pl. Marchthurn, roj. Mosche.
Erich Mosche. 3010
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljsko promogokopne družbo v Trbovljah
priporoča 8Voj pripoznano izvrsten a^or-tlana - v vedno
jednakomerm, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določeno pred-dpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nadltrlljujo«! dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno aa*aaamo«
Priporočila ln o pri rev ial m
raznih aradov in najalovitejfiih tvrdk m o na razpolago.
3013-1
oentralni urad: Dunaj, I., IKIaximl lanstrc
sjso 9*
Gospića
^ je čez dan u i doma, In če sobe, zlasti ua Mestnem trgu ali v Spital-skih ulicah.
Več se izve pri upravništvu „Slov. zaroda". 2964-8
Stanovanje
na Bregu št. 20, I. nadstr.
obstoječe iz 4 sob in pritiklin, je s 1. novembrom za oddati. 2982 izve se istotam  pri gospČ. Losjak.
Krasno malo
je naprodaj.
Kje? se izve v upravnižtvu »Slov. N'arodaer. 2S22-2
j kaki trgovini, želi gospodična stara .3 let, popolnoma vešča slovenskega jn nemškega jezika. Dobra računarica z lepim rokopisom. Nastopi lahko takoj.
Naslov se izve v upravništvu „Slov. Karoda". £945—3
Stanovanje
obstoječe iz sobe, dveh kabinetov, predsobe, kuhinje in pritiklin se odda s i. novembrom. Rimska cesta št. 13. part
Več se izve istotam v prvem nadstropju. 2893-5
2 spretna
2984—2
krojaška pločnika
m ■ za suknje ■ m
e takoj sprejmeta v trajno delo.
FRAN KRAIGHER, krojač
^jubljana, Kongresni trg št. 5.
V Sodnijskih ulicah št. 6 le odda takoj ali pa s 1. februvarjem
lep lokal
s stanovanjem
za prodajalno  ali pisarno.
Poizve se pri Franu Čudnu v 3rešernovih ulicah. 2978—2
O—IOO K na mesec in še već si
ahko prisluži vsaka solidna oseba z abiraujem naročil na nove patentne zdelke. Vsakdo, ki ima znancev, pošlji onudbo na naslov: Fran Hamaček, Praga 1134—II. 2960-3
Gospića
je bila že delj časa v trgovini, ter vajena tudi domačih opravil, želi rimerne  službe.   Zmožna je slovenja in nemškega jezika v govora in lisavi, ter je dovršila razrede.
Prijazne ponudbe se prosi naslo-Marija Šibenik, 1000, poste estante, Gor. Logatec.        2944—:\
L Vospernig
»Katoliškem domu'11, nad,
sako soboto in nedeljo
vso noč odprta. M1
C Jano   <'•<>»* L-o
posteljno perje!
5 kg novega akubljenega K 960, boljšega K 12 - ; ^lega, jako mehkega, akubljenega K 18.—; K'24-_ snežnobelega, mehkega, skubljenega K 30—, K 36•—. Pošilja 8e franko proti P°?zetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame *     proti povrnitvi poštnih stroškov. 3002
Benedikt Sachsel, Lobes 35. pošta Plzen na Češkem.
!!!100.000!!!
.(►Stankov na kilograme'.
Ostanke zelo lepega dnniskega sukna, flanele In kaliuulia (med temi po 2 m dolge) kač po pošilja po povzetju
F. WindiSCh, v Krakom, št. st.
2992      (v ue ugaja, se denar povrne. 1
V/
s staro gostilno« z magacinom in hlevi za konje v Sv. Florjana ulica h,
se proda
pod ugodnimi pogoji.
Pojasnila daje: Konc. pisarna Jos. Perhauca, LJubljana, Dunajska cesta št. 6. 2972—1
Trffovskl poii
soliden ter zanesljiv, ki je popolnoma vešč manufakturne stroke, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se sprejme
v manufakturni trgovini 2950 3 Jos. Morauc, Rudolfovo.
Istotam se sprejme tudi
poštena deklica
v pouk, za katero se želi, da bi bila vsaj malo vajena šivanju.
in sicer:
1 za moške Šivane čevlje in
škornje. 1 za moške šivane in zbite
čevlje,
1 za moške in ženske zbite čevlje,
1 za ženske šivane in zbite
čevlje,
2 za mešano delo
sprejme takoj IVAN Z A IVI I* JE IV
čevljarski mojster.
Znižane cene!
Samo 6 dni .„
ta i Ri-Tit
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
»Francoske prekomorske inih".
Edina najkrajša črta čez Bazel
Pariz in Havre v Ameriko.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino 236—20
oblastveno potrjena potovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta 6
blizo znane gostilne „pri Figovcu".
Tovarna pečij
ustanovljena i i*ss.
Založnik zveze ces. kralj.
Alojzij Večaj
I ^jiiI>1 jaiui
Trnovo x Opekarska cesta X Veliki stradon št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejfiih in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno bar-vanih do najpriprostejSih
prstenih pečij
različnih vzorcev kakor: renaiasance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike m kruBne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v h vo ji stroki popolnoma izvežban. Cenilci brezplačno In poštnine prosto. 1
XTrad.no AoTrol5aixa.
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št. 6 2994
nulnot
4 — & Ittiliurlr. h gospodi za Dunaj, Zagreb in Trst, 18 — 22 gld. place; dobre It u li tt i*l rt* za Oradec, Reko in Ljubljano; MOliarlre za Karlovec in Ljubljano; §»«*-slunje ali atroike varuhinje k po-edinim otrokom, zelo dobra mesta; nadzornik in lioreaiMMleiil za neko posestvo itd. Potnipa tukaj, več v pisarni.
m&MMMMMMMM&
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v tjttbljani
Sv. Petna cesta Štev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta štev. 7
priporoča:
Najboljše arejeno zalogo raz-Učnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov, hlljez-nle, rriiila Itd.
Dimnik, Avstrijska zgodovina za IJudskev sole.
Kastenihe table za Crnlv-revo raeunlro.
Šolske hnjlge za ljudske sole.
viollt venlke v raznih vezeh. Tiskovine za gospode odvetnike in c. kr. notarje. Kipe slo%ensklhllteratov. Kazno galanter* blago itd.
Ni7t(e cene, točna In solidna nrtnam
m
JOSIP STUPICA
Jermenar In sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
m • Cene nizke. • m
I
C L S M
£
s » e
O
s
'o
N L
Najboljši kosmetiški predmeti so
A A A
ris m"° p° ^
cream po I K
za olepšanje polti in telesa.
f| 3 ustna voda ammsmm zobni prašek
po I K, za gojitev zob in ust.
rlfalasna voda ™lasnapomada
po I K, za ohranitev in rast las.
Ti izdelki „Aida", ki so oblastveno
■ varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik v lij ii lil j a ib i.
Nadomestke za „Aido' zavračajte.
Jv.Seunig |
trgovec z usnjem na drobno in debelo
v Ljubljani, Stari trg št. 7
43
priporoča
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|nlž|lh cenah:
1 kg. M» h, več a 90 h, pri
nakupu večje množine Se ceneje.
JtOVO! Patentirano Jfovo!
nepremočljivo mazilo
ia počrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
Posredovalnica za delo in službe
K. Egyja
na Sv. Petra cesti štev. 35
priporoča
2997
samostojne kuharice in dekle za vsako opravilo, dalje prodajalke in blagajnifarke, kakor tudi vrtnarja za tukaj ali za zunaj.
Naprodaj je lep, velik, popolnoma volku podoben
pa** l>i3
izvrsten čuvaj za na verigo.
Kje   se   kupi,   pove upravništvo „Slov. Naroda". Si936-3
Švicarija.
""""M
Danes, soboto in jutri, nedeljo
velika
pojedina klobas,
in sicer
30U3
rižovih, jetrnih,  krvavih in = mesenih 1
sveže pi/o iz soda in pristna vina.
R mnogobrojnemu obisku vabi
I. Kenda,
Urarstvo.
Zaradi bolezni iščem dobrega, vestnega v urarski stroki popolnoma izjedenega poslovodjo, ki bi mu mogel svoj urarski posel pov8e povenu ali mu izročiti svojo obrt, namreč urarako cbrt, prodaja vseh glas benih instrumentov in popravkov in pro dkjosia mehaniSkih stvari, kar se vse na ha j a v moji  lastni hiši.   Prevzeti bi se moral moj  obrt v oolem  ali deloma po dogovora, ter bi dal poštenemu in v nemu kupca svoj obrt tadi na obroke. Sprejmem tudi takoj mladeniča, ki je že bil pri urar8kem obrtu in se uCil, a še ni svojega nauka do   kraja dovršil,  ali pa takega mladeniča, ki želi še prakticirati Plača po dogovoru.   Prodam tudi lep nov harmonij, lastnega proizvoda napravljen na najnovejši ameriški način z 11 registri. Osobito je prikladen za kako cerkev ali za kako pevsko društvo, kjer ima vrlo lep in močen glas.  Dam ga dobremu kupcu tudi na obročno odplačilo. cOC6-l
Franjo   Baje,  urar in mehanik v Karlovcu, Hrvatska.
= Zanimive znamenitosti! =
Meto! tlue panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastičrn razstava I. vrste.
Optiška potovanja po vsem svetu v polni resničnosti.
V soboto, 15. oktobra 1904: Zadnji dan razstave:
Avstralija.
O^'ed mest
Mslbourne in Adelaide.
V nedeljo, 16. oktobra 1904:
Zanimivo potovanje
po Lizboni.
(Portugalsko.)
Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K.        10 serij 3 K.
Za šole in društva znižana vstopnina.
Vtak (lun —   fn.li oN ur «!«*-■ J tki* In pi*t«s it lit tli   - «»«l|irlo €>tl 9. do 1%. ure dopoldne In od ¥• do O. ure |io poldne.
Z odličnim spoštovanjem
2990 ravnatelje t-sto.
j Lovske puške j
I vseb sistemov,  priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim |j učinkom priporoča 3007-1 II
Peter Wernig, i
c. kr. dvorni dobavitelj orožja J v Borovljah na Koroškem, r|
Cenovniki zastonj in poštnine proato. j
Si
Naprodaj je
hiša št. 67 na Glincah.
Natančneje se poizve v pisarni c. kr. notarja Hudovernika v Ljubljani. 2991-1
s subštitucijsko   pravico   in kazenski zagovornik, vešč jezikov, želi premestiti mesto iz osebnih ozirov. Naslov v upravništvu. 2985—1
Kot dojka
(ama)
želi   vstopiti   zdravo  dekle v dobro rodbino.
Naslov pove upravniStvo „Siov. Naroda". 2940-3
Iiiiiia letleia
se sprejmejo kot pomočnice za Žensko krojaštvo. — Rimska cesta št. 7 v pritličju na lavo. 2905-1
Meblovana
mesečnasoba
s posebnim vbodom se takoj odda. Več pove uprav. „Slov. Nar.". 2993—1
Kupi se dobroidoča
kavarna
Kdo pove uprav. „Slov. Nar.u. 21*99—1
Naprodaj je
preigran, novo prevlečen
2928
obračljiv biljard
z dvema mramornatima ploščama za 16") gld. — Več pove Kos«, izdelovalec biljardov v Gradcu, Lessingstrasse 28.
v likanje na lesk se sprejema v Flo-rijanskih ulicah št. 15, II. nadstr. 7
%p Sj*   ^       ^ -i^^- ^ ijt ^ v^*^jr
ia
v večjem kraju se oddasta.
Mlad, oienjeo, podjeten mesar si Ihhfco ustanovi tu dobro eksistenco
Kje? pove upravniStvo »Slov. Naroda«. 2918-3
F* e r j G)
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
r. hiti 8 41
Pred škofijo št. ^O.
Zunana naroČila se točno izvršujejo.
8 kožo 1 gld. brez kože 96 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr, plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., presičevi jeziki 1 gld, goveji 1 gld. 20 kr. glavina brez kosti 45 kr Dunajske salame 80 kr., prave boljše 1 gld, iz sunke 1 gld. 20 kr. Ogrske la salame 1 gld. 70 kr, salame a la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kila. Velike klobase po 20 kr — Pošiljam le dobro blago od 5 kil naprej proti povzetju.
Janko Ev. Sire v Kranju.
3381-22
poučuje 2631— 3
Alojzij Hofler
Karlovska cesta &tev. 6, pritličje na levo.
. Ure samo zvečer od 7. do 9. uro,
D-^B
423466186339
4031
V Spodnji Šiški
poleg cerkve sta iz proste roke proti takojšnjemu plačilu naprodaj
dve hiši
obe pod eno hišno št., ena še 23 let, druga pa še 11 let davka prosta. Naprodaj je tudi prozd »Dolinca« in več stavbnih parcel v izmeri 7 oral, kozolec 8 17 okni in pod (skeden)) Svet je obdelan
Pojasnila daje Josip Seidl v Sp. Šiški pri Ljubljani. 2793-8 Istotam so tudi
stanovanja
za november in sicer eno z dvema sobama in kuhinjo, drupro pa s 3 sobami, kuhinjo in kletjo. Itve se lam.
Ljudevit Borovnik
puškar   v   Borovljah (Ferlaeli) na HoroMkeni
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po nainovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprcjema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuSe-valnici in od mene preskušene. — llustro-82 vani ceniki zastonj. 41
Vinske sode
od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni   2260 "20
Fran Cascio
od 600 -700 l, dobro ohranjeni, se dobe
Rimska cesta št. 11. 2351-3
Priporočam
p. 11. občinstvu vsakovrstne Čevlje domačega izdelka po meri. Strankam ustrežena vcduo točno, z dobrim blagom in primernimi cenami. 300H-1
Delam po najnovejših ob ikah.
Sprejemam tudi popravila-
Fr. Kukman
čevljarski mojster Ljubljana, Dunajska cesta št. U
(v Frohlihovi hiši) I. dvorišče ^13, levo.
Karlovovarski
za prebavljanje
s poprovo meto. ,,Varstvena znamka kača", prijetnega okusa, zdravniško pr:^ročen in uporabljen pri motenju prenavljanja, kron. želodčnem katanj, želodčnih krčih, gorečici, vzdigovanju v želodcu, neprijetnem. kisiikastemu vzpeha-
vanju, pomanjkanju s'.sstL Nepr^tana vpuraba odstrani vse žeLdčne slabosti. 2506-7 Priznanja dohajajo vsak dan.
Ena ^U;at B j £«-aa 215 K« Pri 6. škatljicah franko, klavna izvelovainica in razpošiljalnica: JletIvrdora lekarna v ^uniperUii na Moravskem ni. aH. Naprodaj skoro v vseh lekarnah, če ne, naj se naroči naravnost.
/M
Zastopnik;
FR.SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
zraven
f ranjze
Hamburg-= Amerika
i/. Ljubljane
v New-York
samo gid. 60
z tlffthro,   |irow<o hrano.
Oihod iz Ljubljane vsak ponedeljek,   torek   in četrtek
v tednu. 26U3 -6
Izvrstna sigurna  vožnja z brzoparniki
samo U dni samo
Pojasnila se dajo* po večkrat brezplačno
Ljubljana
Jurčičev trg št. 3.
Naznanilo.
Naznanjam, da sem svojo znano trgovino povečal in da bom prodajal na dosedanjem prostoru vsakovrstno
domače in inozemsko usnje
ter druge v to stroko spadajoče potrebščine, kakor čevljarsko orodje, mazila in črnila za boljša obuvala po najnižjih cenah na drobno in debelo.
Vsem  svojim  cenjenim  odjemalcem,   kakor  tudi ostalemu p. d. občinstvu se priporočam za nadaljuo naklonjenost.
IVAN MARCHOTTI
* i".  1» I • i- II Nil J «»«•■
v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 30.
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 38
Šivalni  stroji  po ■■ »JulijI ceni.
Bletlile in v to stroko spadajoča popravila izvršuje prav i! o liro In »eno.
latlk ff
MAAiiiiAAiitiAAAAAAAAAAAAAAM
A. KUNST
Ljubljana
Židovske ulice -i.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na Izbero.
VaakerJma naroČila izvrSnjejo bo točno m po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamcmijejo. — Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
KTTVVVTTTTffT1V*fffT?TTfTTT
nnnnn%nn%*n*9*nn**xnn*%n*nnn
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Roicluva hiša)
pnporoCa svojo bogato zaiogo
najprlprostejših kakor tudi najfinejših,
z žoit^ medjo ali mesingom montiranih za obklade ?. neCnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naroČila so hitro izvr&o.
n n n
n n n ft n n n n % n % n n n
s
* % n % nn n nn % n % n % % * * ji % t* * n % n % *
2:
A VD*P7r*.P Rzaloga
fti MlrtUlmLIl klavirjev
Lji.ljaia Sv. Petra cesta 6.
priporoča
popolno zalogo
kratkih
kiavrjev, mignonov in pianin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
Br. Stingl, c. kr dvorna zalaga-telja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje so podlaganje z usnjem strokovnjaško in pre-skrbno in zaračunavajo najcenejše
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 43 Špitalske ulice štev. 5.
oo&°ooo
Kdor trpi na padavici, krčih in drugih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zsstonj in po Stri i ne prosto razpofiilja
pri«. Mchwanfn-Apolhfke
Frankfurt a. VI. 541—34
00
5
00
li
Pijte
Klauerjev
Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
Konji.
Zaradi opusitve hleva 89 oddaje cenr:
1 par konj (Jusker)  sivi kobili, po 7
lit stan, 15 pesti visoki in dobro vajeni vožnje ; 1 par konj, (Tuokcr) kobili ena rjave ena i s-cj^ harve. po 10 let star*, jako brzi 15 pesti visok', dobro vpjani vožnje ;
1 lipičanski žrebec, rjav, 6 U t star, 16 p*sti visok, krotek, vajen ježe in vožnje.
Konji se Uhki ogledajo pri Emeriku Suppanzu v Rogatcu na Štajerskem.      2963 -3
Mlad trgovski pomoči
vešč trgovine z mešanim blagom, svojo službo v H tednih premena.
Naslov pove upravništvo WS10| Naroda". 2966
Odda se več eto voz
črne prsti
I*   * t-mir.
Natančneje pri stavbi A. Deghenghi v Dalmatinovih ulicah.
Najlepša, napol volnata
ženska kril
z modernimi barvaš'imi bordurami, pol cata po 4 gld., temno križasta pol | j po 4 gld. in pol, pasasta gld, 47« franq na vsako postno postajo poftilja
Jakob Brady, Jimramov (Moravsko).
Poizkuena naroč tev pol tucata kril p  . -4 vsakogar o izredni cenenosti in ga vzj budi za nadaljna naročila.
Posteljno perje
in puh
2S.
aw (na drobno in na debelo)
čisto in oprano, torej brez duha
se do"bi cd 3A Ur. naprej za \ .t kg :r:
C. J. HAMAN\
na Mestnem trgu štev. 8
Vsekdar najnovejše prave
GRAMOFONE
in plošče v veliki iiberi b9 l)Yjo
le pri zastopniku Nemške deln družba za gramofone
RUDOLFU WEBER
urarju
Ljubljana
l)tni.i;>U»   cesta  £t. GO
Prodajani
obroki
.. Zamer -a
(Hribarjeva palača nasproti kavarne „Evropa")«
1716-
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
fcVelj .ven od dne 1. oktobra 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE jot.  kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoći vlak v Trbiž, Be'jak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mooakovo, Ljubno, će« Sjlzthal v S .lnograd, ćcz  Klein-Reitlin^ v  Steyr, v Line, na Dunaj v a Ainstetten.  — Ob 7. nn zjutraj osobni vlak v Trbiž  Pontabel, Beljak, Celovec. F anz-nsfeste; Lmbno. Danaj, će« S v Solno^rad, Inomost,   ćez Klein-Ileilling v Steyr, Line, Budejevice, Plzeu, Mai»j ne vare f Franeove vare, Prago, Lipsko. čez A u^lettcn na Dunaj. — Ob 11. a i 54 m dopoldne o v Trbiž, Pontabel,  Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal   Solno^rad, Lend - Gastein.  Zeli am Inomost, Bregenc   Curib,   Ženeva, Pariz ćez Atnstetten na Dunaj. — Ob 3. uri I>6 in \ osobni vLk  v Trbiž, Šmoho-,  Beljak,  Celovec,  Franzensfeste, Mouakovo, Ljubno, lez O Reitlnj* v Steyr, Line. Budejjvice, Plzcn, Marijine vare, Ht-b, Franeove vare, Karlove v-re, Fn direktni voz I.  in  II   razr. ,  Lipsko, na Dunaj čez Amstet'en.   —   Ob 10. uri ponoći vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost, M makovo (Trdt-Mouakovo   direktni   voz   I -razredaV — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. O-ebni vlaki. Ob 7. uri 17 ■ Novo mesto, Stražo, Toplice, Koćevje, ob 1 uri 5 m pop   istotako. — Ob 7. uri 8 m Novo mesto, Koćevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob i. BS m zjutraj  osobni vlak z Dunaja čez A Lstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, & Lmc, Steyr, IseU, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljtk. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II Ob 7. uri 19 m zji traj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vl*W n.ja ćez Amstetten, Lpsk^. Pra^jo (direktni voz I. in II. razred*), Franeove vare. Kari Heb, Marijine vaie, 1'lzen, Budejevice,  Solnograd,   Line,  Stevr,   Par*^.  ^en«vo, Ovik, i Inomost,  Zeli  ob jezeru,   Leud-Gastein.   Ljubno,   Celovec,   Smobor,   Pontabel.  — OI> 44 m popoldne osebui vlak z Dunaja, Ljubna, Selztha'a, Beljaka, Celovca, Monako«, mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer oaobni vlak « Dunaja, Ljubua, I Smobor.ia, Celovca, Pontabla, ćez Selztbal iz Inom >sta, Solna^rrada čez Klein Reiriiu^, i. Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipakega   — PB NOVEGA  MESTA IN  KOČEVJA. Osobni vlaki:   Ob S. uri 44 m «jutr«j iz Novemu me. Kočevja, ob S, uri 32 m popoldue iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8 I zvečer  istotako. — ODHOD  IZ LJUBLJANE drž. kol.  V  KAMNIK.  Mešani vlaki: 28 m zjutraj,  ob   2. uri  B  m popoldne,  ob   7. uri 10 m zvečer.   — Ob 10, uri 45 m r samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO  drž. kol. 1 NIKA. Mešani vlaki: Ob <J. uri 49 m z utraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob t> uri 10 m /» Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in pramikih in le okt bra. — Čas prihoda in je označen po srednjeevropskem času, ki je za 'J min. pred krajevnim ča*om v Ljubljan
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM
FALESCH1N1 & SC11UPPLER o
SPECIALNA IZVRŠITEV
stropov In stroh, vami prad ognjam, zvokom potresom In glivami, f*1 vporaba ialaznlh e
INŽENIR D BSTU STAVRINSKI MOJSTER C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedeoec in cenilec.
235- T9
Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb
LJUBLJANA
Dalja stopnica, rsstr varjs, mostov«, vodns lp kanalizacijska; naprsv« čistilna naprava za kap nico, utrjavanja kl»* proti talni vodi, proste stojača masivna stan«, camantna dala vsak1 —— vrsta.
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO
R%K
73Q6^1
Za takoj ali s 1. novembrom se odda
v Šubicevih ulicah št. 3
v pritličju
stanovanje
g 4 sobami, predsobo, kopeljo in drugimi pritiklriami. — Stanovanje je v en m najnn mej ših krajev v mestu. Vpraša se v pisarni tvrdke Lav-rerčič & Domiceij, na Dunajski C6S i Št. 32. 2946—3
Gratis in franko
dobi vsakdo moj novi, -veliki cenovnik z 900 slikami o vseh vrstah ur, zlatnine in srebrni ne po izvirnih tvomiSkih cenah. Tvorniška zaloga ur
Max Bohnel
urar 1960-4 Dunaa IV., Margarethenstrasse 38, P.
Dobavitelj c. kr. drž. železnic.
Obrt je ustanovljena 1810. — Odlikovan [z Grand prix in zlato svetinjo, Pariz 1904.
NOST
okusne hrane se ne kaže samo v večjem, z jedjo združenim ulitku, kajti čim bolj okusna je hrana, tem lažje jo prebavi želodec in tem bolje se porabijo njene redilne snovi. To nam pojaani vspeh 2981
MAGGI-jeve ZAŠČiMBE za JUHO in JEDILA.
Ta je za skrbno gospodinjo preskušeno ceno sredstvo, ki podeli slabi mesni in Bouillon-juhi, polivkam, ze-lenjavam, jajčnim jedem itd. močan, prijeten okus. Ker je zelo izdatno, se ne si.ie nikdar preveč pride-jati! Šele, ko je jed gotova, naj se pridene! — Dobiva se v vseh trgovinah s kolonialnim blagom, delikasesami in drogerijah, v stekleničicah od SO h (Čt> se potem napolni od 40 h) naprej.
MAGG1 jeva odlikovanja: 4 velike nagrade, 26 zlatih kolajn, 6 častnih diplom, 5 častnih nagrad. Šestkrat bre2 tekmovanja, med drugim: 1889 In 900 I. na svetovnih razstavah v Parizu. (Julij Maggi, sodnik o razpisanih nagradah.)
Angeljnovo milo
Jttarzeljsko (belo) milo.
sta najbolj koristni štedllll! EI < i 11       T°Varna mila
za hišno rabo! — —^ Pavel Seemann
Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Ljubljana.
z znamko
972—101
Isprejema zavarovanja človeškega živ-lljenia po najraznovrstnejSih kombina-Icijah pod tako ugodnimi pogoji, ko [nobena druga zavarovalnica. Zlasti [je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zraanj&ujočimi se vplačili.
I Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzaje m na. zavarovalna banka v Pragi. Rez. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačane odškodnine in kapital;je. 78,324.623-17K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z %*»4*iiltozi Mlo%aniiko « narodno upravo* 3—119 Generalni zasieu v Ljubljani, eeghr pU&rne so v lastoej be&eoej h»5i
t?iTir*»*»yat itiieamt i ■ hm ■o—asa
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode ccnjujo takoj in najkulantneie Oživa najboljši sloves, koder po&luie
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoristnv namene.
Št 4172.
Razpis natečaja.
Na pet i »a sredili c. fer« rutltiišfei ljutlskJ noII v Idriji
je -talno popolniti
z letno plačo 1000 kron, aktivitetno doklado letnih 200 kron in pravico do sest petletnic po 100 kron.
Prosilci naj vlože svoje lastnoročno pisane prošnje z dokazom uene sposobnosti za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom predpisanim potom
do 15. novembra 1904. 3000-1
pri podpisanem c. kr. rudniškem ravnateljstvu.
C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji.
dne 12. oktobra 1904-
•Išče se
za trgovino z železnico. Prednost imajo one, ki so obiskovale kako trgovsko Šolo, in so vešče poleg slovenskega tudi italijanskega jezika. — Plača po dogovoru. 29C8—3
Ponudbe je poslati na tvrdko
Konjedic & Zajec v Gorici.
že več let preizkušene in od mnogih odličnih zdravnikov priporočene kot
lahko odvajajoče razkrojevalno sredstvo.
ki prebavIjanja ne motijo in ao popo noma neškodljive. Ker ao kroglice
poslajene, jih uživajo radi tudi otroci Škatljica s 15 kroglicami stane 30 vin., zvitek z 8 Skatljicami, torej 120 kroglic itmo 2 K Kdor posije K 2 45 naprej, dobi poštnine prosto zvitek škatljic. Zahtevajte Filipa »Neuateina odvajajoče kroglice*. Priatue samo, če ima vsaka Škatljica na sadnji strani t rdečem tisku obl. prot. varat, znamko „sv. Leopold4. NaSe registrirane škatljice, navodila in embalaža morajo nositi podpis „Philipp Neustein, Apotheker*
Filipa Neusteina lekarna pri ,.Sv. Leopoldu", Dunaj, I., Plankengasse G-
Dobiva se v vseh lekarnah. 2980—1
1H70  gJrttatio*l|e»«o 1H7P
Trgovina s perilom in modnim blagom
priporoča naslednje predmete: 2976—1
za lovce in turiste
lovske telovnike, lovske Uukm, Uske »ojaviec, Mri kape ili
Za gozdarje
■» nepremoćljive dežne plašče in ovratnike, usnjate ga-3§j maše, lovske klobuke, kape itd, vse le prve vrste izdelki. ===== Za pošteno postrežbo jamči tvrdka ===
C. J. HAMANN
dobavitelj perila c. In kr Visokosti, raznih častniških uniformiranj, zavodov itd
a 15!
ČOKOLADE
ČAJNO PECIVO
BONBONI
DESERTE
KAKAO
KEKS
KAVINE
PRIMESI
„CH0C0LAT L0B0SITZ"
2817 2
55
Grenčica
Florian"
in likćr
„Florian"
najboljša kapljica za želodec.
Cementna zarezna
strešna opeka
iz portland cementa in peska.
Streha prilioilnjosti. Patentirana v 30 državah.
Trpežnejša In bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice. 2076-13
Edini izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
Izdelovatel) cementnln
b Glince pri Ljubljani. &
-m ■m
-m M
m m
novo došlo
modno blago največje izbere, 120 cm širok., meter od 45 kr. do 4 gld. 50 kr;
SVi le  in  baržuni   meter   od  65 kr. naprej;
flaneli 70 cm širok., meter po 19 kr;
SLlkna vsake vrste, krasnih barhantov, platnenega blaga, švicarske vezenine in čipk;
Žensko in moško perilo, kravate in razne pletenine;
Velika zaloga preprog in posteljnih garnitur.
IV Novo vpeljano! "VI
Konfekcij«   za   dame;    bluze   plastni   izdelek ,
krila, površne jopice paktot), i. t. d. po znano  nizkih  cenah  le edino pri bridki
A. Primožič
Ljubljana, Mestni trg št. 25' ,
i_I
w
C
W
W e
Jo-
i
w
C
p-
*
p-
jo-c-
HO-
2992-:
^  ^ ^^^^ ^ ^ ^ ©
S
izvrstne pralne moči.
Ceno, ker izdatno.
MONT
DHRISTO
Pazite na oblastveno zavarovani vtisk „MOME CHRISTO"
Naprodaj v vsaki konsumni zalogi ali pni vsakem večjem trgovcu.
s TVORNICA AP0L0N0VIH SVEC in MILA na DUNAJU, VIL
1867—16
Lepa nova hiša
z velikim vrtom, vili podobna, 5 minut od Ljubljane oddaljena, ki donaša 2800 K letne najeruščine in je za vsako obrt pripravna, se zaradi odpotovanja takoj proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji.
Vec pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 2107-8
r5trBV.»Mi»»rt t».v.»:mi*rtriTTvij „■crvi .1.1 niiLm i lrn.i.i.i.li
od tiskarja, ee se kupite mej aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avize, cirkularje uradna povabila, koverto, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski struji in stane z vso opremo:
Od c. kr. vlade konc.
privatno učihsče
Eme Schlehan
v Ljubljani
Židovske ulice št. I.
Sprejem učenk vsak dan od 9—12. ure dopoldne.
Kroji se prodajajo po meri.
65 črkami ti. —-70 90 „ —-85
127     „       „ I-20 I40     n       »i 160 211     ,.       „ 2-—
253 Črk ti 2-40
354   „ „ 3- —
468   „ „ 3-60
640   „ „ 5--
809   „ „ 6-—
J. LEWlNSON, tovarna HampilJ in gumijevih tip, graverska dela
Dunaj L, Adlergasse 7 (telefofn 12.179)
Zastopniki se ičcejo
m* izaine nazaj
cenovnik o vsakovrstnih stampili jah. Najnovejši stroji za numeriranje, šablone, klešče za plombe, vžigaln) pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom.
PreSe za vzbočeni
tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvršeni jn    ODESA na Ruskem, 111        Puškinskaja 16 Crnovnlkl zastonj. 76-41
Skladni koledar
Čudovito ceno
prodajam nove brezhibne visokOi amna šivalne stroje „Singer" za dom in za obrt s 61etnim jamstvom proti gotovemu plačilu. Ročni šivalni stroj K 42"—, družinski stroj, ki se goni z nogo K 49, Ringschiff K 78, Centralbobbin K 90 s pokrovcem in pri-tiklino. Cenovniki ob sklicevanju na gSlov. Narod" gratis. Razpošdja s« proti plačilu K 15, ostanek po povzetju; plačila na obroke so absolutno izključena.
M. Rundbakin, Dunaj IX/i Lichtensteinstr.
št 23. Ustanovljeno 1875.) 15-6
6 mesecev na poskusnjo
pošljem svojo nikljasto patent-remontoarko „Ruskopf" s sidrom proti povzetju £ s I d. in povrnem denar na zahtevo v 60 dneh. K vsaki uri dam brezplačno veriž co z obeskom. Najboljša in najcenejša ura za trpež. 10.000 jih je že v rabi v popolno zadovoljnost. Za 3 leta pismeno jamčim, da bo sla dcbro. Pošilja proti povzetju samo glavna zaloga
V. A.Jovarn za ure „Rosokpf1
Iv. Zivny
2905-2
Dunaj XV. Mariahilfergurtel 37 N.
Cenovnik  s 500 slikami ur, zlatnin m sre-brnin *o orig. tovarniških cenah pošljem na zahtevo brezplačno.
Dr. Friderika Lengiel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski
sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in koza/ve pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost: ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne* snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. 895-14 Dr. rriderika Lenglel-a
Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad* 60 kr.
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-Ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema VV. Henn, Dunaj, X.
,,1905
se naroča v tiskarni A.SIatnar vKamniku in pri Schvventnerju -v Ljubljani. zz=:
2ZM- 6
najnovejše, v največji izberi in po najnižjih cenah *TPS priporoča
PAVLINA RE^OKJVAGBIv
v I .juhi j?ni i.  Mestni  trg- štev. 3. IKILoTDVLfei se sprejemajo       snaženje, "barvanje In mcdernizovanjs.
2^00-4
Kupujte naravnost od izdelovalca!
SaJpopolnrJ ir       2724 8
kline pas«V®
za dimeljno in popkovo kilo, suspenzorije, dobro prilegajoče se, trebušne pasove, nogovice in povoje za krtico (krčno žilo), držalce in ortopedske zravnalce za skrivljeno hrbtenico. Umetni deli te-lesa in bandaže vseh vrst.
Edina solidna izdelovalnica
^^Bohuslav Pecka
svarilo
ČaatiU §WiastT» v njega lahnem lnt«rsau eptfarjaiM, ta »e \ 4el&je prtieku-i rastliaftk* ma#t fd railie»imi imeni ia znamkami p#-r v«lič«\ati ia spravljati na trr.
Pred nakupom takih malovrednih ponaredb nujno svarimo, zaka'} le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
KUNEROL
je dokazano prva in najboljia
rastlinska mast, ki je kot najčišča jedilna* mast
priznana od avtoritet. 2568—7
Popolno nadomestilo za surovo r5?^il^^^l    mas,0> svinjsko mast, maslo itd.
Zahtevajte ,,KuneroIu v vsaki boljši prodaialnici jestvin. V kraje, kjer se „Kunerol" še ne dobiva, i{ pošiljamo poskusne poštne akauje po okoh 5 kg 9  brutto po 6 K 50 h za škatljo, iranko na vsako j   avstro-ogr8ko pošto proti povsetju. Za raapeoe-valce po železnici ▼ zavitkih po V, ali 1 kg, v zabojih pa od 10 kg naprej.
bandažist in ortopedist W M*«*«!! 1 JuiiKiiiuiiu^a  li-lila 34 n.
Vinarsko in sadjarsko društvo
za 8rclc u CJerici
priporoča gg. krčmarjem in zasebnik« r:;
pravo pristno 19"j9-2
Briško vino
z najboljšo postrežbo po prav
zmernih cenah. Vino se razpošilja v sodčkih od 56 litr. naprej in na željo tudi vzorce.
Obenem priporoča
najboljše sadje.
Točna postre* t»a.
Sedež društva je s
Gorica, ulica Barcellini št. 20.
Ravnokar je izšla mnogo zahtevana
-■------—
?*<)*<»»>«■ r -
slovenska koračnica
TRIGLAV"
Za grosieie prednostne cene !
Br&lttrfi i« zdravniška iz*r^vwa zwtwu-
t- -
Prva in najstarejša tovarna za milmk mi
Emanuel Kbuner e\ min
DuaajXi¥2. EliUMMlMi.
jul. Fučika
2&f7 I
c. in kr. kapelnika 8^. pehot polka
Izdanje za klavir dve ročno K 150. Partitura za orkester ah za pihala v prepisu po K 3 — neto. Tiskani glasovi izidejo skoro. Ta jako priljubljena k.raCrica velc-znamenitega akladatelja je ca reper-toirju vseh vojafikih in civilnih godb
Jana Hoftmaimn V<a
Pt-affa M.^
TI a lii   K ur lova*   u I le*   "ČH n.
a kuharica
. spisala IA I7cIq
JG    IZSia] AUnka^aslčeva J" libla
založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 k, po posti e k ss h.
Obseaa na 576 straneh več nep > 1300 receptov za pripravljanje najokusnejSih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaskepa stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pn slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni niC dražja, nego znane nemSke kuharske knjige. 282—47
Zahtevajte pri nakupu
Schicht
a milo
znamko „jelen'.
"ono je IT zajamčeno cisto mWB in brez vsake škodljive primesi - Pere izvrstno.
Ms««MA  npriln neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo mu.,    j F >
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Dobiva se povsod!
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu,
Za lesne industrijce!
Na avstrijskem jugu se odda za več let v zakup nekaj žag (pil) obenem pa tudi dobava lesa zmožnemu podjetniku. Išče se tudi kupec za 35.000 m3 jelovega lesa.
Vprašanja pod „A. B. 1622" odpravlja Rudolf Mosse, Dunaj, L, Seilerstatte št. 2,
2909 2
iMIGLOBIN
ki brez truda povzroča    II 2448—7
prekrasen blesk!
Konservira in ohranja usnje mehko. PrrproMt«   rmnanje! "*9MB
Dobiva se skoro v vseh trgovinah.*
FRITZ SCHULTZ jun., Akt -Ges., Eger i. B., Leipzig.
Po visoki kralj, deže.n. vrladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo
Apatovačka kiselica
naravna alkallško-muriatiško-itijska slatina, bogata ogljikove kisline
izvrstna kristalno čista namizna voda.
1 G-asovite zdravniške avtoritete pripisujejo tej slatini najbolji uspeh pri vseh boleznih prebavnih organov in požiralnika, trganju in revml, pri želodčnem, pljučnem, vratnem In vseh drugih katarjih, pri zlati žili, pri obistnih in boleznih v mehurju, pri kamenu, pri s«adkorni bolezni, zrnatih in oteklih jetrih, gorečici In mnog'h drugih boleznih. Preizkušeno izvrstno in nenaakriijivo sredstvo pri spolnih ia mnogih drugih ženskih bi-lezn-h. Analizirala sta jo prof. dr. E. Ludwig, c, kr dvorni svetnik in kr. prof. dr. S. BoSnjaković
Odlikovati na mnogih sirokovnih razstavah s 15 zlatimi sminjami.
..Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice"
Zagreb, Ilica št. 17. 437-70
Dobiva se po vseh  lekarnah,  drogerijah, restavracijah in gostilnah.
Zastopnik za Krimsko: C. MEVARDI v IJu>>l!ani.
I kmk ti
deča zvezda #
Jlnttucrpcn
Hitra in varna vožnja z moderno opravljenimi novimi brzoparniki te   80lidi n
prjilodelpbia
družbe pošteni snažni postrežbi Natančen zanesljiv ponk ?n vel avne listke po —
?0gl. ,„
dobite v 978- 2ž
3Jc!cdvorskih ulicah št. 41
s      od Južnega kolodvora na desno _
Za zastopstvo r RDEČE ZVEZDE"
Ivan Nep. Resman.
za železnico barl^e
Stanje vlog:
K 6,485.28217
Rez. zaklad:
K 98.238-4-1
•K
registrovana zadruga z neomejeno zavezo >jg w novi lastni hifti ^
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic y&
obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0 *
brc« odbitka rentnc*« dnfktt^   kalfre^ii plačuje ^ po«ioJllnlra simn £A\ vložnike« 905-29 ojS
Posojila po 5«% in po 5 VI«- I
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ^ ali pa v krajšem času po dogovoru. ^
URADNI: URE: razun nedelj ln praznikov vsak dan od Nj£ 8.—12. ure dopoldne in od 3.—4. ure popoldne. © Telefon mt. Poštnega hranilni-.nega urada št 828 408 nLj
•X
i
1 I
Venci ©trakovi
J. S. Benedikt, Ljubljana.
Optični zavod
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 26
priporoča veliko zalogo vsa-kovrsjiin ocalj naočnikov, daljnogledov ter vseh opti-ČDih predmetov.
Popra vi'a in po-Stnr uaročitve, se izvrse točno caeo  in takoj
Josip fteich
barvanja in kemična spiralno ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulica št. 4.
ao priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. INiMire/.tiat toena. 43 Cene nizke.
i
CD
JO
spredaj ravna oblika,
iig ti£<*M iiti želodec.
priporoča v največji izberi
filojzij perschć
v Ljubljani Pred škofijo st. 21.
m m *
i
m
E
______ ________________ _ *
* * ♦ * ♦ + * * * * * * * ♦ «        V ♦***
4» *
r*
♦ ♦
♦
I
i
p p *
4 1
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
—*-5   Električni  obrat. H—
UManov-h r n g
Br
ista
1842.
i S
i i
m
i I
2
I
i
i
4
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8. PUskarska mojstra c. kr. drž. In c. kr. pri v juž. žalw.
Slikarja napisov,
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Sohoenfeld-ovih
barv v tubab za akad. slikarje.
Kaloara čoplčev za  pleskarje, slikarje in zidarje, stedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za li&anjo sobnih tal pod
imenom „RapMlo]4'. Priporočava se tndi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
i I I I I I I I I
Su irnih ostankov veliko v zalogi.
x
U jeseuslo m t
ZilDStO SBZODO
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom
HUGOIHL
I    x x x f Ljubjanl x x x j*   f opltalskih ulicah it. 4.
Vzorci na zabtevanje poštnina prosto.
J5
Zgodovinska povest
iz francosKih časov na Kranjskem
Pod novim orlom!"
j c* Iz&la.
Dobi se edino-le pri
Lav. Schwentnerju
v Ljubljani
istim  po   IA   l-«0.   po pOMtl
§k t'HO. 1669-12
x
X X
X X
X X XXXXX   XX XX XxXxxxxxXxx XXXXX xxy a xXxxXXx> ^ X _
ple$ni »otjk
XX X XX XX X^ * XX >rxxx^x ma^xxXm
Naznanjam svojim častitim podpornikom in znancem,  da dospem konec oktobra in pričnem zopet s pleanlm poukom.
Privatne družoe in klubi, ki se nameravajo poučevati, vljudno prosim da se do mojega prihoda končnoveljavno odločijo.
Z veiespo&tovanjem 2754—4 Giulio Mortepra, plesni učitelj.
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Vrlika zalogca raznovrstne izdelane oprave «a ••»Ione. upalne ln Jedilne gobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
načelnik.
93-41
C. kr. pri v. zavarovalna družba.
C. kr. priv. zavarov. družba za življenje.
„Avstrijski Feniks" na Dunaju.
a)
Vplačana deln'ška glavnica S 6, C C C 222. Lružba zavaruje:
proti *kodam vsled ogcja, strele in pame ali plinova razstrslbe, kakor tudi prati škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in preti škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim škodam živino, zaloge vsakovrstnega claga, kmetijsko orodje, pride.ke itd.;
b) proti požarnim šk dam poljske pridelke in klajo v poslepjih in kopicah;
c) proti Škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega stekla;
d) raznovrstno "blago proti Škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
e) proti Škodam vsled tatinskega vbma in vsled tatvine iz zaprt h in odprtih pro-Btorov;
f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetii, občin, lekarnarjev, hiSnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
z
2 122 222
33,6::::: 135,:::::: 1950 :::
Vplačana delniška glavnica :
Hezervut fond.....
Stanje zavarovanih S70t . Letni dohodki na premijah
Dražba zavaruje na človeško življenje po
najraznovrstnejših' kombinacijah, kakor:
a) ca slučaj smrti, g avnica plačljiva tako; po zavarovančevi smrti i.a njega zaostale ali kako drugo določeno usebo;
I za slučaj smrti m mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir s jriznarjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preanrbljenje za starost, Zivarovanje otroških dot, plači pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega:
d zavarovanja dosmrtnih rent, za preskrbo vdev in vzgrninskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor neovržnost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske opklade itd.
Natančneja pojasnila daje radovoijno
Qo»©s-^lx^i nastop «r ^tjiabljaai
Sodnijske ulice štev. 6. n i
Vodja generalnega zastopa: Jos. prosenc.
Nuvo!
Novo!
Amerikanske avtomatične
samobasalne puške na šitre
Ist«)tako imam veliko zalogo
pušk in revolverjev
= najnovejših sistemov po najnižjih ceuah. _
FRAN ŠEVČIK
Ceniki na zahtevanje za- » ,
etonj in poštnine prosto.     puškar, Židovske ulice 7.
^ I870  Ustanovljeno 1870 ^r""
"ur
Trgovina s perilom in modnim blagom
C J. HAMANN
priporoCa naslednje predmete:
volnene, dlakaste, svilene, plišaste za gospode in dečke
iz tovarn ces. kralj. dvornih dobaviteljev
Viljema Plessa na Dunaju in      Josipa Pichlerja sinov v Gradcu.
Kravate
(ledno JIH je  nekaj  IImo«  v znlog-l)
v izberi! okusu in ceni brez konkurence.
2975—1
J.  1.   II ATI A \\ na Mestnem trgu štev. 8
dobavitelj perila c. In kr. Visokosti, raznih častniških uniformiranj, zavodov itd.
Nagrobne križe,
slamoreznice, bakrene
kotle za žganje, vlite kotle,
mesoreznice, sploh vso železnino, in tudi kompletne kuhinske oprave
se dobivajo najcenejše pri
Karel Kavšeka nasl.
'2916-3
Schneider & Verovšek
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.   PoSiljam torej vsakomur Bledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6'60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinio; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov „ „ „      Jedilnih žlic;
12 komadov „ „ .      kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za juho; 1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za mleko;
16 komadov angleških Viktoria čašic za podklado; 2 komada efektnih namiznih svečnikov; 10- 18
1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnica za sladkor. 42 komailov sknpa|  saunmo  gld« C'GO. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakšni sleparifl zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to fer »»o o £f»r»Hl*r©, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjsko ln priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. — Dobiva b© edino le v
A. UIR8€HBERG.a
eksportni  hiši   američanskega  patentiranega  srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19/M.  Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo stane lO kr. \'
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleček Iz pohvalnih pisem.
Bil 8em 8 pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno   garnituro sem
jako zadovoljen. Ljubjana.       jako zadovoljen.
Oton Bartusch, c.inkr. stotnik v 27. pešp. Tomaž Božanc, dekan v Mariboru.
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim,   da mi pošljete še jedno. — Št. Pavel pri Preboldu.
Lr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
i ______
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. UČinkojejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehia-Jenju. LeČijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski ali kmečki hiši. Dobivajo se samo: Iflestna lekarna, 3fa-Hreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 2477-7
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št- 36, poleg cerkve sv. Marka,
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena Je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1 dueat (19 steklenle) 4 H.I4 dueate (4* steklenle) il«0 14. '£ dueata (94 steklenle) H It.15 ducatov <«" steklenle) 19*— 14. S dueata <:$<; steklenle) 11 14. |
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so a posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župrik; llija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena I. I360.
Mestna lekarna, Zabreb,
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje je največje bogastvo!
FR. P. ZAJEC ®
j. urar
Ljubljana
Stari trg št. 26
Nikelnasta remonte ar ura od gld. i-oo. Srebrna cilinder rem. ura od gld 4*—• Ceniki zastonj in franko. ^|
I Salon
za moderne damske klubuke *
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg štev. 17.
Damski klobuki
za sezono 1904/1905.
Svoj bogato ilustro-vanl cenovnik nakiče-nih damskih klobukov za 1904 1905 pošiljam gratis in franko. Poprave se Izvrše hitro in kulantno.
i
i
Važno!   z_ Važno!
gospodinje, trgovce ia živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in spluh vse toaletne predmete, floto grafične aparate in potrebščine, kirurgicna obve-zila vsake vrste, sredstva za dasin-fekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel.
Oblasto konces. oddaja strupov.
Za živinorejce
posebno  priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, solite.-, enejan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvSnjejo točno in solidno.
Drogerija k-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Blaž Jesenko
Izubijana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
Cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn.
Solidno hlajjfo, nizke eene.
Anion Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča   svojo  veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in
plaščev za gospe,
nepre- 43 močljivih
havelokov
i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših uzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Prijatelj ! Sedaj pa le prav pridno zahajajva
na JVtarije Terezije cesti 14.
Tam imajo vsako soboto in nedeljo domače mesene, jetrne in krvave klobase; žejo si pa lahko pogasiva s kozarcem pristnega, sladkega prosekarja, ki ga točijo liter po 48 kr., čez ulico pa po 44 kr. 2924 — 2
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Franc Remic
restavrater.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga*
pohištva
156-43
iS ^
co
as C
<D >
O C
co
C/J
C
03
O <
a> D
00
Najnižje rrnr.
\ *»J »ol itlnrj »r blaffo.
Pozor!
11 Radi preselitve
1
r
i
odi =•
fer
5S2
modno in svileno blago I g
p žitno iU cenah.
K mnogobrojnemu obisku se priporoča
lErnest Sark
Stari trg štev. I.
Modna trgovina se nahaja od I. novembra nadalje v sedanji Schwentnerjevi trgovini na V0-galu Židovske ul ce in Dvornega trga. 2451-13
iJOZOd
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXMMUXXMXXX*
X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X
Avgust Žabkar
v Cjubtjani, Dunajska cesta
85S -31
strojna in ključavničarska delavnica
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in «icer: grobne križe, kotle, pcel, vrtne klopi, misc stebre, trombe za votlo liil.
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd.
* x
i
ft
i
x *
X
x
X X X X * *
^a     rsit**t-ti In proračuni *»o uh zuhtovanie nu rttsepoltitro, g Tse k*ti i>o primernih tovttrnlfeiUili t-outtli.
xx%xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx*
BS2
91
\"*r»tvouA znamk*.
larijaceljsle želodčne Kapljice
edino prave iz 4-. §rhopfove lekarne „Zur Gnaden-n»utterM v HlarlJInem 4>IJn (Mariazell) v stekleniCicah po
5© in HO % it*.
Pristne le v stekleniCicah, zavitih v zelenobelo pasaste škat-Ijice z varstveno znamko Marije pomočnice v Marijinem Celju.
2475-7
Dobiva se v Ljubljani pri gosp   Ciabrleln   ■*leeolI|w, dvornem
lekarnarju in v vseh drugih lekarnah. Če ne pa te naj naroče naravnost.
Zaradi pomanjkanja prostora prodajam svojo veliko zalogo
nagrobnih, vencev^ trakov
x napisi in brez njih
po jako znižanih cenah.
rVsi venci so razstavljeni v posebnem prostoru in sijih lahko vsakdo ogleda, ne da bi moral kaj kupiti. Na obilen obisk vabi        _ mm _  _ j^,
-  -2 na Mestnem trgu št. II.
f T T T T T T  T T T T T T T T T T  T  T  T  T  T  T  T  T  T  T   T T
Ustanovljeno 1. 1862.
Telefon štev. 584.
>XJrVA.J", VII.. KaiSerStraSSe 71,   vogal Burggasse.
^TsLjT-e53sL in aaabJolDsežneJšsb zalega
navadnih In tudi najelegantnejše ————    opremljenih. —————
Specialitcta: V vseh barvah v ognju emajlirane peči. Regulacijsko
polnilne peči od K 15 — naprej.
Štedilniki, ognjišča * strojna ognjišča JE*.
Plinove peči, peči z železnimi pečnicami, peči za
peko, sušilni aparati itd.   24*9-13 Speci^4^
najpopolnejši pisalni stroj.
Vsekdar ravne vrste.
Avtomatski o d tisk,
10 let jamstva. >*<  Pošiljatev na poizkušnjo.
Reg siratiirske omars
za. urejanje
dopisov,   obrazcev, 2399—! prospt^ktov, vzorcev,
časopisov   i. t. cl.   i. t- <1.
Praktični pisarniški predmeti.
Jerdinand Schrgy
L.
Dunaj I., Karntnerstrasse 26.
IVAN SCHINDLER, Dunaj III/,., Eriergstr. 12
pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, mline za go-ianje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi itd.
od sedaj po zopet izdatno 1781-10 znižanih cenah
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroji za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za Izdelovanje sodavede in penečih vin, mlin za dišave, kavo itd., stroji za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroji vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje,
vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih
= tudi na obroke! =
Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in poštnine prosto.
[ Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. || Preknpci in agent) e zaželjeni.
Piše naj se naravnost:
j IVAN SCHINDLER, Dunaj III/,,, Eriergstr. 12.
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
žime.
H. Pakič
v Ljubljani.
Neznanim narečnikon se
pO!11 Id 8 pOVZetJML
I  -=a®o-   -o@c*. -a®*=~ I
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
svojo bogato zalogo
voznih kole:,
glasbenih avtomatov
■n
pisalnih strojev. I
I
5
krasno izbero
l^enfel^eije
ga dame m deklice
X
X X X X IX £
X
X
X
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. *. ca..
5> rl|toroea
km Schustsr
Ljubljana
Špitalfike ulice štev. 7.
x
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx X Solidno blago. ? Nizke cene.
xxxxxxxxxxxxx%"
Veliko zalogo |
FOliltVIC gospode
kravat za gospode
toaletnega blag
14
dalje
ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
LJubljana Pred škofijo Si. 21.
s
> O
at
c ■o
Rt
3
C
C >
6
c
3IIPS UBAI
B^oaođuđ 43 I uaqzj m\\Qr\ a I ui qeuo6ej msfeAOujeu a
N
o
3
O ar
N« <
C
tO
CL
S
Oljnate barve in glazurne barve iz emajla za prevlako lesa, kovin, kamenja, zidu itd.
- priporoča---
1 2564—2
= izdelovatelj barv in lakov Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
HENRIK VVIBBE
>| 1870 Ustanovljeno 1870 j«
Trgovina s perilom in modnim blagom
C. J. HAMANN
na Mestnem trgu štev. S
priporoča naslednje predmete: 2974 1
vezenine in pletenine
kakor jopiče, hlače,  moške in ženske nogavice, telesne pasove, ogrevalce za meča in zapesti itd. itd.
telovnike za dame in deklice
zrlo flejcMittn**  in  |irul* tirnt?:
X,      otroke 'K'v*
plaščke, mufe, čeveljčke, kapice, rokavice itd B^F" p u m ( f n o   poMlrezb«   jamči   firma ~^H2
C. «J, HAMANM
dobavitelj peri a c in kr. Visokosti, raznih častniških uniformiranj, zavodov itd.
Is
priporoča
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ v Ljubljani
pravi rženi kruh, mešan in crn.
Sočnost in dobri okns pridobivata temu izdelka priznanje vsega občinstva.
Na mednarodni razstav) za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ In zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin.
Naročila z dežele se naj točneje izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja.
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 6. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic.
Higieniški transportni vozovi za krnb in pecivo.
f   Zopet znižane cene!!
Iz Liutliane
suzno
•t9 o^unaf f»
v New-York
Prosta hranape v Bremenu.
60 flfl.
Brzoparniki:
Kaissr Wilhelm II. Kvonpriaz Wilhelm Kaiser Willielm der Grosse
(največji in najhitrejši parniki)
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni DV" povijajo cene ameri&kih železaic. 2421—H
Etarf Tavčar
Ljubljana
1»
Kolodvorske ulice 35
nasproti stari ,,TišlerJ6vi*' gostilni -
Za čevlje najboljše čistilo na svetu!
Fj*ff»Wg&lpfcHri"frMV0^110  2a  Čevlje ern^leS^ohranju^ W"  ■■W»W««M»i    ■MMHHOHHIMMMa llanje 81 a n o v i t n o.
rA|*n Al ftGlrf^fr^O^Cilna mast za avetle čevlje, kise po njej ■ ■■wlwB«M &   HHBHHiB lepo svetijo i usnje konservira.
!■ * j »     KI' (crna l*««llnf» n»t»Mt> nalašč za
m lGllflt>J^!II!!l kozje (Kid) usnje, chevreau-, gamsovo-,
w" ■■^•r" wB«m« A   mmmmamm Sagrin-usnje in Box-Calf. Usnje postane nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-18—42 barva, obleka se ne maže, čevlji se pa fino, črno bleščijo.
ti
'obiva *4o povsod«
c. kr. priv. tovarna (ustanovljena 1832)
C. kr- (Jvor. dobavitelj. Punai*   Schulerstrasse 21 Na razstavah: v Parizu „Zlata svetinja", v Londonu „Grand Prix".
Štefan Fernolendt
2
n
PerSChetu, Pred škofijo 21
I
O N
■ *mm m wmm
>
0) 3 N< O
O O 3 CD
zadnje novosti!
2850 - 3
Izredna prodaja.
u
e) * 6
Zaradi skorajšnje preselitve svoje prodajal niče in popolne opustitve potrebščin za krojače in šivilje, kakor. Jipk, pozamenterije, gumbov, šivalne svile, trakov, svilnatega blaga, zameta, pliša
in drugih, malili v to stroko spadajoči la potrebščin, boru odslej prodajal vse gori navedeno blago
30°/o clo ^0%>
pod nabavno ceno.
Omenim še, da je blago popolnoma pristno in je bilo nakupljeno izvecine še za preteklo sezono.
Naj to priliko porabi vsaka šivilja in ^sak krojač, ki le količkaj potrebuje takega blaga; priporoča se pa tudi trgovcem, da si nakupijo večjih, množin.
Za obilni obisk se priporoča 2813—3
trgcuino z mednim blagem »gt»
seda) na Starem trgu, tekom meseca novembra pa v Prešernovih ulicah v palači mestne hra nilnice.
.4, -t.
••• - v .■*: •••••-»
vi,  > •• j
i
i
zlatar
2839-6
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča slav. občinstvu svojo
veliko zalogo ^gf
zlatnine in srebrnine,
briljantov in diamantov
ter drugih v njegovo stroko spadajočih stvari po £W najnižjih cenah.
Gospodične
10
za domaČo porabo in
v krojnem risanju
po najnovejšem sistemu * sprejema —
FR. J E S IH
Ljubljana, Stari trg št. 12.
000
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo'novih in že rabljenih 237—39
VOZOV.
Pariška svetovna razstava 1900.
DuB0CTEUR P1ERRE
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. 2921—3
2-119
£nton ^tSkerc
Zlatorog.
To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravlji&ke snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pndržal tudi demona »Zelenega lovcau. Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice Cisto novo, svojo epsko pesnitev; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog".
Izšel je v založbi
L. Schwentner-ja
v Ljubljani
_
in velja broširan 1 K 60 b, po poŠti 1 K 70 h.
k.
ji
me morajo skrbno varovati preti vsako no.suH^"
ker so po tej lahko vs'ika tudi dhj manjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo raiio. Ze 40 let se je izkazalo merilno vladno mazilo, taku imenovano prasko <loiiia<'«< mazilo kot zanesljivo sredstvu za obvezo. To vzdržuje rano čiste, obvaruj«; iste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
ILŠT  ICuz|>oNilJa he is.»k dau.
Proti proilj.laci.u ;K 3-16 se pošljejo 4/1 pušice ali 3 30 «/2 pušice ali 4 60 6/1 ali 4-96 9/2 pusici po -.111116 prosto ua vaako poa tjo avstn>-o<<Take monarhije.
Vfci il.-ti t'iuh ila/.^ ima o zakonito ponovano varstveno znamko.
€■ I a vil u siti
B FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna »pri eriirm orlu" a jYF*K*s»g§ra       2678 —3
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203 Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.
V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mardetschla ger, J. Mayr.
^Irogo solidna
manufakturna trgovina.
- Gešni6 § jPJlavec -
Ljubljano x Jdnoarjcvc ulice x Jijubljana
priporočala slav. 0DČin#fvu ob nakupovanju
jescnsfoli in jimsfofi polrcfedn svojo i^aio ^iogo
rajnovrslnega oblačilncaa blaga.
Gene oojoilje.
Točna posfrcjba.
2&A - 2
(d
O.
" »A* -
0
e)
i
Ljabljana x Špital5Kc alice št. £ > Ljubljano
2795 - 4
priporoča
n©u©$ti v l^onfcl^ciji
za dame in deklice; bluze in dej^e cblel^c, medno blage za dame in gc^pede.
v:
Vsakovrstni lodni in ---krasni barhenti.
JČaztične garnitura, flanelaste odeje in serpe.
Uzorcc pošljemo na zahlevanje poštnine prosto. Solidno blago!
o o o
0)
V/
Jfizke cene!
19
G)
O O
Franc Dolenc
v Ljubljani, Marijin trg št. I.
zraven frazičišilsanstee cerkve.
SlavDemn občinstvu vljudno naznanjam, da zaradi preselitve svoje trgovine 2U14-2
v lastno hišo Stari trg št. I. „pod trančo",
se razprodaja vse
v zalogi nahajajoče manaiakturno blago, obstoječe iz suknenega, modnega, perilnega iu platnenega blaga, kovtrov, ko-cov, preprog, tepihov in garnitur, belih in Jagerjevih srajc, ovratnikov, manšetov in kravat, zidanih, volnenih in zimskih robcev, po znatno znižanih cenah.
Ostanki vseh predmetov pod lastno ceno.
K obilnemu obisku se vdano priporočam
Franc Dolenc.
Največja zaloga,
najboljša in najcenejša jyj tvrdfca
8
i
C*lr\r\\&a\i za pleskarje, sobne WU|J|I^Cy   eJikarje,   zidarje ia
mizarje.
I Ck\lr\\J pristnih angleških, za L-C^UVj vozove.
M— Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po  1 * •/«« »/, in 1 kg.
Jantarjeve glazure
27\   PnHo     Edino   trpežno in d   y\J\AK5*    najlepše maziU1 za trde in mehke pOde.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega in barvastega n pOde; najcenejše in L.ajboljSe.
S B
So
RaniHnlia pripravnega za vsa-i \ajjiuvjia, kovrstne prevtake
Rn lnolinsi za barvanje nurav-Ul Ul lKJ111 ,ca neeaiesa i pohištva.
ovanje ^
za naročetanje ozir. nakupovanje Oljnatih barv, r^ Oljnat h ba v v tubah
dr. Schontelda. Pir nP7!) prirejenega iz lanenegi
1   II I IC^d tija. pristen, kranjbki
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčeno trpežnega.
Gir\oo    alabastrskega in l\JZ>dt &tuka turnega
Karbolineja, ljseg*.
Fasadnih barv za apno.
Rar\/ CIlK h kemičnih, pr»to ua' v# oul ''i ■# nihirudun:-
Kle
13 za mizarje in sobne slikar(e. j
Vzorcev za slikarje,
najnovejših. 2422 15
Olje i>r"oti i>itil^ii.
ADOLF HAUPTMANN
.kranjska lovama oljnatih barv, fir- LJUBLJANA, nežev, lakov in steklarskega kleja.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne"