Urbani izziv, letnik 21, št. 1, 2010 72 Predstavitve in informacije se obmestna območja »pomlajujejo«, v mestnih središčih pa se prebivalstvo sta- ra. Kot argumentirata pisca, je sloven- ski pojav suburbanizacije »iz začetne parcialne faze, to je selitev prebivalstva iz mest, prešel v celovito fazo večfak- torske suburbanizacije« (str. 99). Torej vzporedno z bivanjsko suburbanizacijo potekajo procesi gospodarskih dejav- nosti. V tem kontekstu so pomembni tudi dejavniki, ki kar najbolj spodbujajo suburbanizacijo. Nerazvitost trga nepre- mičnin, ki je značilna za Slovenijo, ter razlike v razvoju prometne infrastruk- ture in prevoznih storitev pomembno determinirajo omenjeni proces. Avtorja razpravo zaključujeta z ugo- tovitvijo, da se s procesom suburba- nizacije briše razlika med mestom in podeželjem; v tem kontekstu podeželje postaja vse bolj urbanizirano, mesta pa izgubljajo prvobitno vlogo središčnosti. Obenem pa prej omenjeni razpršeni po- selitveni sistem prinaša dobre in slabe strani: prvič, prednost je v visokem bivanjskem standardu, ekonomskem razvoju podeželja in tudi ohranjanju lokalnih avtonomij, in drugič, negativni vidiki tega pojava so predvsem obreme- nitev naravnega okolja, visoki stroški za širitev infrastrukturnih omrežij in izgi- njanje krajinske »identitete«. Nazadnje lahko sklenemo, da sta avtorja na izviren način raziskala enega od po- javov slovenske družbe v okviru vidika prostora in prostorskosti. Če ne naza- dnje prezrcalimo omenjeno pisanje na druge vidike navad Slovencev, pridobi- mo nekaj pomembnih novih izhodišč za raziskovanje na področju drugih znan- stvenih disciplin. Končno lahko potrdi- mo, da sta pisca celovito zaobjela tisti del vsakdanjika prebivalcev dežele izpod Alp, čemur bi lahko rekli »kakovostna dnevna melanholija na domačem vrtu«. Mitja Durnik Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbe- ne vede, Center za kritično politologijo, Ljubljana, Slovenija E-pošta: mitjadurnik@yahoo.com Barbara ČERNIČ MALI Damjana GANTAR Boštjan KERBLER DEMOCHANGE − Demografske spre- membe v Alpah: prilagoditvene stra- tegije za prostorsko načrtovanje in regionalni razvoj Izhodišča projekta Ena od največjih demografskih spre- memb, s katero se je na začetku 21. sto- letja pričel spopadati zahodni svet, je sta- ranje prebivalstva. V alpskem prostoru je proces staranja še dodatno pospešen iz dveh razlogov: • v odmaknjenih podeželskih obmo- čjih zaradi odseljevanja mladih (ino- vativnih in ekonomsko perspektiv- nih) ljudi v večja mesta, • v atraktivnih, turističnih območjih zaradi priseljevanja starejših ljudi (zlasti iz mest), ki bi radi tretje obdo- bje življenja preživeli v stiku z naravo, odmaknjeni od mestnega okolja. V Evropi in drugod v zahodnem svetu se zavedajo, da se staranja prebivalstva in drugih demografskih sprememb, ki vpli- vajo na to (na primer migracije) oziroma izhajajo iz tega (na primer izobrazbeni in ekonomski potencial prebivalcev regije), kratkoročno ne da preprečiti, lahko pa se procesom in spremembam prilagodimo. Demografske spremembe postajajo zato vse bolj središče prostor- skega načrtovanja in regionalnih razvoj- nih politik, saj vplivajo na spremembe povpraševanja po javnih službah, infra- strukturi, storitvenih dejavnostih, inve- sticijah in naložbah, močno pa vplivajo tudi na finančno zmožnost lokalnih skupnosti. Le pravočasna in hitra prila- goditev tem spremembam lahko prepre- či ali omili njihove negativne posledice v prostoru. Projekt DEMOCHANGE izhaja iz domneve, da so demografske spremem- be gonilna sila prostorskega razvoja v alpskem prostoru. Vendar pa dosedanje raziskave za alpski prostor potrjujejo: • pomanjkanje študij o demografskih spremembah; • pomanjkanje znanj za načrtovanje trenutne in prihodnje dinamike ra- zvoja demografskih sprememb; • nizko stopnjo zavesti o demografskih spremembah in njihovih posledicah; • pomanjkanje razprav o strategijah za prilagajanje demografskim spremem- bam in tudi strategij za prilagajanje tem spremembam; • pomanjkanje zavedanja med načrto- valci prostorskega razvoja o pomenu demografskih sprememb za prostor- ski razvoj in pomanjkanje znanja o tem, kako demografske spremembe vključiti v strategije, programe in načrte prostorskega razvoja; • pomanjkanje konkretnih prostor- skih strategij, programov, načrtov in ukrepov, ki upoštevajo specifične po- trebe regij na področju prostorskega načrtovanja in regionalnega razvoja zaradi preteklih in predvidenih de- mografskih sprememb. Če takšni načrti so, pa pogosto niso ustrezni – problemi, povezani z demograf- skimi spremembami, so namreč zelo kompleksni, zato tudi rešitve niso preproste in enopomenske. Urbani izziv, letnik 21, št. 1, 2010 73Predstavitve in informacije Namen projekta Namen projekta DEMOCHANGE je pokazati: • kako obravnavati demografske spre- membe kot glavno gonilno silo na področju prostorskega načrtovanja in regionalnega razvoja in • kako naj se družbe s starajočim se prebivalstvom odzovejo na neizogib- ne demografske spremembe, da bi se izognile njihovim negativnim posle- dicam oziroma jih omilile in obrnile v svojo korist. Cilji projekta • Osnovna in poglobljena analiza (pre- teklih in prihodnjih) demografskih sprememb v modelnih regijah; • ozaveščanje o demografskih spre- membah, njihovi dinamiki in posle- dicah; • zasnova strategij za prilagajanje na demografske spremembe v prostor- skem načrtovanju in regionalnem razvoju; • izvedba konkretnih inovativnih ukre- pov, ki podpirajo izvajanje zasnova- nih strategij v modelnih regijah; • nabor priporočil za nosilce odločanja na področju prostorskega načrtova- nja in regionalnega razvoja v alpskih regijah, kakor tudi drugih območjih s starajočim se prebivalstvom. Vsebina projekta Delovni paketi ena, dva tri in osem vsebujejo aktivnosti, vezane na pripra- vo projekta, vodenje in koordinacijo ter komunikacijo, upravljanje z znanjem, informiranje o projektu in diseminacijo rezultatov. V okviru četrtega delovnega paketa bodo zbrani in analizirani po- datki, ki bodo omogočali prepoznava- nje demografskih sprememb, njihovih vplivov in posledic, nato sledi evalvacija ustreznosti obstoječih prostorskih načr- tov glede na ugotovljene in predvidene demografske spremembe ter izbor naj- pomembnejšega problema in njegova poglobljena analiza. Peti paket predvi- deva niz dejanj (priročniki, delavnice, ustanovitev regionalne usmerjevalne skupine ...) za spodbujanje aktivne raz- prave o demografskih spremembah na regionalni ravni. Namen tega je ozave- ščanje o demografskih spremembah in njihovih posledicah ter načinih, na ka- tere lahko regije demografske spremem- be obrnejo v svojo korist. Šesti sklop je namenjen oblikovanju prilagoditvenih strategij v modelnih regijah, vključitvi priporočil v prostorsko načrtovanje/re- gionalni razvoj ter oblikovanju procesa sodelovanja z regionalnimi in lokalni- mi zainteresiranimi stranmi za izvajanje pilotnih dejavnosti, ki podpirajo (nove) dopolnjene strategije. Sedmi delovni pa- ket je namenjen ustvarjanju konkretnih načrtov, strategij in dejavnosti in izvaja- nju inovativnih ukrepov, ki izhajajo iz predvidenih demografskih sprememb. Najpomembnejši rezultati projekta • Priprava prostorskih strategij za prila- gajanje na demografske spremembe, • mednarodna mreža za izmenjavo izkušenj in znanj o prilagoditvah postopkov prostorskega načrtovanja in razvoja glede na demografske spre- membe, • pilotne investicije za izvedbo konkre- tnih ukrepov. Financiranje projekta Projekt sofinancira Evropski sklad za re- gionalni razvoj (ESRR) v okviru ciljev kohezijske politike, Cilj 3: Evropsko te- ritorialno sodelovanje (doslej Interreg), Transnacionalno sodelovanje, program Območje Alp (Alpine Space). Časovni okvir projekta Projekt traja od oktobra 2009 do sep- tembra 2012. Projektni partnerji V projektu sodelujejo znanstvene usta- nove, univerze, regionalne agencije in občine. Nemčija: • Hochschule für Angewandte Wis- senschaften − FH München, Fakultät für Tourismus − vodilni partner, • Landkreis Oberallgäu, • Landratsamt Garmisch-Partenkir- chen. Avstrija: • Amt der Salzburger Landesregierung, Abteilung Raumplanung, • Universität Salzburg, Fachbereich Geographie und Geologie. Italija: • Regione Autonoma Valle d'Aosta, Osservatorio economico e sociale, • UNCEM – Delegazione Piemonte- se, • Libera Università di Bolzano – Facoltà di Economia. Slovenija: • Urbanistični inštitut Republike Slo- venije, • RAGOR − Razvojna agencija zgor- nje Gorenjske. Švica: • Hochschule Luzern − Soziale Arbeit (Lucerne University of Applied Sci- ences and Arts – School of Social Work), • Interface Institut für Politikstudien, • Zentralschweizer Konferenz der Vol- kswirtschaftsdirektoren. Na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije je vodja projekta DEMO- CHANGE Barbara Černič Mali. So- delujejo pa še: • Boštjan Kerbler, • Damjana Gantar, • Sandi Jakoš in • Naja Marot. Več informacij o projektu DE- MOCHANGE je dostopnih na www.demochange.org. Barbara Černič Mali, Damjana Gantar, Boštjan Kerbler Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija E-pošta: barbara.cernic@uirs.si; damjana.gantar@uirs.si; bostjan.kerbler@uirs.si