PoStnlna plačana v gotovini.	Priloga Novln.
'	;nv fr ^a ' DotaM Lendavi, ki je *a tiskarno odgovoren-
MARIJIN LIST
Pobožen mesečen list. Uhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice fžzglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja 1.1904. dec. B„ gda je te list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Vrejtije i izdava ga z dovolenjom višje cerkvene oblasti KLEKL JOŽEF, vp. plebanoš v Črensovcih, Slovenska Krajina, Jugos'av'ja.
I.	Cena v Jugoslaviji na skfipni naslov, če najmenje pet komadov hodi na eden naslov: na mesec eden dinar, ali 12 dinarov na- leto Z tov naročninov je z ednim poštnina za kalendar Srca Jezušovoga tiidi plačana. Za to naročnino dobi vsaki naročnik mesečno na lepom papiri 20 stranski Marijin List, na konci leta pa veliki kalendar Srca Jezušovoga i knižico „Priprava na srečno smrt" brezplačno i poštnine prosto.
Cena na posamezni naslov, če na eden nastov hodi menje kak pet komadov, je 15 Din na leto. Za to ceno dobi naročnik ooleg mesečnoga Marijinoga Lista ešče kalendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava na srečno emrt" brezplačno i poštnine prosto na konci leta.
II.	Cena v inozemstvi, to je prek mej Jugoslavije je: z Novlnami i mesečnim detinskim listom: „Mariiikinini Ogračpkom" letno 101 Din. Kalendar Srca Jezušovoga i knižico ..Priprava na srečno smrt", dobi vsaki naročnik na konči leta brezplačno i poštnine prosto. Ce se pa prek mej Jugoslavije samo Marijin List naroči, je cena t^ga z kalendarom Srca Jezušovoga, „Marijikinim Ogračekom" i knižicov .Priprava na srečno smrt" 40 Din. na leto poštnine prosto.
Naročnina se mora proti naprej plač&vatl: doma mesečno, iz ino-Btfanstva pa do konca marca vse!
Važno za domače naročnike, šteri majo na skupni naslov narečen Marijin List! Naročniki, ki maio v Jugoslaviji na skiinni naslov naroden Marijin List, če si naročijo vsi iz vsej far, ne samo iz edne. tudi Novine, dobijo vse naše spise: Novine, Marijin List. Marijikin Ograček.^kalendar Srca Jezušovoga I .Priprava na srečno smrt" /a 30 Din. letno, to ie na mesec njim pride za plačati samo2 D. 50 p. Najmenje 5500 bi pa moglo biti talcših naročnikov. Marijin List je priloga Novin, kak i Marijikin Ograček, šteri je priloga M Lista.
Vredništvo i uprava M. Lista v Črensovcih, Slov. Krajina.
Jugoslavija.
D A R 1.
Na „Dom sv. Trančiška" v Črensovcih so daruvali v dinaraj sledeči:
N. iz Jližne Amerike, doma na G Bistrici, nrosi za dobro živlenje svoje dece, 45, N. Odranci, v zahvalo sv. Antoni, 10. Antolin Kata, Odranci. nabrala 64, Darilvali so njej: Dominko Jožef, Ščančar Lena. Kociper Martin. Knaus Kristina, ČOlik Jelena, Sečkar Ana vsaki 10 Din; Kavaš A^a. Balažic Verona, Kociper Geta, Zver Lena, vsaka 2 Din Škafar Marija, 4, Antolin Mariia, 3, Zver Treza. 5, Antolin Kata 7 Din Prlele pa izročila nabiraika 23 Din. — Tornar Mariia, M. Polana, prosi sv. Antona pomoč, 5, z Nedelice: Lutar Agata. Lebar Agata, GjorkSš Agata, Nežič Kata, Raduha Kata, Raduha Ana, Raduha Bara, Draš-kovič Bara, Horvat Ana, Magdič Bara vsaka 10 Din., t Kreslin Mariia, Sr. Bistrica, zročila na smrtnoj posteli, 100, Salaj Martin, Črensovci. 3. Farkaš Matjaš, Žižki, v zahvalo, ka stvar občuvana i dobro odana, 10. Plej Kata i Žižek Kata nabrali v Črensovcih na senii,82'50, Bokan Mariji!. Dolič. 2, Ska-per Frančiška, Dolič, 2, Gumllar Aleksander, Vidonci. 20, Tretjeredmki. Van-Čaves, 30, Kožar Treza, Martinje, 5, Tkalec Kata, G Bistrica, v zahvalo za dobro odajo, 60, Bedernjak Martin, Trnje, v zahvalo, 100, Sandor Girela, pristava Gjula, 8, Kavaš Štefan, Odranci, v zahvalo ka stvar ozdravela, 5. Trplan Treza, Moravci, 60, Kavaš Kata, Odranci, iz Bridgeporta, prosi ;>omoč sv. Frančiška za celo drilžino, 50, Kavaš Magda, prosi za srečno smrt, 10, Ben-kovič Janoš, vučiteo v pokoii, Bogojina, 375, tri trgovine v Bogojini, vsaka po 2 Din., v občini Bogojini nabrale Plei Kata i T6rnar Marica z Črensovec z Tčrnar Trezov i Horvat Maričkov z Bogojine: poldrugo vreče žita, vreče pšenice, 50 kg graha i tri metre krumpiov. — Oda sirot, povrni vsem v obilnosti na tom i driigom,sveti. — Odbor.
TVžaki i foringe za „nom sv. Frančiška". „Dom sv. Frančiška" Je
dobo grabo pri pokopališči v Črensovcih. To grabo bi si rad zavozo, ka bi kaj raslo v njej za siromake Pri tnm deli so odbori dozdaj pomogli z brezplačnimi delavci i foringami sledeči:
I.	Težake so dali: Hirvat Ivan Makotrov, Plej Jožefa dovica, Giorek Jožef. Hanc Števan, Kolenko Ivan, Nerad Ivan. Halas Jožef, Žižek Ana, Cigan Ivan, Ritos Peter. Lebar Števan, Goiinar Lovrenc, vsi iz Črensovec: Prša Janoš i Prša Ivan iz Žižkov
II.	Foringe so dali: iz Žižkov: Horvat Anton Kozarov, Horvat Martin Otrošov. Vučko Ivan, Stanko Ana Jerebičova, Horvat Števan, Prša Ivan m'njši, Cigan Matjiiš Čurič <tev»na dovica, Ciglar Števan, Kral Števana dovica, Žer-din Vinci. Žerdin Albš Žižek Ivan. Žalig Jožef, Koštric Jožef, Fotivec Jvan, Horvat Matiaš kapitanov, Farkaš Matjaš, Griiškivnjak Ivana dovica; iz Črensovec: Tflrnar Matjaš, Kramar Ivan, Zelko Števan, Tompa Ivan, Žalik Martin, Cigan Ivan, Ritos Treza, Hozlan (Ritosova) Manka, Ritos Peter, Goiinar Lovrenc, Ž-žek Marko, Nerad Ivan, Tkalec Ivan, Horvat Števan, Žalig Verona, Hanc Števan, Tompa Kata. Kovač Jožef, Kolenko Ivan (dva voza), Kozlar Martin, Markoja Martin, Giorek |ožef, Žalig Matjaš, Cigan Jožef, Ritlop Anton, Rous Matjaš, hšt. 22., Horvat Števan LukaČov, Horvat, Števan Otrošov, Hozjan Jožef, Špiclin Martin, Ritlop Števan. Jerebic Števan BojšiČ Jtirii; iz Trnja: Vinčec Jožef, Sarjaš Ivan, Doma Kata, Krampač Kata, Horvat S. Ana, Horvat Jožef Žoldošov. Kozlar Števan, Horvat Kata; iz D. Bistrice: Cigan Ivan. .
Vsem težakom i foriogaSom se najtoplej. zahvaluje i prisrčni Bog plačaj pravi — Odbor.
Zemle mamo voziti šče par sto vozov. Tisti dobri posestniki, ki so vzeli cedule, ka do vozili, se oprosijo, nai vozijo te, gde njim bo moeoče. Isto prosimo i tiste, ki neso se šče prijavili za vožnjo. Zemla je v Orlov-čeki na ialto dobro* poti — Če je oa što že pripelo zemlo i ne dao prek cedule, prosimo, da to kemprle napravi. — Odbor.
Za zemlo, ki smo jo dobili na cesti po dobroti g Cigan Jožefa cest-noga nadzornika od R tloo Martina, cestara, se prav lepo zahvalimo. Odbor. — Za zidanje Doma sv. Frančiška.
NEBESKEROŽE. SVETA TEREZrjA DETETA JEZUŠA.
Tri leta očinoga mučeništva se mi zdijo najplodnviteiša i najliibša. Ne bi ie štela zameniati za najvzvišenejsa zameknjenia. O, kak sladek je bio te kelihl Iz naših src so kipeli samo vzdihi Jiibezni i zahval. Na poti popolnosti nes-nio korakale, - ne, —: paščile, — letele smo na peroMli liibeznil P'ed tem dragocenim za večnost naloženim kinčom zazavam: .Hvaljen bodi, Gospod, za dneve, kda si nas ponižavao, i za leta, kda smo gledali bridkosti I* Ps. 89, 15.
Celini, ki je dvorila liiblenomi oči, je pisala: „ Predraga I Jezuš Ti podaja težek križi Zakaj se bojiš, da ga ne boš mogla nositi? — Ali nej najin Liiblenec trikrat spadno na kalvarijskoj poti? Zakaj ne bi nasleduvala Za-ročnika?"
„Kak neizmerna ie Jezušova lubezenl Velika bridkost, ki nam jo posila, je dokaz njegove lilbezni. Oh, večnost ne bo zadost duga, da bi io mogli dovolno zahvaliti! Z dobrinami naj obsipava kak je obsipavao najvekše svetnike ... Na zemli ne viioajo ničesar več. Hladna jutra so minola, — ostane nam samo trplenje. Kakša sreča! — Serafi nam zavidajo. Bodive ne samo vdani, z veseliem sorejmive križ."
Po očinom odhodi v bolnico niej piše: Draga moja sestrica! Jezuš je Zaročnik krvi I On hoče zase vso krv naiinoga srca. Istina je, da ie jako težko, ka pr«si Toda veselimo se, — prav zato, ka je težko. O s^eča, nositi križ do otrtljenostil — Čellna, ne morem tožiti nad križom, ki nama ga pošila. Zakaj neskončna liibezen. ki ga sili, da tak ravna, - je nerazumliva. Gospod nedvomno jako liibi Dašeja očo, da ga pUsti toliko trpeti .. . Naše mnče-ništvo se začenia ... Draga sestra, stopive na mučenišici oder in dariljve Jezuši svoje trplenje v zveličanje dliš!"
Pred prejemom črnoga pajčolana piše: .Celina! Kaksa rana toda vera, da jo e odprla prijatelska roka . . Oce ne bo. Jokala sem i jokam, kda Ti pfšem. Ve znaš. kak jako sem hrepenela, da bi ga vidila. Vola boza je da ga nej ... Jezuš me hoče siroto, hote, da sem osamlena, zato, da bo najino
združenje tesnejše".	....
Kda je gospod Martin poslednjič obiskao svoje karmelske hčere, je v jasnom poslovilnem trenutki pokazao navzgor i
— (na svidenie') Bila je njegova zadnja reč. — 29. julija 1894 je izonino.
V	trenutki pred smrtiov je š, enkrat z nepopisnov labeznijo* i hvaleznostor upro pogled v Celino, ki je pri njem ostala. Z njc-ovov smrtjov se je pre-tTgala Trezikina zadnja iskrena vez. Celino je tolaži a: Dober Bog nam
o nieea ki sva ga tak nežno lfibili. Ali ne zavolo toga, da bi po vsoj pravidllhko nfolilK ,Oč* naš, šteri si v nebesi- Kak tolažl.va je ta boža reč! Kakšo obzorje odpira najinim očem:"
Trezikin pogled se je še zavilpno zdvigno proti nebi, kda je odišo za materiov ittdi lObfchl oča. Še presrščnej je zahrepenela po večnoj domovini.
V	istom pismi nadaliije: .Predrag C.lina! Hitro se borzzprso mrak 1 mrzloj zimi bo sledila toplota večnoga Sunca . .. Hitre bov. dospeli v rojstni kra, k veselji najine mladosti. Nedelski .-ečeri i skUpno živlenje se bodo vrnoli
Silno notrašnje trplenje je punilo Trezikino dušo, pa svojih mok nej mosla razodeti. - Vod.teo duhovnih vaj jo je razmo Srce se njo je olej-šaio i sprostilo. Batrivao jo je, naj nadaliije pot zaviipnosti i hibezm, i njej zagotovo, da njene napake i nepopolno^ ne zalije Boga. ar neso prosto-volne. Viher se je polego. Jadra njčnoga čun.ča je napela nova gorečnost To zagotovilo je bio odse\ TTCzikinee . najglobšega naziranja. -ama pravi: Gospod je lubeznivejši nego vsaka mati. 1 poznal* na #ble kotacte ne samo ednoga materinskoga srca. Vem da je mah vseli pripravlena, da deteti odpusti nepremišlenosti i pomenjkanje nežnosti".
Dva meseca po teh blagoslovlenih dfihovnih vataii se je ustanovitelica liziieške:'a Karmel a, mati Genovefa, prest iia v nebeški Karmel. \ orna redovnica je jako Magodeino vplivala na Malo 1 reziko. Vdajala njej je njena preprosta svetost. Trez.ka Je boln.eo nek. č pil a, ali se njej je Bog kda razodeo. Pobožna redovnica je dala, da takših milosti nej nikdar prejela. I o ie Malo Cvetko jako veselilo. Zaliiepenela je po tak.-oj svetosti, a se njei e zdela jedino prava. KosUvlajoča se mati Genovefa jo je nekega dne osrečila s spominskim izrekom; .Sjazite Gospodi z veselim srcum i v miri, kajti, moje dete, - naš Bog, je Bog mira!"
3. V Bogi skrita.
Živlenje karmeiiČanke je skrajno preprosto, zviin če jo Gospod pozove za vstanovitelieo nove karmeiske naselbine O*ak se dnevi /.menjavajo v U-hoti, pozabienosti, apostolstvi molitve, žrtve, dflhovnoga poleta i neprestanih, Bogi znanih večnostmh osvojitev —	. . , ,
Trezikino poslanstvo se je začelo komaj po smrti. V ž vlenji je iskala pozablenost i skrito*, da bi bile njene posmrtne jrttotitm zadnioi bolezni je naštela sircosfansiic službe, ki jih je opraviala. 13. julija 1897 je prevrta bolnukoj dv-rjemei, . »dnu; sestri Pavlini: DPo vstopi sem bila pomočnica matere podprecin.ee pn š.van.i perila. Pometala sem-lud stopnice i hodnik. V tom časi sem navadno o pt i 5 v ogradi vplete, ka nej bilo našo, materi prednici povoii. Z IS letom mi je bilcpo preoblek. pover; jena oskrba obedmet. Pometala sem ,o i : ^ijavala vrčke z vod^.pivom Leta 1891 sem prišla v dneh 40 vurnoga cestni*** v sa«tatijo. Leta l892 sem bila od junija do avgusta p; osla Takrat jem sukala freske pn tabernak i v našoj molitvenici. Pomagala sem tiid. sasrri oskrbnic iDepc.taire oskrblava vse zviinešnie samostanske potrebščine ) Nato sem postala vratarja se pri tem še nad a te bavila s slikanjom Po volitvah— 1896. kda je bila maA Marija Gonzaga ponovno /voljena za prednico, sem se vrnila v zbolela Prosila sem, da sem smela konfi pomagati sestn N. pn oskrbi perila. .
*	Domači pivi spodoben izdelek.
*	V postnih dnevai je "Najsvetejše izpostavleno 40 viir.
**» Prednico voli samostanski zboi (kapitelj).
**
r
Najvekši kinč katoličancov.
Pregled zdajšnje sv. meše.
Navadno ste dozdaj vsikdar po katekizmuši delili sv. mešo na štiri glavne dele. Liki zgodovinski razvoj kaže, da ma sv. meša v prvoj vrsti dva velkiva dela: pripravo i daritev. Od štirih znanih glavnih delov obsega priprava: evangelij, — daritev pa: dariivanje, spremenenje (povzdigavanje) i obhajilo, ali pre-čiščavanje.
Najbouše lehko primerjamo sv. mešo starokrščanskoj cerkvi, ki ma dva prostora: preddvor i svetišče, kak šče dnesden majo po mestaj cerkve kakši prostor pod zvonikom ali korom, prle kak se pride na dveri v cerkev v pravo svetišče. Te prostor je bio negda vekši i tii so bili javni spokorniki, šteri so ne smeli v cerkev. Tiidi je bio tii studenec za zmivanje. Te preklit je de-lao prehod s ceste v svetišče. Svetni šum bi naj za nas tii vtihno. V njem bi se naj pripravili, da bi zbrani stopili v svetišče. Ravno te namen ma priprava sv. meše. Zresniti i pripraviti nas šče na sv. daritev, štero bomo sledkar po duhovnikovih rokaj dariivali.
Priprava sv. meše pa ma dva dela. V prvom ide človek k Bogi, v driigom se Bog poniža k človeki. V prvom guči človek z Bogom v molitvaj, v driigom guči Bog z človekom po apoš-tolaj i svojem lastnom Sini (v evangeliomi).
Prvi del priprave nas zdigne po štiraj stopnicaj gori k Bogi: 1. obžaliivanje (Confiteor), 2. hrepenenje (Gospod, smiluj se), 3. slavospev Bogi, Gloria, (Slava Bogi na višavah), 4. prošnja. — Tak smo se mi v začetki meše zdignoli z našov molitvijov do božega prestola. Naše prvo delo pri sv. meši je teda molitev.
V driigom deli priprave pride Bog Oča proti svojoj deci i nam guči: 1. po svojem božem poslanci (v lekciji), 2. po svojem lastnom Sini (v evangeliomi), 3. po svojoj Cerkvi, po na-rnestnikaj božih — diihovnikaj v predgi. Naše drugo opravilo pri sv. meši je, da posliišamo božo reč.
Molili smo i poslušali božo reč, zdaj smo zato zadosta pripravleni na drugi velki del sv. meše, na daritev samo. Dveri
v svetišče prave daritvi dela „Jaz verjem", ki ga moramo tu obtiditi. (Poglednite si sliko, ki je objavlena v oktobri!)
Najpoglavitnejši del sv. meše pa ma tri stopnje. Najsvetejši del je spremenenje (podigavanje). Spremenenje je bistvo i središče sv. meše, ar se te Kristuš daruje Bogi Oči. Priprava darov, kruha i vina, je pred tem i se zove dariivanje. Za spremenenjom sledi dovršitev daritvi — prečiščavanje, ali obhajilo. Te tri stopnje ma teda daritveni del: dariivanje, spremenenje i prečiščavanje ali obhajilo. V prvih časih so med dariivanjom zaistino verniki dariivali kriih i vino. Vsakši je prineseo svoj dar na oltar, ki ga je duhovnik posveto. Zdaj pa darujmo bar zedinjeni z mešnikom! Pri spremenenji posveti Kristuš naše zemelske dare v nebeške, v svoje lastno Telo i Krv. Da se nam za dar, da ga moremo dariivati nebeskomi Oči kak najpopunejšo molbo, zahvalno, spravno i prosilno daritev. Pri sv. obhajili pa sprimemo isti nebeški dar v hrano.
Tri reči so, štere moramo pri toj daritvi včiniti: damo kriih i vino (zdaj skupno z duhovnikom), te kriih pri posvečenji podignemo, pri obhajili ga sprimemo. Pet velkih djanj zahteva od nas dobra i pobožna vdeležba sv. meše: da molimo, poslušamo, darujemo, podignemo i sprimemo.
Premislimo šče zdaj ednok sv. mešo. V pripravi damo mi z molitvami Bogi reč i sprimemo od njega božo reč kak protidar v lekciji i evangeliomi. Pri daritvi damo mi Bogi pod podobov kruha i vina svoj dar i sprimemo pri obhajili boži dar. Med tem našim i božim dajanjom pa leži na oltari dariivani Agnjec — sam Kristuš, najdragši dar, ki ga zavolo nerazumlive bože lubezni moremo vsikdar nebeskomi Oči dariivati kakti svoj dar v najvekše počeščenje i v odkiipitev za svoje i za grehe sveta.
Ali je ne to nekaj velkoga? Pri sv. meši se vistiniti Jakobov sen od nebeške lestvice. Angeli hodijo gori i doli pa nosijo božo reč i nebeški kriih. Pri sv. meši se spunjavlejo Jezušove reči, štere je pravo Natanaeli: „Vidili bote nebo odprto i angele bože gori i doli hoditi nad Sinom človečim.a
I mi smo bili dostakrat tak jako brezčutni i hladni pri toj velkoj skrivnosti.
(Po Parschi.)	_
V svetišči je polmrak.
V svetišči je polmrak, posvet večni je tihi: tak tih ne vsak, ki vsikdar čepi med Bogom i svetom.
ki je zamenjao pestra mamila z Svetlobov.
V svetišči je polmrak, križno pot moli sestra: njoj je ednak,
V svetišči je polmrak, vunej cestni ropot. Svetlobni trak je vdaro odnekod i hitro vgasnoi
V svetišči je polmrak, molim rožni venec . . . Posluh moj je tenak, Ka je povedao duši Mladoženec? - Da njej bo vse razložo.
Španjolska je ostala brezi svojih najbouših sinov.
Španjolski narod je najbole pokazao svojo privrženost Jezuitom, kda jih je država razpiistila.
Genlivi prizori.
Letos 2. februara je bio razpiiščeni na Španjolskom Jezu* itski red, šteri si je skoz nikelko stoletij med španjolskim narodom pridobo neizreklive zasluge za španjolski narod i njegovo kulturo. Ob razpustitvi je španjolski narod pokazao, kak zna ceniti te zasluge. Brezštevilni so izpovedali svojo privrženost. Nešterne genlive prigodbice o tom nam opisavle revija „Život", štero izdavlejo čč. oo. Jezuiti v Zagrebi.
Kda je na pr. prišeo v Comilles glas o razpustitvi Družbe Jezušove, so posliišateli tistoga vseučilišča začnoli vsi jokati. K rektori je prišlo prek 30 bogatij meščanov, šteri so ponudili Družbi svoje hiže, da bi se naselili tam vsi profesori. I tiidi v Bilbao je vsakši katoličanec pozvao k sebi na stan po ednoga Jezuita. Dijaki tamošnjega jezuitskoga vseučilišča so skupno prijeli sv. prečiščavanje v vseučiliškoj kapeli. Eden od akademikov je na konci meo govor, kak naj vsi živijo po katoličanskom navuki, šteroga so se navčili od Jezuitov. Eden Jezuit je položo ravno 2. februara, na den razpusta, javno v cerkvi svoje zadnje oblube. Pri tom čini so bili poleg vsi vseučiliščniki. Od velkoga genotja so vsi zajokali. Zdaj je vlada prevzela to vseučilišče i je dobila na šolo samo 6 posliišalcov.
Driižba je v Onji mela kolegij — semenišče. — Gda je izišeo dekret 23. januara, so liidje prinesli raznih darov i penez. Meščani so 31. januara opravili vsi sv. obhajilo v Družbinoj cerkvi. Popoldnevi je mestni plebanoš meo poslovilno predgo i se je zahvalo Družbi za vsa dobra. Vsa cerkev je jokala. Kda so Jezuiti šli v Belgijo, so prišle za njimi cele vrste vernikov na postaje (alomaše),gde so jim kiišovali roke i njim dali razne dare.
V Valladolidi bi nastanole razne demonstracije i bune, če ne bi Jezuiti sami mirili ludstva. Nišče od Družbe je ne bio v nevoli za to, gde bi se nastano, gde bi dobo prenočišča. O kak velka je bila teškoča v tom, koga ne bi razžalostili, če njemi ponudbo odbijejo. Vrsta liidi je včasi neposlušna, zato so katoličani v to j nevoli napadnoli auto, gde se je vozo pokrajinski namestnik, i so skamenjom razbili okna na motori. Tu je 29. januara mro Jezuit Marcelin de la Paz v 90. leti. Zagviišno je celi varaš bio pri njegovom pokopi. Vnožine liidi so spevale himno sv. Ignacija.
Gda so odišli iz Salamanke Jezuiti, je prišla velka vnožina naroda na železniški kolodvor, da jim kiišne roke i obsiple z cvetjom. Vsakši den je odišeo eden del Jezuitske hiše. V tom časi so komunisti šteli, da preprečijo nove poklone i so zaran zavzeli celi kolodvor. Ali sčasoma je pa prišla tak velka vnožina katoličanov, ka je komunistom včasi minola vola ustavlati se bar ednoj reči i so se včasi razišli. Celi kolodvor je odme-
vao od vzklikov i pesmi. V Belgiji so pa načelniki i celi polk vojakov dočakali Kristušove mantrnike.
V	Valenciji je Družba Jezušova mela semenišče 400 poslii-šatelov. Gda se je zvedilo za vladin dekret, so prišli vsi bivši posliišateli, šteri so bili prle v semenišči, nazaj i so prevzeli vodstvo zavoda v svoje roke. A to je trpelo malo časa, samo od 2. II. do 5. II., dokeč je pripadao kolegij Društvi. Nato pa je vlada navalila v zavod i nadomestila državne profesore. A posliišateli? Vsi so se odselili, ar roditeli želejo, ka se njiiva deca vči po katoličanskom ne pa po driigoj veri.
V	Gandiji so Jezuiti meli duhovne vaje za ženske, gda je izišeo ravno vladin dekret i potem 23. januara za moške. Ednij i driigij je telko bilo, ka je cerkev bila ščista puna. V Geroni se je vse liidstvo dalo prečistiti od Jezuitov.
Jezuiti, šteri so ostali v Španiji zdaj po vladinom dekreti, ne smejo delovati v cerkvaj svojega reda, ali oni so svojo delavnost prenesli v farne i druge cerkvi.
Družba ma bluzi Malage veliko semenišče Miraflores del Palo. V tom semenišči so ostali poslušalci do driigoga februara. Starejši so celo noč nikaj ne spali i so samo molili. Novi vladni predsednik je obečavao vsefele roditelom, če ostanejo njiivi sini v semenišči. Ali nieden ne je ostao. Državni profesori so se priselili, a so se včasi pa izselili, ar je zavod bio prazen, i so se njim vsi smejali i jih zasmehavali.
Gda so meščani v Viilafranki de los Barros zvedili za vladin dekret, so pridrli v semenišče Družbe Jezušove i so med jokom predali Jezuitom dosta lepih darov. Pri zadnjoj meši je bila cerkev nabito puna. Na konci meše je predgao rektor semenišča, ali, da je narod začno glasno jokati, je nej mogeo dale predgati i je od genotja o. Muzqui/ mogeo henjati. Vse liidstvo je na konci o. rektori kiišiival roke. Diiiž!>a je to semenišče prenesla na Portugalsko, kama so prišli tiidi posliišateli zavoda.
V	LoyoIi se je na glas o vladinom dekreti nabrala tak silna vnožina liidi, ka je bila bazilika sv. Ignacija puna. V baziliki so spevali himne na čast sv. Ignaciji, nato pa so šli pred hišo mest-noga načelnika i ga prisilili, ka je protestirao brzojavno proti vladi i proti razpusti Družbe. Naslednji den se je začnola devet-dnevnica v čast sv. Ignaciji i bazilika je bila vsikdar nabito puna katoličanov. 30. januara je velka vnožina prejela sv. pre-čiščavanje. Na večer se je nabralo prek 20.000 liidi v baziliki, gde so molili i nazadnje zaspevali „Pozdravlena Kralica". Generalni vikar je nato predgao i je morao miriti i prositi narod, naj se ne čemeri na vlado. Gda so Jezuiti odišli, je eden zdravnik šo od hiše do hiše i vsešerom postavo napis: Ne bo dugo, ka se povrnejo.
V	Viktoriji so predali katoličani Jezuitom nebroj podpisov s pismom, da ne bodo prle miriivali, dokeč se ne povrnejo nazaj. I obdarili so je z raznimi dari. Eden župnik njim je po-niido pismeno celo svoje pohištvo, ar je ne meo penez.
Šče več bi mogli napisati. Pa što bi mogeo, da vse napiše ? Liidstvo, kmetje, meščani, polodelavci i trgovci, obrti.iki i
nameščenci i pa vsa katoličanska inteligenca, vsi so se trudili, da izkažejo Družbi Jezušovoj svojo zahvalnost i privrženost. To so izrazili i mnogi socijalisti i liberalci, ar so vidili, da osrednja vlada nema pravice. Pa vse glih je vlada po svojih novinah proglasila, ka je den 2. februara, den razpusta Družbe Jezušove potekeo v prilog i odobravanje vladinoga dekreta. Odgovorimo, da kak se z dlanjov nemre pokriti sunce, tak se nemre tiidi z službenimi izjavami prekriti istina.
Pokoja daj . . .
Vtihnoli so zvoki, onemo korak. Mirno pod oboki spava tihi mrak.
Tajno šepetanje	Vekov Bog v samoti
bliža se z višin,	skrito tu prebiva,
tiho koprnenje	V večnoj ga lepoti
iz nebeških lin.	moli vera živa.
Bog, v bolesti nemi * diiša mi ječi. V te gleda oko mi, mir srce želi ...	C.
Verne diiše!
Vse spi! — Narava sama počiva. Niti edna bilka se ne zdrami v zemli. Vse je kak mrtvo. Sunce na nebi boječe pošila svoje žarke, kak bi se bojalo, ka te za mrtve sfalijo. Vse to nas spomina resnosti dnešnjega dneva — dneva vseh naših pokojnih.
Nemreš brez vsakoga čustva iti mimo pokopališča. Že v tebi samom je ta zavest, tudi jaz bom ednok tii počivao. To nosiš sam v sebi. Toga čuta ne moreš zamoriti, če ravno bi včasih rad.
Zvon v stolpi se oglasi. — Neka neznana sila te žene z doma. Sam ne veš, kam prav za prav. Toliko znaš, da ti doma nej za zdržati. Vsaki vdarec zvona te zove s tak žalostnim glasom, da bi se kameno srce omečilo. Vsaki vdarec te spomina na jezere pokojnih. Vsi z ednim glasom ti kričijo: „Usmili se nas"! Daj nam pomoči! Daj nam odkupnino, da bomo lehko šli k Večnomi Bogi.
A ti ostaneš za vse prošnje gluhi.
Nekaj te pa vseedno žene naprej. Vsaki vdarec zvona ti postane razložnejši. Vsaki trenotek si bliže domačiji mrtvih. Pred tebov se razsvetli kraj žalosti! Stotine pobožnih duš vidiš, ki močijo s suzami grobove svojih dragih.
„0 liibi Jezuš, usmili se pokojnoga oče!" Očanaš — ki si v nebesah. —Mala, nedužna deca odgovarja pobožno. Pri driigom grobi vidiš jokati za mladim cvetom ... za detetom, ki še nej skusilo trplenja. Vse obdarijo z molitvami te den.
Stopim stopaj dale. Temen prostor. Sve gomile se zagrozijo v temnoj noči. Na grobih ne niedne svečke. Žive duše ne na tom kraji.
Pitam se, što koli je tu pokopan?!
„Ah, pomagaj nam! Me, zapuščene duše smo. Nemarno nikoga na sveti, zato tudi nišče ne moli; zato tiidi ne niedne svečke na našem grobi!"
Ja što pa ste?! Čemi kričite tu nad menov? Jaz vam nesem ničesa vzeo!
„Ah strašno trpimo! Večna pravica nas je zavrgla, čistimo se duše, ki smo se zavlačile v živlenji. Prosi za nas! Vsmili se nas!
Strah i trepet se polašča našega potnika.
„Što koli govori? Se zgledne okoli. Ve ne vidim niednoga, da bi kričao, niednoga da bi vzdihavao. Malo še prisluhnem!
„Joj, kak bi mogo poravnati krivico, ki sem jo včino sosedi! Kak je težko breme krivičnosti. Zakaj sem si v živlenji prilaščao tuje stvari! — Odpusti mi sosed! Vse zobston, ne sliši me! O ti Pravičen sodnik, zakaj ne poznaš po smrti vsrnilenja!"
Kaj naj to znači: krivico, da bi njem naj odpiisto, pa da
bi se ga usmilo? Što si vendar? Povej, ali si telovno bitje, ali si mogoče duh?
Smrten strah se ga polasti. Zbegane poglede meče po vsem pokopališči, skuša zvati na pomoč, misli že pobegnoti, a ne more. Duše pokojnih so ga priklenile nase.
Da duše, zapuščene duše smo. Vse nas poznaš, ar si v živlenji živo z nami vkup. Celo ti si bio kriv, da zdaj trpimo, da še ne smemo gledati obličja Pravičnoga.
Naednok se stisne. Kolena se njemi same od sebe pripog-nejo, glava se skloni, roke sklene v pobožno molitev za vmrle. Postao je iz nevernika pali veren kristjan.
Mi vsi smo takši potniki — neverniki. Vsi nosimo na vesti krivdo naših pokojnih. Spomni se tiidi ti dnes svojih dragih pokojnih. Naj se združijo naši glasovi v en sam glas: »Gospod, vsmili se duš v očiščilišči!"
Človek spomni se jih, ar boš tam ednok sam pomoči potreben!
Milost, vsmilenje, moj Jezuš, v zdajšnjih nevarnostih! Pokrij nas s svojov svetov krvjov! Amen.
Hišni zakon je svestvo.
Čtete »Novine", eden ali driigi še mogoče kakši drugi časopis. Ka pišejo novoga? Vnogo, v ednom se vsi strinjajo, da je velika nevola po vsem sveti.
Pa kaj bi hodili tak daleč. Poglejmo rajši malo po naših vesnicaj. Velike nevole nas terejo. Strašno drago je, ka kupujemo, poceni, ka odavamo. Davki so veliki, letine slabe. Otave nesmo kosili, hajdino i proso smo pripovali komaj za seme. S strahom čakamo zimo: toplo obleko i obutev bo trebelo deci i nam. Kje naj vzememo peneze?
Če bi še bilo samo to! Če ne bo nove obleke i obiiteli,
bomo pač staro krpali. Penez nemarno, istina, kruha pa do sitosti. (Bodimo Bogi zahvalni za to dobroto! Dosta liidi strada po sveti.) Pa vendar kak malokda nam tekne dober rženi kriih, ki nam ga Bog ne reže skopo. Koliko svaje i greha je v naših družinah, koliko skuz očivesnih i skritih! Kak da nega božega blagoslova nad nami.
Kaj je zrok tomi? Pozabili smo, daje fundament družine, hišni zakon, svestvo.
Vsi znamo, da je Bog stvoro Adama i Evo kak moža i ženo. To je bio prvi hišni zakon. Sam Stvarnik je že pri tom prvom hišnom zakoni do-ločo njegov namen za vse večne čase, rekoč: „Ras-tita i povnožita se i napu-nita zemlo!" To se pravi: Rodita v liibezni deco, iz štere naj izhaja rod za rodom, dokeč se ne bo napunila zemla z njimi, ki mi bodo služili v pokorščini i se s tem zveličali. Zemla i vse, ka je na njej, naj jim bo v službo i last! V novoj zavezi je Jezuš Kristuš hišni zakon povišao v svestvo.
Kaj je hišni zakon?
Posliišajmo sv. Matercerkev, šteroj jedinoj je dao Jezuš Kristuš oblast, da nas vči v veri i jakosti! Hišni zakon je popolna, rodovitna i nerazdriižliva zveza moža i žene.
Zveza moža i žene je prava i popolna, če se njeva duši
Kitajska. Misijonarka vči v Svatovi starico, štera se je priglasila za sv. krst, na vero katoličansko.
še prle i tesnej združita nego njeva teli. Temelj zveze mora biti močna lubezen, ki ne izvira iz reči, ne iz počiitnosti, nego iz globokoga nagnjenja duš. Apoštol pravi kratko : „Nesta več dva, nego edno telo."
Iz te popolne zveze izvira rodovitnost hišnoga zakona. Kda mladoženec i sneha pri prejemi svestva izrečeta pred Bogom i liidmi svoj: „Hočem", sprejmeta prostovolno drug driigoga v last z vsemi jakostmi i slabostmi. Vtrjavati se v jakosti, izravnavati, ka je krivoga, i tak rasti v lubezni do Boga, to je prvo. Drugo i višje pa je: Roditi v lubezni i v pokorščini do Boga deco, jo z dobrotov negovati i z bogaboječnostjov vzgajati.
Nerazdriižlivost hišnoga zakona je potrdo sam Jezuš Kristuš z rečmi: „Ka je Bog zdriižo, naj človek ne loči!"
Odlične so vrline i dužnosti hišnoga zakona. Zato ga apoštol po pravici imenuje veliko svestvo.
A Bog bi ne bio neskončno dober, kak je, če bi pusto slabotnoga človeka samoga pri vršenji tak težkih dužnosti. O ve tudi ne! Stvoriteo sam je pri tom velikom deli majster, mi smo samo njegovo orodje. Kak sodeluje pri rojstvi odličnej nego mi, ar stvori nemrtelno i neskončno lepo dušo, ki njemi je spodobna kak nam deca po teli, gotovo nikaj menje odlično ne sodeluje pri našem trudi, da bi to dete ohranilo i vrnilo Bogi njegovo liib-lenko — dušo nezamazano.
Zakaj potem toliko nevol v naših družinah, če je sam Bog z nami? Bog nam nudi pomoč, če jo hočemo i znamo izprositi. „ Trkajte i se vam bo odprlo!" živimo, kak nas On vči, ne po navukih slabih liidi, ne po svojoj pameti, ali bole, nespameti! To je jedino zdravilo i jedina prava pot iz greha i trplenja.
Nazaj k Kristuši i njegovoj Matericerkvi.!
*
Pravijo, daTje hišni zakon jarem. Ne lepa primera, koristna pa. V jarem sta vpreženivi kravi. Če obe ednako vlečeta, teče, kak da bi bilo namazano, če se rivleta sem pa ta po cesti, ar bi se edna ali druga rada oprostila napora, njima bič poka po hrbtih. Včasih se pa celo voz v grabo prevrne.
Naj nam bo hišni zakon zlati jarem, v šterom mož pa žena v prizaneslivoj i potrplivoj lubezni vlečeta zlati voz, pun miru, sreče i blagoslova božega!
Pa da bi se nam te voz nikdar ne prevgo.	_ _
Bodi mila mi vodnica!
Kaj me sili, da prihajam, vedno tebe prosit varstva, da se vnovič ti poklanjam, zlata krona vsega stvarstva?
Kaj je ona tajna sila, ki me vodi k tebi, Mati? Kaj da li zazavam te, Marija, da brez tebe žalost hoče me obdati?
Vidim, da brez tebe, o Marija, sveto meni moči nej živeti, če pomoči tvoje nejmam, v boli i obviipi mi je vmreti.
Zato Marija, prosim te prisrčno, ostani vedno mi liibeča Mati, Sveta ne daj mi vzlubiti, v lubezni tvojoj, daj mi zmagiivati.
Po vihernom morji mojega živlenja, ti srečno vodi Mati, čunič moj, da enkrat v sreči i veselji,
bo večno s teov Uibeč te otrok tvoj. Viktorij« Raziagova
Sijajno svedočanstvo od katoličanske cerkvi.
Ime nadpiišpeka Mar Ivanoisa je dnes že vsem dobrim katoličanom poznano. Od njega ne pišejo samo razne misijonske novine, nego tiidi drugi katoličanski listi. Pred kratkim časom sam meo sam priliko, da se spoznam s tem človekom v Rimi. Te človek je okoli 60 let star, bistroga pogleda i pun odločnosti. Rojen je od odlične indijske rodbine. Svoje včenje je do-vršo na indijskih vseučeliščih i je postao duhovnik i kesnej piiš-pek. S svojov vučenostjov i s svojim zglednim živlenjom si je pridobo velki ugled v vsoj Indiji.
Južna Afrika. Mati mele na domačem mlini kukurco Lačna deca se komaj včakajo, da dovrši svoje delo. Med tem narodom z uspehom
delajo misijonarje.
L. 1930. se je Mar Ivanois odrekeo Jakobitskim zablodam (Jakobiti so krivoverska ločina, štera se je že v 5. stoletji odcepila od katol. cerkve; ne priznava v Kristuši dve naravi — božo i človečo.) i postao katoličanec. Njega je posnemalo na jezere drugih jakobitov ne gledoč na najvekše zapreke, štere so mogli prenesti.
Zdaj se nahaja Mar Ivanois v Rimi, da pokaže sv. Oči svoje delo.
Na pitanje, ka ga je spravilo v krilo katoličanske cerkve, je dao sledeči odgovor: Vnogi razlogi so me overili, da je ka-toličanska cerkev najsigurnejša pot v nebesa. Ona je jedina prava i v njej edinoj so pravi navuki, štere je Kristuš prineseo na svet. Včenje i premišlavanje, me je zagotovilo, da je bila katoličan-ska Cerkev edina vretina milosti i da tak ostane tiidi v bodočnosti.
Nadale neje moglo biti skrito pred mojimi očmi, da so vse druge tak žvane „cerkve" jako slabe, da bi bile sposobne, da sptittijo vse ono, ka je Jezuš Kristuš šteo, da napravi prek svoje jedine Cerkve.
Med vsemi verami sam najšeo samo edno edino silo, štera v istini riosi mednarodno obiležje, štera je močnejša od vseh drugih i štera lejko V svojem krili zbere vse liidstvo, da vse združi i navdehne z ednim edinim duhom i rta te način zasigura trajni mir i blagoslov Boži za vse. Takša sila je edino v katoli-čanskoj Cerkvi, štera edina more dati liidstvi tak zaželeni mir i zednim njemi zasigura v vsem napredek.
Katoličanska Cerkev nadale drži ravnovesje med oblastjov i posliišnostjov. Pri njoj je nezmotlivost v veri, osebna sloboščina i društveni mir. Jedino v katoličanskih navukaj najdem zadovolna pitanja o družini, državi, napredki i izobrazbi.
Na zadnje so na mene deliivale razne nezdrave prilike v nekatoličanskih cerkvaj. Kak Jakobit sam spoznavao krščanski navuk, ali vseedno ne sam ga mogeo tii pa tam zarazmiti. To me je jako vznemirjalo i davalo nagibe za nadalnje včenje. Osve-dočo sam se na konci, da je jedino katoličanska Cerkev pravo svetišče sv. Duha. I gda je do toga prišlo, sam postao katoličan, ar bi inači grozno pogubo svojo diišo. Boža previdnost me je vodila stopaj za stopajom, dokeč sam se ne znajšeo v krili ka-toličanske Cerkve. H. Str. _
Kak se lehko obogatimo za večnost.
Bogastvo je mislim najbole cenjena svetna dobrina. Stojezero rok se gible nevmorno od jutra do večera, često tiidi ponoči, da si pridobi bogastvo. Vnogi bežijo za njim vse živlenje zaman, drtigim je pali sreča mila, kak pravijo, da si pridobijo veliko premoženje. Toda ali prinaša bogastvo vistini srečo? Nešteto slučajov dokazuje nasprotno. Često se je že pripetilo, da je š.o znoro ali da ga je zadela kap, če je obogateo nenadoma. V druge rodbine, ki so živele prle mirno i zadovolno, se je z bogastvom vred naselilo tudi razkošno živlenje i z njim greh — vmorilec prave sreče.
Istina se najdejo liidje, ki znajo prav lepo vporablati svoje imanje, kak na priliko znani kitajski dobrodelnik Lopahong, toda ti so častne izjeme. Težko je najmre meti veliko bogastvo, pa svojega srca ne navezavati nanje. Zato je naš Zveličar zagrmeo : „Jaj bogatinom!"
Sezna s tem ne trdimo, da bi se ne smelo skrbeti za svetno premoženje, a to se ne sme delati s prepovedami sredstvi i ne v tolikoj meri, da bi se zanemarjala skrb za diišo.
Vnogo je liidi, ki zemelsko bogastvo zamenjajo s srečo v. I vendar je najti več prave sreče v ubožnejših družinah nego pri bogatinih. Koliko brezmejnoga trplenja se često skriva pod svilenov i bar-šunastov*oblekov! — Ka naj še le pravimo od liidi, ki si pridobijo bogastvo s krivičnimi sredstvi, kak z vkanlivostjov, tat-vinov, uboji, ali krivov prisegov? Te nesrečneže že zdaj grize
črv nemirne vesti i jih bo grižo vso neskončno večnost, če ne poravnajo krivice pred smrtjov. I to bi naj bila sreča? S tem pa nesam povedao, da bi se človek ne smeo veseliti pošteno pri-doblenoga bogastva. Nikak ne! Samo svojega srca ne navezuj nanje i vporablaj ga po božoj voli, ovak bodo tiidi tebi valale reči Gospodove: „Jaj vam, bogatini!"
Če pa vkliib vsej pridnosti i varčnosti ne prideš do blagostanja, ne žaluj i ne zavidaj bogatinom minlivoga premoženja, nego prizadevaj si, pridobiti večno bogastvo. Ve poznaš ono učinkovito sredstvo, s šterim si ga lehko pridobiš. Imenuje se lii-bezen. Da se boš še bole ogreo zanjo, prečitaj ponovno i § prevdarkom sledeča izvajanja.
1.
Liibi Gospoda, svojega Boga iz vsega svojega srca, iz vse svoje diiše i iz vse svoje moči. To je prva i najvekša zapoved. Ka nas nagible k toj lubezni? Apoštol lubezni sv. evangelist Janoš, pravi: „Dečica, liibimo Boga, ar je on nas prle liibo." — Da, liibo nas je že, preden je stvoro svet, On nas liibi zdaj i nas bo liibo vso večnost, če samo vmrjemo v njegovoj milosti. I sv. apoštol Pavel pravi: „On me je liibo i se je daruvao zame."
Po rečaj sv. Ignacija nej pripravnejšega lesa, da se zaneti ogenj lubezni, nego je les svetoga križa. To se pravi: premišla-vanje trplenja Gospodovoga nas najbole nagible k liibezni božoj.
Boga lehko liibimo iz raznih vzrokov i ravno gledoČ na te vzroke različavamo popolno i nepopolno lubezen. Če ga liibimo zato, da bi se zveličali, je to nepopolna lubezen, ar izvira iz samoliibja. Ta lubezen je toti koristna i celo potrebna, da podpiramo svojo slabost, viipajoč na plačilo i iz strahu pred kaz-nijov, toda popolna lubezen to nej. Popolna lubezen se toti tiidi začenja pri sebi, pa vodi naravnost k Bogi i se zgledava samo Nanjega.
Ona liibi Boga zavolo Njega samoga, zavolo Njegove neskončne popolnosti i zavolo nebrojnih dobrot, ki nam je izkazuje. Boga liibiti v najvišišoj meri je nam navadnim zemlanom nemogoče. Kak vzvišena je bila lubezen sv. Frančiška Asiškoga i sv. Ignacija Lojolanskega, kak ponižna i globoka liibezen sv. Jederte, kak goreča lubezen sv. Terezije. Tak liibijo svetniki, a mi smo samo ubogi grešniki. Toda ne samo goreče brvno, nego tiidi najmenjša iskrica je ogenj, i naša lubezen je popolna, če lehko pravimo: „Liibimo Boga črez vse, zavolo njega samoga, ar je neskončno dober i vreden vse naše lubezni." Takša liibezen je popolna, ar si ne moremo misliti popolnejšega zroka zanjo. Čeravno mala, lehko postane po vaji vekša i močnejša. Iskrica zaneti vogeo, vogeo zaneti les, celo zeleni i vlažen les, čeprav polagoma. Prav tak je z liibeznostjov.
Izprva je toti naše srce še mrzlo, ali če resno ščemo Boga liibiti i če svojo volo marlivo vadimo v lubezni božoj, bo prle ali sledkar naša lubezen spodobna segrevajočemi i razsvetlujo-čemi ognji. Kak tolažliva i vzpodbiidna je miseo: Što šče Boga liibiti, Ga lehko liibi. S srcem, to je, s čustvom liibiti, je često
težko, da celo nemogoče, nemarno čustev vsikdar v svojoj oblasti. Z voljov Ga pa lehko vsikdar liibimo. Čeravno smo včasih tak hladni i suhoparni, da ne čutimo nikakše lubezni, a če se silimo vršiti djanja lubezni, smo lehko zagotovleni, da v istini liibimo Boga, ar odločuje vola, ne pa čustvo. Tiidi najnevolnejši grfešnik, ki zavolo svoje krivde ne viipa zdignoti oči k Bogi, ar toga liibi neizreklivo tiidi dober Bog.
Popolno lubezen moremo obujati na več načinov. Takša vaja je leko notrašnia, najmre pozdigavanje duha k Bogi. Z viistami ali v srci lehko izgovarjamo reči: „Moj Bog, moje vse!" „Vse za te!" »Tebi na liibo!" „Zavolo tebe liibim bližnega i sebe!" Naj se glasijo reči etak ali tak, vola i namen odločujeta. — Kak visoko ceni liibi Bog to vajo, je razvidno iz reči, ki jih je govoro liibi Zveličar častitlivoj s. Benigni Konzolati: „En sam vzdihaj lubezni odvrača jezero bogokletstev." „V ednoj sekundi lehko obudiš djanje lubezni, štera vso večnost trpi."
Posebno važno pa je, da udejstviijemo lubezen z žrtvami i samozatajiivanjom. Reči: „0 Bog, liibim te čez vse," ne stanejo dosta truda. Toda svoj križ volno nositi, zatajiivati se, pre-magiivati skušnjave, to je težko, a zato tiidi vnogo vredno. Če v takših slučajih obudimo namen: „Dober Bog, ti znaš, kak težko prenašam to nepriliko, te križ, te napake bližnjega, i. t. d. a iz lubezni do tebe ščem vse pretrpeti," te je naša lubezen prava, ar je volna. Djanja popolne lubezni so tiidi: mučeništvo, pokorščina pod duhovnim poglavarom, obliiba vednoga devištva. Vzrok je lehko vgoniti. To so same žrtve i žrtev je ne toti edini, pa vendar najsigurnejši dokaz lubezni.
Krščansko živlenje nam nudi jezero i jezero prilik vaditi se v lubezni, na priliko premaglivati skušnjave, zatirati preveliko nagnenje ali mržnjo do kakše osebe, prenašati brez pritožbe vročino, mraz, otriijenost, bolečine, neprilike, krivico, ponižanja i. t. d.
Vsaka takša prilika je zlato zrnce, ležeče na našoj živlen-skoj poti. Nabirajmo je pridno, Bogi na čast, sebi i bližnjemi pa na korist. Tak so delali svetniki. —
II.
Popolna lubezen združi najbole grešno dušo neposredno z Bogom, če ma samo trdno volo, spovedati se. Koliko velikih grešnikov je že rešila! „Liibezen pokrije vnožino grehov." Če grešnik, ki je vse živlenje žalo Boga, obudi na smrtno viiro popolno lubezen, čeravno samo v srci, se zapro zanjega peklenska vrata i njegova duša je rešena na veke. En vzdihaj lubezni odvaja vso hudobijo. Toda nišče se ne sme zanašati na spreobr-nenje na zadnjoj viiri, to bi bilo predrzno zaviipanje v milost božo. Takši človek bi ne dobo potrebne milosti od luboga Boga. Popolen, fcesi— to znamo vsi — zadostiije za odpuščanje grehov tjidi n^jvekšim grešnikom, brez spovedi, če je ta nemogoča, če ma volo .spovedati se. Takše požaliivanje pa je samo zato tolike vrednosti, ar vsebuje popolno lubezen. — Da, lubezen boža
je čudežna moč, ki more spreminjati grešnike v svetnike. Cin popolne lubezni nam ne nakloni samo odpuščenja, on nam vrne tiidi zgubleno zasluženje, nas postavi pali za dediče nebes i nam pomaga varvati se v bodoče smrtnoga greha. V vekšoj meri nas očiščava tudi malih grehov, kak povžije ogenj gorivo.
Kak vsako dobro delo, doprinešeno v stani milosti bože, ravno-tak zmenjšava popolna liibezen naše časne kazni, v vekšoj meri nam jih zbriše popolnoma. Povrh toga nam povnoži posvečiijočo milost i naše zasluženje za nebesa. Če se tak navadimo vsa svoja dela opravlati iz lubezni do Boga, kak lepi sad nam zori tekom ednoga dneva! Kak bogati bomo na konci leta, kak še pa koncem našega živlenja! Pač zaistino! Če samo resno ščemo, lehko postanemo nebeški miljonarje i miljarderje. Stopnja naše blaženosti v nebesaj bo odvisna od stopnje naše liibezni^na zemli.
Afrika. Misijonar pazi na katehumene, ki majo obed. Vsi ti črnci se pripravlajo z velikov gorečnostjov na sv. krst. O keliko je žetve i kak
malo je delavcov.
Liibezen boža vpliva jako blažilno na našo diišo. Kak ze-melski ogenj segreva i sveti, tak tiidi ogenj lubezni razsvetliije naš razum, da ležej i globše razumevamo reč božo, da jasnej spoznavamo minlivost i ničnost svetnih dobrin i vrednost milosti. Veliki cerkveni vučeniki so bili veliki svetniki. Sv. Tomaž Akvin-ski, imeniivan »angelski doktor", zagotavla, da si je pred svetim razpelom, to je v premišlavanji lubezni Gospodove, pridobo več modrosti kak iz vseh svojih knig.
Liibezen boža vpliva tiidi na naše srce i vstvarja istinito blage, nesebične, požrtvuvalne značaje. Ona vzgaja svete otroke, svete device, svete matere i svete duhovnike. Liibezen boža puni
nebesa — i Če bi njej bio mogoči vstop v pekeo, bi strašna večna voza ne obdržala niti ednoga voznika.
III.
Vsak kristjan je dužen često obujati djanja liibezni. To pospešuje božo čast i hasni našoj diiši. Popolna liibezen je velika pomočnica v duhovnom boji. Če duša boreč se s skiišnjavov, zazva dobroga Boga na pomoč i zagotavla, da ga liibi čez vse i da raj vmrje, kak da bi ga razžalila, te jo bo gotovo obvarvao padca, če se samo ne zanaša na lastno moč. Vnoge dobre duše tožijo, da nemajo časa opravlati raznih pobožnih vaj, ka so preobložene z delom. No, za vajo liibezni pa nej trbe vnogo časa, nega samo dober namen. Že malo deco trbe navajati k liibezni, ve je ravno nedužno detinsko srce najbole dovzetno za vse dobro. O, če bi se stariši i vzgojitelje zavedali, kak izborno vzgojno sredstvo njim nudi ravno vaja liibezni, bi se ne zbojali maloga truda. Drobna knjižica „Mala skrivnost" i druga vekša „V šoli Zveličarjevi", spisao p. Krag, posloveno P. H. Vodenik, vsebujeta prekrasne zglede, kak blažilno vpliva liibezen boža na detečo dušo. Tiidi delavcom, sliižkinjom i vsem trpinom je vaja liibezni neprecenliv kinč, trnje, potrošeno po nji-hovoj poti, njim pretvarja v zlate nebeške rožice, štere je bodo osrečavale vso večnost.
Človek bi se razjokao pri misli, koliko se trudijo i trpijo liidje v bolnicah, v rudokopih, na poli i doma brez vsakoga haska za večnost, večkrat ešče v pogubo sebi i drugim, gda bi si lehko nabrali vnožino neminlivih kinčov.	(Dale)
Tri „zlate" sobote.
PreblaŽeno Devico Marijo je liibi Bog obdaro z najobil~ nejšimi milostmi, z najvekšim dostojanstvom i z najvekšov mo-gočnostjov. Zato jo pravoverni kristjani častimo bole kak vse angele i svetnike. Čeravno joj vsakši den skažiijemo čast, vse-edno je sobota že od najstarejših časov posebno Mariji posvečeni den. Kak sv. Cerkev to priporača, vidimo iz toga, ar je določila posebne molitvi za sobote v breviri, štere duhovniki molijo.
Mati boža je tiidi sama razodela kak prijeten joj je sobotni den. Prikazala se je naimre sv. Simoni Stoki i njemi obliibila, da bodo vse kotrige karmelske bratovščine rešene iz očiščilišča že prvo soboto po smrti, če bodo verno spunjavale naložene njim dužnosti. To oblubo je potrdilo več papov, tak na priliko papa Pij V. z odlokom 15. febr. 1613.
Posebno tri sobote v leti so Marijinoj časti namenjene. Te so po godi sv. nadangela Mihaela (29. sept.). Skušnja nas vči, da Marija bogato poplača svoje častilce i njim podeli vnoge milosti ravno v teh treh sobotaj. Zatoga volo so začnoli zvati te sobote — zlate sobote.
Š številom tri nas šče najhitrej spomniti na tri bože osebe, štere naj zahvaljavamo za milosti — podeljene našoj nebeskoj Materi, kak tudi za one, štere dobimo po njenih rokaj. Ravno te tri sobote si je odebrala zato, ar jo je sv. nadangel Mihael čuvao pred šatanovim zaleziivanjom skoz celo živlenje.
Od začetka te pobožne vaje je eto zapisano: Mati boža se je ednok prikazala svojemi vernomi častilci — casari Ferdinandi 111. rekoč: „Znaj, da mi tisti skažiije jako velko uslugo, ki me pobožno častijo po onih treh sobotaj po dnevi sv. Mihaela, šteri me je brano pred hudim duhom i me občuvao brez madeža (zamazka) i ohrano angelsko čisto. Naj se zaviipa na mojo milost pa se tolaži z zavestjov, da njemi skažem svojo materinsko pomoč v živlenji i po smrti, čuvala ga bom pred peklenskim neprijatelom."
Po tom razodetji je zapovedao casar, da se 18. maja 1647. napravi slovesna procesija. Ves casarski dvor, duhovščina, dijaštvo i nepregledna vnožina drugih liidi se je vdeležijo te cerkvene slovesnosti.
Pobožna vaja po treh zlatih sobotaj se je hitro širila, posebno v Švici, na gornjem Taljanskom i v Avstriji. Stare listine pišejo, da je bilo 1. lat>3 v romarskoj cerkvi Marienkirchen na Hausruki telko romarov, da so za\olo velke tesnoče podrli tri spovednice; morali so tiidi napraviti ograjo okoli stranskih ol-tarov, da so duhovniki lehko opravlali sv. daritev.
Eden novejši pisateo pravi v knigici »Čudežno ozdravlenje Terezije Baumgartner", da se v njegovoj župniji slovesno opravr lajo tri zlate sobote i obrodijo dosta sadii.
Diiša krščanska, ki to čteš, ali se ne boš tudi ti odzvala zvanji svoje nebeške Matere, da si s tem zagotoviš njeno varstvo v živlenji i v smrtnoj viiri ? Gotovo, da ja. Mogoče ne veš, kak naj to včiniš ? Glej, če ti dnevno delo ne brani, idi te dni k sv. meši i pobožno primi sv. obhajilo. Včini djanje krščanske lii-bezni. Čuvaj se vsakoga, tiidi najmenšega greha i verno oprav-laj svoje delo v čast božo. Moli skupno z domačimi sv. rožni venec. Što pa ma doma hišni oltarček z Marijinov podobov, ga lehko okinča i prižge sveče pred njim. Vala pa tiidi pri toj priliki znano pravilo sv. Auguština: „Liibi, nato včini, ka ščeš!" Lubezen ti že pove, s čim naj razveseliš predrago nebeško Mater. Ne pozabi tiidi moliti i se žrtviivati za njeno trpečo deco v očiščilišči i za diihovnike, ar je to Mariji posebno povoli.
Skleni, da boš odsemao vsako leto opravlao to prijetno pobožno vajo i nagibao tiidi druge k tomi. Marija ti bogato poplača I
| Širite „Marijin List"! |
CERKVAH i ^ G1 iAS IIJ
Naši bogoslovci. Naše bogoslovje v Maribori ma letos okoli 80 bogoslovcev. Med temi je okoli 20 iz naše krajine. Molimo zanje i je podpirajmo, da bodo postali goreči delavci Kristušovi!
K Materi se vračajo. Na Angleškom stopi vsako leto v katoličansko Cerkev 10 do 12 jezero anglikancov (anglikanci so angleški protestanti). Med njimi je redno kakši 10 anglikanski duhovnikov. — Ali smo mi hvaležni Bogi, da smo že od rojstva v pravoj veri?
Srečne družine. V Sloveniji sta že dve „zlati knjigi" pu-nivi imen Srci Jezusovomi posvečeni družin. Zdaj je že za tretjo priglašenih 2835 družin. Presveto Srce Jezusovo, tvoje kralestvo pridi tudi v naše hiše!
Misijonar — novomešnik. V Indiji v Kurseongi bo 21. novembra posvečeni za mešnika naš slovenski misijonar O. Stanko Poderžaj, jezuit iz Ljubljane. — Molimo, naj Bog da dosta de-lavcov v misijone!
Cerkev zmagiije! Za vlade sv. očo Pija XI. se je število misijonski duhovnikov povekšalo od 2670 na 4000, katoličani pa so se pomnožili za 6 milijonov. — Ali smo pa mi kaj napravili za razširjenje Kristušovoga navuka, bar z molitvijov, či inače nemremo ?	^
Vrednost sv. obhajila. Na japanskom je v ednom kraji mešiivao mladi misijonar. Čudno se njemi je vidlo, da so vsi navzoči prijali med mešov sv. obhajilo. Oni pa so pravili: „Vej se pa samo od sebe razmi, ka ide človek pri sv. meši tiidi k sv. obhajili". Tej tak delajo, kak so krščeniki prvoga časa. — Včimo se od njih!
Jezuitje v Maribori. Okt. 16. so posvetili mariborski kne-zoškof kapelico Srca Jezušovoga, pri šteroj so se naselili jezuitje. Boža dika je s tem znova vnogo pridobila.
Naši misijonarjev Columbiji. Več naših malih misijonarov, ki so se včili v Italiji, je odpotiivalo v Južne Amerike državo Columbijo. Naj je vodi dobro Srce Jezušovo, ka postanejo goreči misijonarje, ka dosta duš rešijo. Naša mila Slovenska krajina ma tak že po čelom sveti raztepene goreče duše, ki iščejo božo čast. Moli za stanovitnost vseh.