KAMNIŠKI OBČAN / ll. decembra 1978
5
obvestila
za delegate in delegacije občine kamnik
11. decembra
1978
št. 7
Višje cene dimnikarskih storitev
Izvršni svet je na 17. seji odobril zasebnim dimnikarjem, da povečajo cene svojih uslug in sicer v poprečju za 12%, kar je v
skladu z Dogovorom o ukrepih za realizacijo politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republik in občin v letu 1978, čeprav so Ie-ti zahtevali nekoliko večje cene od odobrenih.
Nazadnje so bile cene dimnikarskih storitev povečane oktobra lani. Nove cene veljajo od 1. decembra 1978. Po sklepu izvršnega sveta cene objavljamo v celoti.
I. ČIŠČENJE DIMNIKOV:
Sed.cena
Zahtevek Nova cena
1. Plezalni dimniki v zaseb. gospod.: a) do vključno 4 etaže
do vključno 6 etaž
2. Plezalni dimniki v zavodih, gostiš, menzah, pekarnah, slaščic, in dimniki central, kuril, naprav:
a) do vključno 4 etaže
b) nad 4 etaže
3. Neplezalni ozki dimniki v zas. gospod.:
a) do vključno 3 etaže
b) do vključno 6 etaž
c) schunt dimniki
d) priključki na schunt dimnik
e) dimniki od etaž. kotlov za centr. kurjavo
4. Čiščenje iztočnic
a) plezalnih dimnikov
b) centralnih dimnikov
c) ozkih dimnikov
5. Čiščenje naprav za naravno prezračevanje (v zaseb. gospodinjstvih)
6. Dimniki kurilnih naprav v zavodih, gostiščih, menzah, pekarnah, slaščic, in od centralnih kurilnih naprav
a) do 3 etaže
b) nad 3 etaže
7. Čiščenje naprav za naravno prezrač. (v družb, sektorju) Meritve sajavosti in dimnih plinov
H. ČIŠČENJE ŠTEDILNIKOV:
1. Štedilniki v gospodinjstvu:
a) s pečicami, kotliči ali prenosni
2. Štedilniki v zavodih, gostiščih, menzah na trda in tekoča goriva
a) mali štedilniki
b) srednji štedilniki
c) veliki štedilniki
III. ČIŠČENJE PEČI:
1. Navadne pekarske ali slaščic, peči
2. Parne pekarske ali slaščic, peči
a) z eno etažo ali pečico
b) z več etažami ali pečicami
IV. ČIŠČENJE KANALOV OD CENTRALNIH KURILNIH NAPRAV PEKARSKIH ALI SLAŠČIC. PEČI:
a) od 1 do 4 m dolžine
b) a tekoči ter nad 4 m dolžine
V. ČIŠČENJE CENTRALNIH KURILNIH NAPRAV: 1 • Na trda goriva
a. male
b) srednje
c) velike
2. Za tekoča goriva
a) majhne peči v gospodinjstvih
b) sred. velike v gostišč., zavodih ipd.
c) izredno velike v hotelih, zavod. ipd.
VI. ČIŠČENJE KOTLOV ZA PRANJE ALI KUHANJE ŽIVINSKE KRME:
VII. PREGLED IN OSTRUGANJE DIMNIKOV V NOVI ALI ADAPTIRANI ZGRADBI:
a) za vsako tuljavo v zgradbi do 15 cm
b) za vsako tuljavo v zgradbi nad 15 cm
VIII. IZŽIGANJE DIMNIKOV SE ZARAČUNA PO ZAMUDI ČASA IN UPORABI MATERIALA:
IX. REŽIJSKA URA:
X. ZA STORITVE POD NENORMALNIMI IN TEŽKIMI POGOJI ALI ŽIVLJENJSKIMI NEVARNOSTMI SE ZARAČUNA PRIBITEK 50%
XI. NOČNO DELO MED 22. IN 6. URO SE ZARAČUNA PRIBITEK 50%
XII. ZA DELA, KI SO OPRAVLJENA V KRAJIH ODDALJENIH OD 2-5 km SE .ZARAČUNA PRIBITEK H^GORNJI CENI 20%
OD 5-10 km 30% NAD 10 km 50%
Dela, ki se opravijo na posebno zahtevo stranke se zaračuna pribitek 50%. Ob nedeljah in državnih praznikih se na redno postavko zaračuna 50% pribitka.
XIII. Dimnikar sme zaračunati za občasno kontrolo dimnikov in drugih dimnovodnih in kurilnih naprav od cene Iz I. člena 50.
Dimnikar je dolžan dati lastniku kurilnih in dimnovodnih naprav potrdilo o plačanem znesku.
Za neopravljene dimnikarske storitve po krivdi dimnikarja, se ne sme zahtevati od stranke nikakršnega plačila. Če pa dimnikar ni mogel opraviti uslug po krivdi stranke, je stranka dolžna plačati po I. členu določene cene, oziroma tarife.
XIV. Dimnikar sme zaračunati storitve samo za dimnike, na katere so priključene kurilne naprave.______
13,90	20,00	15,00
16,90	36,00	18,90
22,70	48,00	25,40
25,20	60,00	28,20
6,90	15,00	7,70
6,10	20,00	6,80
6,90	25,00	7,70
7,40	15,00	8,30
13,50	26,00	15,10
_	20,00	14,60
—	30,00	13,30
-	10,00	10,00
-	20,00	20,00
18,20	36,00	20,40
19,60	54,00	22,00
-	30,00	30,00
-	248,00	248,00
10,40	30,00	11,70
19,10	40,00	20,20
23,90	50,00	27,80
29,10	60,00	32,60
23,00	30,00	25,80
25,60	45,00	28,70
38,20	76,00	42,80
18,20	36,00	20,40
13,30	20,00	14,90
25,60	45,00	28,70
29,00	60,00	32,50
37,80	75,00	42,30
75,00	75,00	75,00
129,80	150,00	129,80
250,00	250,00	250,00
6,10	20,00	6,80
35,00	35,00	35-.00
70,00	70,00	70,00
po režijski	uri	
48,00	60,00	53,80
POBUDE SINDIKATA V ZASEBNI OBRTI
Samostojni obrtniki in pri njih zaposleni delavci že dlje časa razmišljajo o načinu združevanja sredstev, s katerimi bi bolj enostavno in enotno reševali nekatere skupne interese kot so šport in rekreacija, kulturna dejavnost, razne oblike socialne pomoči, obdaritev otrok ob praznovanju dedka Mraza, dan žena in podobno.
V združenem delu in v družbenih dejavnostih se sredstva za te namene zagotavljajo iz sklada skupne porabe. Sredstva za te namene, ki so jih samostojni obrtniki sicer imeli zagotovljena tudi doslej, čeprav v različnih oblikah, se niso upoštevala pri ugotavljanju davčne osnove, kot odbitne postavke pri odmeri davka. Zato je bilo dosti slabe volje in negodovanja s strani obrtnikov, ker so se znašli v neenakopravnem položaju glede na delavce v združenem delu.
Tako je med kamniškimi obrtniki med prvimi v Sloveniji nastala ideja, da ta vprašanja uredijo s samoupravnim sporazumom.
Združenje samostojnih obrtnikov je zaprosilo davčno upravo, da jim da pojasnilo o možnostih za priznavanje teh sredstev med stroške poslovanja. Davčna uprava bo na podlagi 21. točke 75. člena zakona o davkih občanov, 14. člena kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki, podpisanega samoupravnega sporazuma (le-tega objavljamo v celoti), kakor tudi ustreznega dokumenta o namenskem vplačilu sredstev (izdatki morajo biti zavedeni v poslovnih knjigah) plačane prispevke upoštevala pri ugotavljanju davčne osnove kot odbitno postavko. Prav gotovo velja to le za tiste, ki bodo pristopili k sporazumu.
Po 2. odstavku 11. člena SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV SKUPNE PORABE ZA DOLOČENE NAMENE, objavljamo besedilo sporazuma v celoti:
Na podlagi...
Na podlagi določb 64. člena kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Ur. list SRS št. 21/75, 17/76, 13/77 in 8/78) ter v skladu z 2. točko navodil o finančno-materialnem poslovanju v sindikatih Slovenije, usklajeno z zakonom o knjigovodstvu, samostojni obrtniki, ki zaposlujemo delavce. Združenje samostojnih obrtnikov Kamnik, delavci zaposleni pri samostojnih obrtnikih v občini Kamnik po Osnovni organizaciji sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih Kamnik in po Občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Kamnik (v nadaljnjem besedilu: Podpisniki) sprejmemo naslednji
ACSAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV SKUPNE PORABE ZA DOLOČENE NAMENE
1. člen
S tem samoupravnim sporazumom se samostojni obrtniki v občini Kamnik, ki zaposlujemo delavce (v nadaljnjem besedilu: samostojni obrtniki), podpisniki tega sporazuma, zavezujemo, da bomo združevali sredstva za določene namene skupne porabe delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih.
2. člen
Osnovna organizacija sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih Kamnik (v nadaljnjem besedilu: osnovna organizacija sindikata - OOS) bo združena sredstva po tem sporazumu namenila za financiranje skupne porabe delavcev po naslednjih namenih:
a) za rekreacijo, kulturo, proslave in socialno pomoč,
b) za obdaritev otrok zaposlenih delavk ob Dnevu žena.
3. člen
Osnovna organizacija sindikata oz. njen izvršni odbor se obvezuje, da bo združena sredstva iz prejšnjega člena namensko uporabljala po predhodno izdelanem programu ter finančnem načrtu OOS. Program mora biti sprejet do 15. januarja za tekoče leto. Program in finančni načrt po prejšnjem odstavku izdela osnovna organizacija sindikata oz. njen izvršni odbor v sodelovanju z Združenjem samostojnih obrtnikov Kamnik.
4. člen
Samostojni obrtniki združujemo sredstva po naslednjem ključu:
a) 150,00 din na zaposlenega delavca za tekoče leto,
b) v skladu z merili za razporejanje čistega dohodka, sprejetimi za občino Kamnik:
- za obdaritev otrok zaposlenih delavcev za Dedka Mraza na posameznega otroka v starosti od 2 let do 12 let,
- in za obdaritev delavk ob Dnevu žena na posamezno delavko 5% povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu (za leto 1978 je ta znesek 230,00 din za obdarovanca).
5. člen
Samostojni obrtniki vplačajo sredstva v skladu s 4. členom tega sporazuma v enkratnem znesku do 28. februarja za tekoče leto na žiro račun št. 50140 - 678 - 55578 - Osnovna organizacija sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih Kamnik.
6. člen
Osnovna organizacija sindikata oz. njen izvršni odbor se zavezuje, da bo sredstva po tem sporazumu razporejala strogo po namenih tega sporazuma in da bo o izvrševanju programov po 3. členu tega sporazuma sproti poročala Združenju samostojnih obrtnikov Kamnik.
7. člen
Samostojni obrtnik, ki zaposluje delavce, sklene ta samoupravni sporazum z osebnim izjavljanjem s pismeno izjavo.
8. člen
Samostojni obrtniki, ki po sprejetju tega sporazuma zaposlijo delavce oz. ustanovijo delavnico z zaposlenimi delavci, lahko pristopijo k podpisu tega sporazuma s tem, da poravnajo obveznost, ki je še aktualna v tekočem letu in sicer:
- za zaposlene delavce do 30. junija tekočega leta obveznost skladno s 4. členom tega sporazuma pod točko a),
- po 1. juliju tekočega leta pa samo obveznost pod točko b) 4. člena - obdaritev otrok.
(Nadaljevanje na 6. strani)
6
KAMNIŠKI OBČAN / 11. decembra 1978
9. člen
Spore v zvezi s tem samoupravnim sporazumom skupno rešujejo izvršni odbor OOS, predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Kamnik in izvršni odbor Združenja samostojnih obrtnikov Kamnik.
10. člen
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se lahko izvršijo po postopku, ki velja za sprejem. Spremembe ali dopolnitve lahko predlagajo samostojni obrtniki po Združenju samostojnih obrtnikov Kamnik, delavci zaposleni pri samostojnih obrtnihih po OOS delavcev pri zasebnih delodajalcih Kamnik in Občinski svet Zveze^sindikatov Slovenije Kamnik.
11. člen
Ta samoupravni sporazum stopi v veljavo 15. decembra 1978, ne glede na število samostojnih obrtnikov - podpisnikov, ko ga podpišejo tudi pooblaščeni predstavniki Združenja samostojnih obrtnikov Kamnik, Osnovne organizacije sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih Kamnik in Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Kamnik.
1. Podpisniki - samostojni obrtniki (pismene izjave)
2. Združenje samostojnih obrtnikov Kamnik: Predsednik Jože PEKLAR
3. Osnovna organizacija sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih Kamnik: Predsednik: Franc SCHNABL
4. Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Kamnik Predsednik: Janez BRLOGAR
Ukrepi za preprečevanje in zatiranje stekline
Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjene stekline (Ur. 1. SRS št. 25/78), pravi, da je s steklino okuženo območje, območje občine Murska Sobota, neposredno ogrožena območja so območja vseh obmejnih občin s sosednjo Avstrijo in mejne občine z občino Murska Sobota (Dravograd, Gornja Radgona, Jesenice, Lendava, Ljutomer, Maribor, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Tržič), medtem, ko je ogroženo območje, območje vseh drugih občin v Sloveniji.
Drugi odstavek 11. člena omenjene odredbe zahteva, da je potrebno na območju Slovenije, ki je ogroženo območje, kar zlasti velja za kamniško občino, ker meji na naposredno ogroženo občino Mozirje in je v neposredni bližini Avstrije, ki je okužena s steklino, pokončati:
- neregistrirane in necepljene pse,
- pse brez znamkice,
- potepuške pse in mačke (vse neprivezane pse in pse brez spremstva, bomo smatrali kot potepuške pse).
V primeru, da se pojavijo znaki po katerih se sumi, da je domača živa! ali divjad zbolela ali poginila za steklino (spremenjeno vedenje, močna nadraženost ali potrtost, napadi na druge živali ali ljudi brez vzroka, izguba prisebnosti, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa in slinjenje) mora posestnik živali to takoj sporočiti občinskemu veterinarskemu inšpektorju ali Veterinarskemu zavodu Kamnik, samo žival pa mora takoj izolirati v poseben prostor ločeno od ljudi in drugih živali.
Pse in mačke, ki so ugriznili ali drugače poškodovali človeka je treba takoj izolirati (zapreti). O ugrizu ali poškodbi človeka mora vsak, ki to vidi ali za to izve, takoj obvestiti Veterinarski zavod Kamnik ali veterinarskega inšpektorja ali Zdravstveni dom Kamnik.
Iz preventivnih razlogov pa bo Veterinarski zavod Kamnik po predhodnem dogovoru z lastniki psov, cepil vse pse starejše od štirih mesecev.
Veterinarski inšpektor Janez POJE dipl. vet.
Trgovsko stanovanjski blok bo končno rešil krajane hude gneče in slabe izbire blaga v sedanji pretesni trgovini. Z dograditvijo bloka pa bo rešenih tudi nekaj stanovanjskih problemov.
Končno tudi kanalizacija, ki je bila glavni vzrok pri odlaganju otvoritve novega vrtca.
Komenda v sliki in
Komendo prav gotovo lahko prištevamo med najbolj razvite krajevne skupnosti v naši občini. V zadnjem obdobju se je poleg številnih zasebnih hiš močno razmahnila tudi gradnja prepotreb-nih družbenih objektov. Bližina mestnih središč kot so Kamnik, Domžale, Ljubljana in Kranj ter prijetno naravno okolje, ki ga še ni onesnažila industrija, vse to privablja v Komendo vedno večje število predvsem mladih družin. Tu pa seveda ostajajo in si gradijo hiše tudi mladi Komend-čani, ki jim je rojstni kraj skoraj prirasel k srcu. Močno pa si tudi prizadevajo, da njihovi otroci ne bi čutili pomanjkanja vzgoje in izobraževanja, kulturnega in športnega življenja ter vsega drugega, kar sodi v razvijajoče se naselje.
Tekst: M. JANČAR Foto: M. Luštrek
Iradnja družbenih objektov nekoliko zaostaja za zasebno gradnjo, kljub temu pa bodo malčkom iz Komende in bližnje okolice vrata novega vrtca kmalu odprta.
Obvoz zaradi gradnje novega mostu čez potok Reko je bil za krajane precej neprijeten, še posebno zato, ker nekateri niso prej pomislili, da bo potrebno pri regulaciji potoka poglobiti tudi strugo. Vendar se je splačalo počakati, saj bo imel novi most celo ograjo.
SNEŽENA NAMESTO ASFALTNE ODEJE
Kdaj urejena cesta v Tunjice?
Tunjice so prijetna izletniška točka, niso daleč od Kamnika, do njih in skozi nje pa lahko pridemo le po prašni cesti in po luknjastem makadamu.
Precej časa je že poteklo, kar so se Tunjičani odločili, da bodo ozko makadamsko cesto rekonstruirali in ji nadeli asfaltno površino. Za te namene so namenili del sredstev krajevnega samoprispevka, organizirali nabiralno akcijo med krajani, ki so poleg tega še brezplačno odstopili potrebne kvadratne metre svojih zemljišč, podpisali dogovor s krajevno skupnostjo Kamnik, katere območje sega skoraj do Tunjiščice, glede sofinanciranja, dogovorili so se s samoupravno komunalno skupnostjo in se dogovarjali s strokovnimi službami te skupnosti, vse z namenom, da bi zagotovili zadostna finančna sredstva in strokovno ureditev problema Tunjiške ceste.
Leto gre h kraju, sneg je zame-del luknje na cesti, asfalta pa od nikoder. Večkrat je biloTunjiča-nom obljubljeno, da lahko pričakujejo stroje na cesti ta hip, pa od vsega ni bilo nič. Vse kaže, da lahko Tunjičani šele v prihodnjem letu pričakujejo uresničitev svojih dolgoletnih želja - obnovljeno cesto prevlečeno z asfaltom.
Za vzroke zamude in razočaranja krajanov smo povprašali Janeza PREGLEDA, predsednika krajevne skupnosti Tunjice, ki je eden izmed tistih, ki so si največ prizadevali za asfalt na Tunjiški cesti.
Od kdaj teče akcija za obnovo vaše ceste?
Ureditev ceste je bila predvidena že v srednjeročnem programu 1970-75. Zaradi pomanjkanja denarja so se načrti za uresni-
čitev pomaknili v srednjeročno obdobje 1976-80. Junija 1976 smo naročili izdelavo projekta, 14. aprila 1978 pa je bilo izdano lokacijsko dovoljenje.
Kateri so problemi
ki so zavlekli začetek gradnje do jeseni?
Predvsem zbiranje sredstev in dokumentacije za gradbeno dovoljenje. S KS Kamnik smo pod-pidali dogovor o njihovi udeležbi v višini 1,000.000, pa so dogovorjeno vsoto znižali za polovico, spremenili na 50%, kasneje pa so potrdili podpisani dogovor. Ti razgovori in dogovori so priprave del zavlekli za več kot mesec dni. Tudi stanovanjsko komunalno gospodarstvo ni pravočasno poskrbelo za ponovne ponudbe izvajalcev del glede na povišanje cen. Izgovorom drug na drugega niso prišla do živega niti večkrat-
na moja posredovanja niti predsednika gradbenega odbora.
In kaj je vzrok, da tudi jeseni niso začeli z deli?
Najboljši ponudnik je bil končno znan. To je bil Vektor iz
Janez Pregled
Ljubljane. Njegova ponudba je bila za približno 400.000 nižja od ponudbe Komunalnega podjetja Kamnik. Izbrani izvajalec del Vektor je podpisal pogodbo in obljubili so, da bodo stroji 12. oktobra 1978 na naši cesti. Namesto težko pričakovanih delovnih strojev smo dočakali, da je Vektor preklical pogodbo. Menda je po sredi finančna konstrukcija, pa cesta oziroma trasa ni bila zakoličena...?
Kaj rečejo krajani na tako zamudo?
Lepo jesensko vreme in pogoji za delo na cesti so mimo. Krajani so razočarani, saj so verjeli obljubam, prispevali so denar, zemljo, bili pa so pripravljeni tudi sami opraviti nekatera dela (odkopi, zasipi), samo da bi bila cesta cenejša in da bi jo čimprej zgradili.
In kako sedaj?
Zimo bomo morali pač preživeti v starih razmerah in spomladi spet začeti znova. Zagotovo nas bo cesta v prihodnjem letu veljala več, kot pa smo predvidevali letos. Rekonstrukcija pa je nujna, saj je v Tunjicah preko 80 osebnih avtomobilov, precejšnje je število traktorjev, veliko ljudi se vozi na delo in z dela, otroci hodijo vsak dan v šolo po prahu ali blatu.
Zaradi ozke ceste in nepreglednih ovinkov je bilo v 14 dneh poškodovanih 12 motornih vozil. Telesnih poškodb res da ni bilo, nastala pa je znatna gmotna škoda. Morali bomo pač najti resnega in solidnega izvajalca del pričakujemo pa tudi več pomoči strokovnih služb na področju komunalne dejavnosti, saj se krajani pač ne moremo spoznati na vse predpise, ki jim je potrebno zadostiti.
Na koncu razgovora smo zaželeli Janezu Pregledu in Tunjiča-nom, pa tudi vsem obiskovalcem Tunjic, da bi se v prihodnjem letu za gotovo zapeljali po rekonstruirani in asfaltirani cesti skozi Tunjice. Povprašal Janez Maleš