Na naslov železniške direkcije V Ljubljanl! Prebivalci Sotelske doline se obračamo ponovno na naslov s pozivom, da konečno vendar že uredi prometne razmere na progi Grobelno—Rogatec in odpravi nesmiselno spremembo voznega reda, ki je bil uveden s 1. oktobrom 1.1., ali pa nam naj vsaj pojasni, čemu odhaja popol danski vlak iz Mestinja že ob 12.50 uri? Na čigavo željo in komu v korist? Daiičnemu, ki bi prišel rad čirn preje in čim cene v Celje ali v Maribor, prav gotovo ne, ker mora potem čakati na Grobelnem dve uri na zvezo bodisi na to ali ono stran! To čakanje bo zlasti v zimskem času za vsakega huda in težka pokora. Zato pozivamo naslov, da to spremembo voznega reda, ki jo moremo vsi smatrati edino le za šikano in nesmiselno kaprico, takoj odpravi! Kajti, le mimogrede omenjeno, pri tem niso oškodovani samo naši interesenti, temveč tudi interesi državnega avtoprometa, ker državni poštni avtomobil baje k temu vlaku ne more voziti in odhaja pozneje vedno prazen na Mestinje. Kakor je videti, si država pljuje v svojo lastno skledo. Razkrit zločin pri Bledu. O groznem in zverinskem zločinu pri Bledu smo zadnjič poročali. Hitreje, kot se je to pričakovalo, se je zločin pojasnil. Umorjena je neka 221etna Anica Vršnik. Bila jc služkinja. Imela je ljubavno razmerje z nekim kme čkim fantom že tri leta. Posledice niso izostale. Poslovila se je iz službc in — izginila. Zdaj so našli njene zgorele ostanke. Umoril, razsekal in zažgal jo je njen ljubimec. — Kako strašen je ta konec nesrečne mladenke, ki se je udala grehu! Kako izgubljeno, za vedno uničeno je življenje kmetskega fanta, ki je iz greha nečistosti padel v tako strašen greh — uboja. Mladina, živi pošteno! Divji lovec — ustreljenl Sedanji čas je za divje lovce na gamze zelo zapeljiv. In tako jo zapeljal tri kmete iz solčavskih hribov, da so šli nad gamze v Kamniške planine. Tri lepe samze so ustrelili, jih na tla položili in legli k počitkii. Slučaj pa je hotel, da sta ta dan bila v teh gorah dva lovska čuvaja. Z vrhov sta opazila mrtvo in živo trojico na bregu. Previdno sta se priplazila do njih. Zavpila sta. Eden je zbežal, eden je spal naprej, tretji pa je dvignil puško in pomeril. Pomerila pa sta tudi lovska čuvaja in sprožila: divji lovec je padel ustreljen na tla. Spečl tovariš se je zbudil, a se je takoj udal. Moral je sedaj vse tri gamze nesti v Kamnik. Sodišče v Kamniku sedaj preiskuje, kdo so ti trije divjl lovci. Ustreljeni je neki Pankrac Klemenšek, baje oČe peterih otrok. Preiskuje pa se tudi, 5e sta lovska Cuvaja pravilno ravnala, ko sta takoj stroljala, 8 sajma )e lel in - izglnil! Keki kmet lz ptujske okollce je prignal v nedeljo, dne 7. t. m., kobilo v Maribor na sejem, kjer jo je prodal za 1300 D. Ker ga več dni ni bilo domov, je žena poizvedovala po njem, a do danes še brez uspeha. Škofovska konferenca se je vršila te dni v Zagrebu. Iz Slovenije je bil navzoč škof dr. Jeglič. Posvetovanja so se vršila zgolj o cerkvenih zadevah. Nasprotnikom Cerkve to ni bilo všeč in so hoteli celo stvar politično pobarvati, kar pa se jim ni posrečilo. Naš rojak na Dunaju obhaja 501etnico redovništva. Dne 11. oktobra je na Dunaju obhajal 501etnico redovništva v minoritskem samostanu č. g. P. Janez Sterbak. Slavljenec je bil rojen leta 1855 pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Maturiral je skupaj z g. bogoslovnim profesorjem Josip Zidanškom in rajnima gg. Jakob Hribernikom, dekanom v Braslovčah in Anton Gabronom, znanim koroškim duhovnikom. Leta 1878, 11. oktobra, je vstopil v minoritski red. Od leta 1883 dalje je deloval na Dunaju, kjer je bil ves čas izredno priljubljen. K svojemu jubileju je prejel številne čestitke od blizu in daleč, celo iz Anglije in Amerike. V priznanje njegove delavnosti je tudi cerkveno visoko spoštovan in odlikovan. Nas pa to še najbolj veseli, da ves ta čas ni pozabil nas rojakov in slovenske besede, ter je zvest naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Častitamo in kličemo: Bog vas ohrani še mnogo let! Požar v ApaČah. Preteklo nedeljo popoldne je v Apačah pogorelo gospodarsko poslopje župnika g. dr. Potzingerja. Gasilcem se je posrečilo, požar knaalu pogasiti. ' Proč s ponočnim kožnhanjeml Že zadnjič smo morali poročati o žalostnem dogodku iz ormoške okolice, ko je pri kožuhanju nastal pretep in je mlad fartt moral — prezgodaj umreti. Pa so v drugih krajih tudi taki fantje, žalibog! Pri Sv. Križu ob Krki je eden fant po končanem kožuhanju svojega tekmeca pričakal in ga obstrelil v nogo. Do pretepa je prišlo tudi v Malem Obrežu pri Dobovi, kjer sta dve skupini fantov trčili skupaj pri kožuhanju. Iz pretepa je eden odnesel popolnoma razbito glavo. — O teh nerodnostih se poroča, koliko pa jih je, o katerih se ne poroča. Pa se te neumnosti leto za letom ponavljajo pri ponočnem kožuhanju. Pravijo, da je prav, če se ponoči kožuha, ker pridejo Ijudje zastonj skupaj. Tega pa nič ne računiš, kaj te stane eno in drugo za tak večer. Pa to bi še naj bilo. Le, ko bi fantje pametni bili! Opustimo raje ponočno kožuhanje! Poznamo veliko kmetij, ki so to že storile, pa niso šle na boben! Ohranile pa so si svoje dobro ime! Noč ima svojo moč! Suknjo je nkral, s skednja je pal in — nmrl! Neki tatič je te dni v Ljubljani v neki kavarni ukradel gostu zlmsko suknjo in izginil. To je nekaj vsakdanjega v tem času. To pa ni, kar se je naprej zgodilo. Tat je šel na skedenj spat. Pa je s skednja padel in se težko ponesrečil. Uiti ni bilo mogoče — z zlomljeno hrbte- nico. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Tam pa je umrl. V klet je padel in — umrl. V kleti na pristavi Mayerja iz Kranja so našli sedaj, ko so po več mesecih zopet prišli tja, mrtvo truplo. Ugotovili so, da je bil to neki zidar Grašič, znan dobrovoljček. Lezel je na šupo, pa je padel v klet. Ven ni mogel ali ni znal, ali pa je bil takoj mrtev, to se ne da dognati. Nepokopan je pač več mesecev počival v kleti. Na Slovenskem se tudi hiše podirajo, tako so mislili oni dan v Kranju, kjer se je zgodila nesreča, da se je zrušila betonska stropna plošča in potegnila s seboj tri delavce. Dva sta se težje ponesrečila. Nesreča se je zgodila po krivdi delavcev, ker so ploščo preobtežili. Še pse kradejol V mariborski okolici so začeli že pse krasti. Tako je neki Muster ukradel lepega bernhardinca, ki je bil vreden do 500 Din, pa ga je prodal za 20 Din. Zdaj v ječi premišljuje svojo pasjo tatvino. Slovenka — obsojena v Parizu na smrtl Pretekli teden je bila obsojena na smrt pod giljotino (obglavljenje s sekiro) neka Pepca Kureševa, ker je umorila 141etno deklico Karmen. Ta deklica je bila edina priča njenih tat vin. Kureševa je bila že doma delomržna, šla je proti volji staršev po svetu. Tam se je izgubila, živela na dnu grešnega življenja in konečno našla smrt — pod sekiro. Strašna usoda propadlega dekleta! Mati lastno bčer umorlla. V vasi Krnješevci blizu Zemuna je kmetica Katarina Pukarovič bila zelo jezna na hCer, ker se je hotela poročiti z ogstilničarjevim sinom Ivanom Vugočem. Ko nekega večera ni bilo hčerke domov, je šla mati v gostilno in jo tam našla. V svoji neukročeni jezi se je vrgla na njo in jo na mestu z nožem zabodla. Kaj zlega ne napravi grešno življenje in prehuda jeza! Prvi ženski advokat v Jugoslaviji je preteklo soboto nastopil v Zagrebu. Ta je gospodična dr. Mira Winter. Takoj pri prvem nastopu je imela uspeh. Nekateri sodniki pa se tega bojijo, če bodo ženske advokati, da bodo razprave strašno dolgo trajale. V cerkvi — znorelal Preteklo nedeljo je v Zagrebu v jezuitski cerkvi neka mlada dama v hipu znorela, začela divje vpiti in razbijati. Policija jo je odpeljala. Pa ni dobro pazila na njeno gibanje in kar na lepem je začela — policista pretepati, da so jo komaj ukrotili. Tovarna je ztjorela v Zemunu pretekli teden. Tovarna je izdelovala sukno. Škode je do 8 milijonov Din, a je bilo vse zavarovano. Koliko otrok umrje v naši državi. Dognalo se je, da umrje v naši državi od 100 rojenih otrok 20 do 25 že kot dojenčki, 25 do 30 pa do 15. leta, Ena tretjina mrličev v državi je leto za letom iz vrst otrok, dočim je v drugih evropskih državah komaj le eua četrtioa. Poiitične^novice. Pol milljona za umor dr. Korešca! Ne samo dr. Mogorovič, tudi drugi sedaj odkrivajo tajne in grozne načrte, ki so se kovali v vrstah samostojnih demokratov zoper dr. Korošca. Na nekem shodu je Svetozar Štefanovič povedal: Ko sem bil še tajnik oblastnega odbora Orjune, je prišel nekega dne k meni gospod v kmetski obleki, ki se je predstavil kot tajnik samostojno-demokratske organizacije. Ponudil je meni in enemu mojemu tovarišu pol milijona dinarjev in zasigurano prosto pot v tujino, ako izvršim napad na dr. Korošca. Tega pa nisem hotel in sem vso stvar povedal Davidoviču, ta pa kralju.« — Že smo malo dalje. Že vemo, komu se je naročilo. Dožene naj se, kdo je bil tisti »gospod v kmetski obleki«, tisti tajnik! Ne vprašujmo! Prihodnjo nedeljo ga bo »Jutro« priobčilo z rdečekrvavimi lisami. Ali ga morda ne bo? — In pol milijona bi dobili morilci! Od kod in od koga? Vse to bo »Jutro« poročalo, pa tetka »Domovina« ali pa stric »Kmetijski list«. Pri Sv. Jnrfju na Ščavnicl je bil predpreteklo nedeljo zbor SLS. Zborovanju, ki je bilo prav dobro obiskano, je predsedoval Franc Horvat, predsednik krajevne organizacije SLS. Narodni poslanec dr. J. H o h n j e c je pojasnil politične razmere v državi ter raztolmačil cilje sedanje vlade dr. Korošca, ki je svetojurjevski rojak. Zborovalci so svojega slovečega rojaka z navdušenimi vzkliki pozdravili. Dr. Hohnjec je razsvetlil borbo in agitacijo združenih samostalnih demokratov in samostojnih kmetijcev, ki pravzaprav ne vedo. kaj delajo. Narodni poslanec je tudi obširno govoril o namenih in naporih sedanje vlade za povzdigo narodnega gospodarstva. Na predlog predsednika Horvata je bila enoglasno sprejeta resolucija, v kateri se je izrazilo popolno odobravanje politike in dela poslanca dr. Hohnjeca in drugih vseh poslancev Jugoslovanskega kluba ter popolnb'zaupanje vladi dr. Korošca. Od Sv. Štefana pri Žnsmn. Dne 30. septembra je bil pri nas narodni poslanec V r e č k o, ki nam je poročal o političnem položaju. Shod je bil zelo dobro obiskan ter se je zelo obnesel. — Narodni poslaneo g. Franjo Žebot nam javlja, da ga do začetka meseca novembra ne bo ne v Mariboru, ne v Beogradu. Odpotoval je v Prago na posvetovanja čehoslovaških in jugoslovanskih poslancev. Sbode bo prirejal, ko se vrne iz Prage. Hrvaški invalidl — zoper Radlča! Preteklo nedeljo je sklical v Zagrebu neki Rudolf pl. Mattanich invalide na žalobno spominsko slavje po pok. Radiču. Invalidi pa so po svoji organizaciji sporočili članom, da se te spo minske slavnosti naj nihče ne udeleži. In res — pl. Mattanich je ostal — sam, niti eden invalid ni prišel. Invalidi vedo, da so radičevci krivi, ker se invalidno vprašanje še do zdaj ni povoljno reSilo. Zagrebški žapan — odstopil! Za- grebški župan Heinzel je sklenil odstopiti, ker mu očitajo vse mogoče reči. Dejstvo pa je, da bi nekateri radi drugega, še bolj hrvaškega župana. Torej so se Hrvatje po malem zaCeli med seboj kregati. Razkol v Orjuni. Pa zadnji proslavi preboja solunske fronte'še je prebodla tudi orjunska fronta. Orjuna se je razklala na dva dela, ki se zdaj krepko med seboj dajeta. »Kraljestvo, ki je razdeljeno samo y sebi, bo razpadlo . . .« Hrvatski kmetje nočejo Pribičevičal Radičev poslanec kmet Kovačevič je izjavil javno, da on nikdar kot Hrvat ne more sprejeti komande g. Svetozarja PribiCeviča nad Hrvati. Kovačevič je bil takr&t, ko sta bila Pašič in Pribičevič skupno na vladi (leta 1925) aretiran z drugimi voditelji vred. KovaČeviča so tedaj orjunci tako pretepali, da se je onesvestil. V zaporu so ga položili večkrat na stol in so ga s palicami tako batinali, da so se mu rane mesece in mesece gnojile. In tako se ni godilo samo Kovačeviču, ampak mnogim in mnogim! Če bi sedaj prišel Pribičevič do moči in vlade, bi se to »delo« nadaljevalo. Vsi pametni Hrvatje pravijo: »Sam Bog nas varuj Pribičeviča!« — Tudi mi Slovenci smo enako kakor Hrvati pod PP-režimom čutili njegovo okrutost. Orjuna, Pribičevičeva garda, je pobijala, pretepavala in strahovala vsakega, kdor ni hotel trobiti v samostojni demokratski rog. To so žalostni spomini! In ker Pribičeviča in njegovega Žerjava ter Pivka nočojo na vlado, radi tega Pribičevič in zaslepljeni Radičevci divjajo proti vladi dr. Korošca. Mislimo, da se bodo kmalu naveličali! Krvav političen shod je bil preleklo nedeljo v Cetinjgradu. Shod so priredili pristaši Radiča in Pribičeviča, prišli pa so na shod tudi drugi. Prvih je bilo na tisoče, nasprotno mislečih pa kakih 20. Vsled medklicev je nastal spor in pretep. In radičevci danes vpijejo, da so se morali braniti pred nasiljem, ko so one med klicarje pobili. K&kšno nasilje 20 — 2000! Večerni komercijalni tečaj v Mariborn. Društvo zasebnih trgovskih na stavljencev v Mariboru otvori s 5. no vembrom t. 1. večerni komercijalni tečaj, kateri je namenjen pred vsem osebam, ki se pripravljajo za vstop v privatne službe, ali pa so že v službah, a si želijo kot obiskovalci(ke) večernih komercijalnih tečajev razširiti in poglobiti svoje trgovsko znafaje. Predavanje se vrše ob večernih, pri zadostni udeležbi tudi ob ppoldan danskih urah. Poučevalo se bo: enostavno, dvostavno in amerikansko knjigovodtsvo, trgovsko računstvo, nauk o menicah in trgovini, slovensko in nemško korespondenco, slovensko in nemško stenografijo ter strojepisje. Otvorili se bodo tudi še špecijalni tečaji za hrvaščino, sloven ščino, nemščino ter esperanto. Tečaj bo trajal 6 meecev, vsaki dan od 18. ali 19. ure dalje. Vpisnina znaša Din 20, šolnina pa za vse predmete 300 D mesečno. riglašenci obiskujejo lahko tudi posamezne predmete, za kar pa znaša honorar mesečno 60 D. Takse za končni izpit ni. Po zaključnem izpltu dobijo obiskovalci izpričevala. Društvo bo brezplačno posredovalo obiskovalcem za nastavitev. Prijave z atečaj sprejema dnevno od 8. do 12. ure g. Pelikan, Ljudska tiskarna v Mariboru, Sodna ulica 20. 1274 Zdravnica di. Elara Kukovec sprejema od 1. oktobra t. 1. naprej v Mariboru, Krekova ulica št. 18, I. nadst. (blizu gimnazije). 1194 Suhe goba, fižol in jabolka kupuje po najvišjih cenah Anton Fazarinc, Celje. 1276 Dijaška knhinja v Mariboru je meseca avgusta in septembra prejela naslednje pod pore: Franc Ogrizek, župnik v pokoju v Voj niku, 20 Din; Marko Sagaj, župnik v Breznu, 10 Din; dr. Fran Hojnik, odvetnik, poravnina 100 Din; okrajni zastop v Slov. Bistrici, 300 Din; okrajni zastop v Rogatcu, 1000 Din; Miha Ilorvat ebral na sedmini pokojnega Franca Simoniča iz Drstelja pri Ptuju 100 Din; okrajni zastop v Gornji Radgoni 1000 Din. Vsem darovalcem najlepSa zahvala!