UČITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 52 DRUGAČEN POUK PSIHOLOGIJE Z BOGATO UMETNIŠKO-IZRAZNO IN OSEBNO IZKUŠNJO Dr. Mojca Čerče, Gimnazija Slovenj Gradec Unique Psychology Class with Valuable Artistic and Personal Components IZVLEČEK V prispevku je predstavljen izviren in avtentičen pristop obravnave aktualnih tem pri predmetu psihologija v gim- nazijskem programu. Ta je bil obogaten z vključitvijo umetnikov Gledališča Ane Monro pri pouku v okviru projekta Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM). Umetniki so dijakom prek številnih aktivnosti, ki so temeljile na umetniško-izrazni izkušnji, omogočili, da so psihološke vsebine in sebe spoznavali bolj poglobljeno, celostno in z globljim čustvenim odnosom. V projektu smo zasledovali številne vsebinske in vzgojne cilje, ki so opredeljeni v učnem načrtu predmeta, ter jih zelo učinkovito dosegali. Pristop je pokazal številne dobrobiti, ki bi jih veljalo v prihodnje vključiti v poučevanje psihologije tudi na sistemski ravni. Ključne besede: pouk psihologije, umetniško-izrazna izkušnja, umetniki pri pouku, obogatitev poučevanja ABSTRACT This paper presents an original and authentic approach to treating the subject of psychology in the grammar school curriculum. It was enhanced by involving artists from the Anna Monro Theatre in the SKUM project. Through diverse activities based on an expressive art experience, the artists enabled students to learn about psychological content and themselves in a more profound, holistic, and emotionally relevant way. The project successfully pursued a variety of content and educational objectives outlined in the course curriculum. The approach has demonstrated several advantages to consider in future teaching of psychology. Keywords: psychology lessons, artistic experience, classes with artists, enhancing teaching UVOD, OPIS VODILNE IDEJE IN UTEMELJITEV CILJEV PROJEKTA V projekt smo vstopili pri predmetu psihologija v 2. letni- ku v šolskem letu 2019/2020 ter kot podro čje umetnosti izbrali uprizoritveno umetnost, kjer smo sodelovali s štirimi tedanjimi umetniki Gledališ ča Ane Monro. Že sam naslov Psihologija malo druga če pove, da smo se obravnave učne snovi lotili druga če, predvsem pa izvirno, umirje- no, poglobljeno, celostno z dijakovo aktivno udeležbo in uporabno. Razvijali smo kulturo predmeta psihologija z umetnostjo in znotraj tega mladostnikom želeli bolj sis- tematično ponuditi izkušnjo, da se sre čajo z umetnostjo tako prek lastne izkušnje in neposrednega stika z umetniki pri pouku psihologije kot tudi s kulturnimi ustanovami v okolju, ki naslavljajo psihološko vsebino. 1 Skupno sodelovanje, stik pedagoškega delav- ca z umetnikom privede do tega, da postane učitelj bolj pozoren na specifične načine, ki jih umetniki uporabljajo pri svojih dejavnostih znotraj predmeta, ki ga u čitelj poučuje. Ti na- čini so učiteljem manj poznani, zato jih aktivno spoznava in lahko v prihodnje tudi sam vklju či v pouk ter tako z umetnostjo obogati svoj predmet (Kroflič, 2021). Umetniki vodijo u čno uro in obravnavo vsebine čisto druga če kot učitelji, imajo drugačen pristop, ki pa v mladostnikih vzbu- ja dosti interesa in angažiranosti ter dragoceno prispeva in razširja doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev (prav tam). Ideja projekta je bila v šole pripeljati nove didaktične pristope in najti bolj kreativne na čine poučevanja ter an- gažiranja mladostnikov pri učenju. S projektom smo si prizadevali tudi spoznati, kako se z umetniškimi aktivnostmi krepi razvoj sporazumevalnih, besednih in nebesednih zmožnosti otrok in mladostni- kov. Vsaka umetniška izkušnja nosi s sabo nove na čine sporočanja, upodabljanja in opisovanja stvarnosti; ti novi načini pa lahko s seboj prinesejo nove uvide in globlje ra- zumevanje (Kroflič, 2021). Posameznik dolo čeno snov ne le spoznava intelektualno, ampak lahko z njo doseže tudi globlji emocionalni odnos, kar krepi njegovo motivacijo, razumevanje in osmišljanje ter njegov osebni razvoj (prav tam), kar sama zaznavam tudi kot temeljno poslanstvo pri poučevanju psihologije v 2. letniku. 1 Na spletni strani https://www.gim.sc-sg.si/psihologija-za-zivljenje-vodja-projekta-prof-dr-mojca-cerce/ so objavljene fotografi je vsebin in aktivnosti, ki so tekle v okviru projekta. Fotografi je smiselno dopolnjujejo in osmišljajo vsebino zapisanega v članku. UČITELJEV GLAS | 2022 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 53 Projektu je bilo namenjenih dovolj ur – imeli smo štiri srečanja, potekala so kontinuirano po dve ali tri šolske ure v obdobju dveh mesecev. Na sre čanjih so umetniki prek raznolikih aktivnosti delali vsak s svojo skupino dijakov. Vsakemu sre čanju z umetniki sta sledili dve »klasi čni« šolski uri pouka psihologije v razredu, kjer sem z dijaki spregovorila o njihovih ob čutjih in spoznanjih po ume- tniški izkušnji, pridobljenih psiholoških uvidih o sebi in drugih, povezovanju tega s cilji pri psihologiji, osmišljanju doživetega in obravnavi novega, z aktivnostmi umetnikov in učnim na črtom povezane snovi. Ker so bile aktivnosti številne in raznolike ter so dobro sledile učnemu načrtu in trem izhodiš čnim vprašanjem (predstavljeno v nadaljevanju), je sodelovanje v projektu mladostnikom omogočalo na izviren na čin zasnovano in kakovostno doseganje raznolikih vsebinskih ciljev pri predmetu psihologija. Ti so bili: razvijati zmožnost samorefleksije ter spreminja- nja samega sebe in svojega ravnanja; spoznavati temeljne psihološke pojme in zakonitosti, povezane z aktivnostjo (stres, zadovoljstvo z življenjem, sre ča, duševno zdravje, osebnostna čvrstost, eustres, relaksacijske tehnike, intro- vertiranost, ekstravertnost, osebnostne lastnosti, nebese- dna komunikacija, čustva, postavljanje ciljev, motivacijske naravnanosti, asertivnost, samopodoba, stereotipi in pred- sodki, prosocialno vedenje, vrednote, potrebe idr.); pove- zovati teoreti čna psihološka spoznanja z vsakodnevnimi izkušnjami in situacijami; razvijati spretnosti v medoseb- nih odnosih, se u čiti učinkovitega sporazumevanja, sode- lovanja ter kakovostnih in odgovornih odnosov; razvijati zavest o razli čnih na činih ohranjanja psihi čnega blagosta- nja posameznika in se jih u čiti uporabljati; razumeti u čne snovi in uporabiti spoznanja v lastnem življenju, krepiti zanimanje za učno snov in razvoj lastne ustvarjalnosti. Delo je potekalo prepletajoče se na individualni in sku- pinski ravni. Vzgojni cilji na ravni posameznika, ki smo jih aktivno zasledovali, so bili: sproš čenost, poznavanje sebe, lažje izražanje sebe, bolj pozorno opazovanje odnosov, vklju čevanje v zunajšolske umetniške dejavnosti, zaupa- nje vase, spoprijemanje s težavami. Raznoliko skupinsko delo pa je omogo čalo, da so dijaki aktivno razvijali tudi vzgojne cilje na ravni skupine: izražanje različnih mnenj sodelujočih, medsebojno poslušanje, medsebojno spoštovanje, medsebojno sprejemanje in sodelovanje. V nadaljevanju nekaj besed namenjam vodilni ideji, ki me je pripeljala do teme umetniškega projekta in izbire ume- tniškega medija pri pouku psihologije. Na ravni procesov in ciljev pouka kulturno-umetnostna vzgoja omogo ča prenos znanja in spretnosti ter spoznava- nje pojmov, ki presegajo obravnavo pri posameznih pred- metih, razvija problemsko in ustvarjalno mišljenje, misel- ne strategije, medosebno komunikacijo (Pirc, 2020). Ker gre za vsebine in cilje, ki so del u čnega na črta pri predmetu psihologija, ker je takšna priložnost pri klasi čnem pouku redka in ker se dijaki skozi umetniško, izvirno izkušnjo zelo radi izražajo ter so odprti za novosti, sem se odlo čila vsto- piti v projekt in prositi za sodelovanje. Kot obravnavano podro čje umetnosti sem izbrala uprizoritveno umetnost, in sicer iz treh razlogov: v času študija sem imela prilož- nost sodelovati na nekaj čudovitih delavnicah, kjer so izva- jalci programov v nas s pomo čjo uprizoritvene umetnosti krepili duševno zdravje; sama sem se osebnostno najlaže povezala s tem umetniškim področjem in si predstavljala raznolike možne povezave s predmetom; verjela sem, da bomo lahko s pomočjo uprizoritvene umetnosti v štirih srečanjih dosegli zanimanje pri širokem spektru dijakov, kar je na preventivni ravni bil tudi moj namen (omogo čiti dobrobit vključenosti v projekt čim več dijakom). Uprizo- ritvena umetnost vklju čuje psihofizični aparat udeleženca v procesu in omogo ča aktivno vklju čenost učenca kot su- bjekta in njegovo celostno (holisti čno) sodelovanje pri tem (Jenko, 2018). U čenca bogati s svojim kompleksnim delo- vanjem, prinaša nove izkušnje in na temelju teh nove po- glede in stališ ča. Umetnik, ustvarjalec pri svojem delu ves čas prodira v svet neznanega, iš če drugačne, nove, nikoli enozna čne odgovore in poglede (prav tam). V holisti čnem pristopu, novih izkušnjah in izvirnih pristopih, ki jih ponu- ja uprizoritvena umetniška izkušnja, sem videla prispevek, ki sem ga želela ponuditi dijakom pri pouku psihologije. Iz posameznih medpredmetnih ur in projektnih aktivnosti preteklih let sem vedela, da so dijaki temu naklonjeni ter tudi, da potrebujejo zunanje spodbude in vodenje, da lahko slednje dosežejo. Projekt je ponujal oboje. Naj navedem še eno pojasnitev k odločitvi za preplet psi- hologije z umetniško izkušnjo. Psihološko pismen posameznik obvladuje psihološka znanja in spretnosti, ki jih potem neposredno udejanja v življenju: laže rešuje probleme tako na znotrajosebni kot medosebni ravni, bolje se zaveda in razume sebe in druge, bolj spretno komunicira v razli čnih kontekstih, bolje razu- me različne dogodke ter pojave v ožjih in širših družbenih kontekstih, zavezan je eti čnemu ravnanju in spoštovanju različnosti (Puklek Levpuš ček in Depolli Steiner, 2021). Že v fazi idejne zasnove projekta in na črtovanju aktivnosti sem prepoznala, da bi ob skrbnem na črtovanju psihološko pismenost dijakov lahko dobro razvijali tudi v projektu. Odločila sem se, da bom redno snov iz u čnega na črta za psihologijo v 2. letniku obravnavala nekoliko druga če. Oblikovala sem tri temeljna vprašanja, ki sem jih postavila dijakom: • Kaj je sre ča in kaj me osre čuje? • Kako dose či mir v sebi? • Kako dose či mir v državi? Na temelju njihovih odgovorov na ta tri vprašanja in raz- mišljanj, ki so sledila pri pouku, sem nato pripravila u čne priprave za obdobje treh mesecev, v katerega sem vklju čila vse smiselne in raznolike vsebine iz u čnega na črta za psi- hologijo. Iz razli čnih vsebinskih sklopov sem obravnavala samo določene sklope, preostale teme pa so sledile po zaključku projekta. In prav te so bile hkrati podlaga tudi umetnikom za načrtovanje njihovih aktivnosti z dijaki. Slednje se ujema tudi z ugotovitvami M. Puklek Levpuš ček in K. Depolli Steiner (2021), ki v povsem novi knjigi Izzivi in prakse poučevanja psihologije v srednjih šolah pišeta tudi, da v desetletjih pou čevanja psihologije prihaja do sprememb v vsebinah u čnih na črtov, da se vse bolj uve- ljavlja kognitivno konstruktivisti čni pristop k u čenju, ki v ospredje postavlja aktivno izgradnjo dijakove kognitivne strukture v sodelovanju z u čiteljem, v skupini in z lastnim učenjem (vse aktivnosti v projektu so temeljile na aktivni udeležbi vsakega dijaka). Avtorici med izzivi povzemata, da se je psihologija za čela povezovati z drugimi predmetnimi področji (v primeru pri čujočega projekta z umetnostjo in sociologijo) ter da sta pomembna procesna ci- lja pri pou čevanju psihologije postala razvoj kriti čnega mišljenja ter razvoj čustvenih in socialnih kompetenc dijakov. S pomo čjo umetniške izkušnje, dragocene izvirnosti in številnih idej umetnikov ter ob kakovostni teoretsko-prakti čni povezanosti z vsebi- nami učnega načrta je bilo slednje mogo če dosegati v vseh štirih srečanjih. Ti so bili zaradi izvirnega, sproš čenega in UČITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 54 naklonjenega pristopa umetnikov v veliki meri odprti za sodelovanje ter naklonjeni razvoju samorefleksije, krepitvi načinov ohranjanja lastnega duševnega blagostanja in du- ševnega zdravja ter razvijanju konstruktivnih medosebnih odnosov, čemer bo namenjenega ve č poudarka tudi v pre- novljenih u čnih na črtih za psihologijo (prav tam). OPIS SODELOVANJA Z UMETNIKI IN IZVEDBA UPRIZORITVENIH DEJAVNOSTI Pred za četkom sre čanj na šoli sem takratni članici Gleda- lišča Ane Monro Sari Šabec poslala na črt učnega procesa oz. u čne priprave – izbrane cilje in vsebine, za katere sem želela, da umetniki z dijaki »spregovorijo« s pomo čjo ume- tniške izkušnje. Natan čno sem ji predstavila tudi vzgojne cilje, ki sem jih izbrala, ter jo prosila, da s preostalimi tremi umetniki načrtujejo aktivnosti, ki bodo pri mladostnikih omogočale zasledovanje teh ciljev. Ker sem z umetniki sodelovala prvi č in tudi nih če izmed njih do takrat še ni sodeloval pri kaki aktivnosti na urah psihologije v srednji šoli, nisem vedela, kaj pri čakovati. Število vnaprej določenih ur sodelovanja je bilo veliko in želela sem, da to ne bo le opravljen projekt, temve č projekt z vrednostjo, ki bo obogatil vse vklju čene. Umetnikom sem predstavila tudi svojo idejo treh izvornih vprašanj naših aktivnosti ter jim posredovala vse odgovore dijakov na ta vprašanja. Povedali so, da so jim bili ti odgovori dragoceno izhodišče za na črtovanje njihovih sre čanj na šoli, pa tudi sami vsebinski in vzgojni cilji predmeta psihologija. Ker je bilo tudi za umetnike takšno sodelovanje prvo in niso vedeli, o čem govorimo pri psihologiji, sem jim poslala tudi izbrano snov iz u čbenikov za psihologijo ter jim na kratko razložila, kako so izbrane vsebine in cilji povezani s tremi temeljnimi izhodiščnimi vprašanji. Vsakemu izmed umetnikov je bila dodeljena polovica ra- zreda dijakov, ki jo je vodil vsa štiri sre čanja. Dogovorili smo se, da ko so umetniki prišli na šolo, smo se najprej sestali samo mi brez dijakov. Prosila sem jih, da na kratko vsak izmed njih predstavi, kaj bodo z dijaki po čeli. Nekateri so imeli povsem, drugi manj dodelan na črt aktivnosti. Vsi pa so imeli druga čne aktivnosti, le redke so bile med sku- pinami enake. Na željo dijakov in po nasvetu umetnikov sama nisem sodelovala na nobenem izmed sre čanj znotraj skupine v celoti, saj smo zasledovali cilj, da se dijaki laže izrazijo in bolj odprto spregovorijo, če pri tem ni njihovega profesorja. Tako sem znotraj posameznega sre čanja, ki je trajalo dve ali tri šolske ure, med vsemi štirimi skupinami ves čas »krožila« in bila v vsaki prisotna »le kratek čas«. To se je izkazalo kot dobro, saj sem kot čista novinka na podro čju poučevanja psihologije s pomo čjo gledališke umetnosti dobila širok vpogled v razli čne didakti čne pris- tope in aktivnosti umetnikov. Kot u čiteljica predmeta sem želela vedeti, kaj po čnejo, saj se mi je zdelo nujno za dose- go smotrov in evalvacijo projekta, da vsaj okvirno spoznam aktivnosti umetnikov z dijaki ter da nato pri pouku poma- gam dijakom to umetniško izkušnjo psihološko osmisliti ter jo povezati z u čno snovjo. To se je izkazalo kot nujno in izjemno dragoceno. Ker moj cilj ni bil le »popestriti« pouk psihologije z umetnostjo ali celo »prepustiti« delo nekomu drugemu, temve č v sinergiji z umetniki pri dijakih poglobiti in olajšati njihovo introspektivno doživljanje in izražanje sebe ter razumevanje drugih, je ta cilj tudi od mene kot mentorice zahteval zelo pozorno spremljanje dela umetnikov in dijakov ter odzivanje na to. Tudi po vsakem sre čanju umetnikov z dijaki je sledila sprotna evalvacija, kjer sem umetnike prosila, da ponovno na kratko povedo, katere aktivnosti so realizirali in kako so se odzivali dijaki, sama pa sem si beležila njihove odgovore ter kasneje kljukala, katere vsebinske in vzgojne cilje so dosegali. Po vsakem sre čanju dijakov z umetniki sta sle- dili dve uri pouka psihologije, kjer s(m)o z dijaki poiskali glavna psihološka spoznanja in izkušnje o sebi in svetu, ki so jih doživeli ob umetniških izkušnjah. Dijakom sem vselej tudi pokazala, kako se njihova spoznanja in aktiv- nosti umetnikov povezujejo z našimi tremi izhodiš čnimi vprašanji. Vselej smo ubesedeno nadgradili še z obravnavo redne snovi po u čnem načrtu, kjer so dijaki spoznanja iz aktivnosti še poglabljali, razširjali ali osmišljali. Na u čne ure sem se temeljito pripravila, moja priprava pa je vedno zajemala tudi na črtno doseganje vsebinskih in vzgojnih ci- ljev projekta ter ob tem sprotno evalviranje, katere cilje do- ločena šolska ura dosega. Po vsakemu izmed sre čanj umetnikov in dijakov sem tudi dijake prosila za povratno informacijo, individualno pisno in skupinsko ustno evalvacijo, kako se po čutijo med aktivnostmi z umetniki, kaj jim je vše č in kaj ne. Te informacije sem potem zbrala ter jih posredo- vala umetnikom, da so laže načrtovali naslednja sre čanja, da se je ohranjala in nadgrajevala kakovost sodelovanja ter da je bilo zasledovanje ciljev čim bolj učinkovito. Umetniki so dejavnosti z dijaki na črtovali po strukturi uvod, jedro, zaklju ček. Namen uvodnih vaj je bil ogrevanje, vzpostavitev primerne mi- selne naravnanosti dijakov in njihovo sproš ča- nje, premagovanje strahu, urjenje poslušanja in povezanosti skupine. Z dijaki so npr. izvajali ogrevanje ob glasbi, sproš čanje, preverjanje po čutja in odporov, vaje z generi čnim smehom, skakanje s kolebnico, prazen stol, štet- je brez dogovarjanja in v tišini idr. Jedrni del je vklju čeval tri ali štiri vaje. Naj jih omenim nekaj. Npr. s pomo čjo kolum- bijske hipnoze so dijaki spoznavali ob čutek mo či pri vodenju kot tudi odgovornost, ki jo vodenje prinaša, ter spremljali svoja ob čutja v vlogi tistega, ki sledi, zaupa. Tudi v vaji z zrcalom so se preizkusili v vlogi vodenja in vlogi sledenja. Sledile so razli čne vaje teže, kjer so se dijaki naslanjali drug na drugega, namen teh vaj je bil ponuditi fizično izkušnjo zaupanja, predajanja svoje teže in sprejemanja teže druge- ga. V tehniki časopisnega gledališ ča Augusta Boala je vsak di- jak imel nalogo poiskati članek, ki ga je nagovarjal, razjezil, zanimal ipd., iz njega izpisal pet izstopajo čih povedi, nato pa so iz izbranih povedi kot skupina sestavili novo celoto. Namen aktivnosti je bil odpreti prostor za njim pomembne teme in jih spodbuditi h kreativni rekonstrukciji izbranega materiala. Nabor tem je npr. zajemal ra čunalniške igrice, nasilje do starejših, LGBT-tematiko, konflikte na Bližnjem vzhodu, droge. Ob aktivnosti so dijaki s pomo čjo umetnika naredili tudi prve korake k nastopanju pred ob činstvom. Ne- kaj vaj je bilo namenjenih prepoznavanju in obvladovanju treme, npr. sedenje v tišini pred ob činstvom, predstavitev »rde čega noska« idr. Z vajo vzorci v krogu so dijaki razvijali ve čopravilnost in zasi čenje možganov se u čili obvladovati kaos in čezmerno nasičenost z informacijami. Nekaj vaj je temeljilo na kreiranju asociacij, te pa so se zaklju čile z ak- tivnostjo »ritem mašina«, katere namen je bil spodbuditi di- jake k ustvarjanju lastnega materiala na temo druga čnosti. Jedrnemu delu je sledil zaklju ček, v katerem so dijaki sedeli v krogu, vsak pa je v kratki evalvaciji povedal svoje vtise, kaj mu je bilo na sre čanju vše č in kaj ne. Uprizoritveno umetnost, sodelovanje z igralci gledali- šča Ane Monro, smo v projektu dopolnili z dragocenim UČITELJEV GLAS | 2022 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 55 drobcem književne in likovne umetnosti. V sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec smo v Slovenj Gradcu gostili slikarja Hamje Ahsana, ki se je tedaj mudil v Sloveniji, saj je na odprtju 33. grafičnega bienala prejel veliko nagrado. Za dijake, profesorje šole, sodelavce iz galerije in zunanje goste je izvedel predavanje z nas- lovom Država sramežljivih po svoji knjigi Shy radicals: the antisystemic politics of the militant introvert. Doživeli smo ganljivo predavanje introvertne, pogumne osebe, ki skozi življenjske zgodbe opozarja na potrebo po spoštovanju manjšin, znanju in vrednosti sramežljivih ljudi, ki prepo- gosto ostanejo spregledani in so zani čevani. Skozi raz- lične primere nas je nagovarjal, da šibkosti in tenkočutnosti ljudi ne gre kamenjati, temve č sočloveku ponuditi roko in prijaznost. Imeli smo priložnost razmišljati tudi o nemiru in strahu, ki se prepogosto kompenzirata v vlada- nju, moči, pretiranemu iskanju dražljajev, od- maknjenosti od sebe in nepristni ekstroverti- ranosti. Slikar in avtor knjige nam je ponudil priložnost, da so se v nas lahko vzbudila razli čna razmišljanja o sebi, svetu, sodelovanju z drugimi, stereotipih in predsodkih, skrbi za duševno zdravje, obrambnih mehanizmih, vredno- tah, manjšinah, ranljivosti in sr čnosti, skromnosti, notra- njem miru, vladavini v državi, samopodobi, asertivnosti in še čem. Predavanje je čudovito osvetlilo in obogatilo raz- mišljanja dijakov o treh temeljnih vprašanjih in v dijakih vzbudilo ob čutljivost za tovrstne teme, ki so jih nato skozi umetniško izkušnjo ozaveščali tudi na sre čanjih z umetniki Gledališča Ane Monro in z menoj pri pouku psihologije. OMEJITVE IZVEDBE Projekt je zahteval izvedbo sre čanj v okviru rednih ur pouka in ne po njem. Ker so srečanja z umetniki kot tudi s Hamje Ahsanom trajala od dve do tri šolske ure ter so časno za oba razreda skupaj, je bilo treba na črtovati veliko zamenjav ur pouka in razumevanja drugih profesorjev. KAJ SI VELJA ZAPOMNITI ZA V PRIHODNJE Predhodno načrtovanje in sodelovanje z umetniki ter pre- cej dobro informiranje o tem, kaj po čnejo na samih sreča- njih, mo čno dvigne raven doseganja ciljev in razumevanja vsebin predmeta psihologija ter dijakom pomaga osmisliti pomen in vrednost umetniške izkušnje. Slednje izpostavlja tudi Pirc (2020), ki navaja, da je za kulturno-umetniško vzgojo v vzgoji in izobraževanju klju čnega pomena med- predmetno in medpodročno povezovanje, ki kot celosten didaktični pristop zahteva poglobljeno in sistemati čno načrtovanje, izbor smiselnih povezav med predmeti (v našem primeru uprizoritvene umetnosti in psihologije), oblikovanje skupnih ciljev ter vrednotenje rezultatov. Vse- binska raven povezovanja vklju čuje načrtovanje skupnih središčnih tem ali tematskih sklopov (prav tam) in bi jo veljajo ob ponovitvah projekta okrepiti. Ve č časa bi bilo treba nameniti uvodnim sestankom z umetniki pred sre ča- nji z dijaki ali sestankom z njimi po sre čanjih. Poznavanje aktivnosti je za u čitelja psihologije nujno, saj je njegova naloga, da dijakom pomaga osmisliti doživeto in povezati s psihološkimi znanji. Tega v projektu ni bilo v tolikšnem obsegu in bi veljalo ob ponovitvah sodelovanja okrepiti. Dve šolski uri trajajo če srečanje se je po obsegu izkazalo kot bolj primerno od treh šolskih ur, saj so bila sre čanja vklju čena v redni šolski dan dijakov. Vsekakor pa je vrednih ve č sre čanj v obdobju. Mogo ča je tudi nekajurna izvedba v obliki projektnega dne, kar se zdi zanimivo in vredno poizkusiti. Ker so se umetniki med seboj razlikovali po aktivnostih in pristopih do dijakov, so si dijaki tudi želeli menjati skupine in izkusiti aktivnosti, ki so jih imeli drugi sošolci. Zelo so se navduševali, kaj vse po čnejo še druge skupine, da bi tudi oni to radi in da bi radi spoznali še dru- ge umetnike. V prihodnje bi bilo vredno projekt ponoviti tako, da bi imeli dijaki priložnost sodelovati pri izbranih aktivnostih vseh umetnikov na na čin kroženja skupin dija- kov med razli čnimi umetniki. Predvsem pa si velja za prihodnje zapomniti, da iš čemo načine, kako dijakom ponuditi še ve č tovrstnih aktivnosti, obogatitev in priložnosti, kako ponoviti in širiti primer zares dobre prakse. KAJ SMO UGOTOVILI IN SKLEP Kompetenca kulturna zavest in izražanje vklju čuje kreativ- no izražanje zamisli, izkušenj in čustev v različnih medijih (Pirc, 2020). Naslavlja tudi lastno izražanje u čencev skozi različne medije ter sposobnost za povezovanje lastnih ustvarjalnih in izraznih pogledov z mnenji drugih (prav tam). Slednje predstavlja tudi enega izmed temeljnih vzgoj- no-izobraževalnih ciljev pri pouku psihologije v srednji šoli in predvsem prepogosto podhranjeno podro čje, kateremu se v šolah posve ča premalo prostora. Psihologija je pred- met, kjer je cilje predmeta (kakovostno in trajno znanje, poglobljen odnos do snovi in sebe, uporabnost nau čenega idr.) mogo če uspešno zasledovati le ob konkretni in z emo- cionalnim odnosom poglobljeni izkušnji dijakov. Po dolgo- letnih izkušnjah sode č se dijaki razli čno lahko (ali težko) izražajo o sebi ter so bolj ali manj odprti za introspektivno spoznavanje in razumevanje sebe. Sodelovanje v projektu je naslavljalo prav samo doseganje ciljev predmeta psiho- logija na najvišji ravni ob so časnem spodbujanju dijakov k lažjemu prepoznavanju, razumevanju in izražanju sebe ter drugih. Na za četku projekta sem si kot u čiteljica predmeta psihologija v srednji šoli dejala, da je vredno ponuditi takšen projekt, saj sem bila že vnaprej prepri čana, da lahko z njim ponudimo dijakom več in nekaj dragocenega. In končno, ra- zvoj in spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti v izobra- ževanju ter usposabljanju je ena temeljnih, jedrnih funkcij in nalog vsakega izobraževanja (Pirc s sod., 2009). Moja pri- čakovanja so bila presežena, sodelovanje in odzivi dijakov pa v veliki meri naklonjeni in nadvse pozitivni in aktivni. Nedvomno so s svojimi znanji, sodobnimi in inovativnimi didakti čnimi pristopi umetniške izkušnje umetniki dvignili in oplemenitili raven vzgojno-izobraževalnega dela, nad- grajevali cilje predmeta psihologija, se smiselno vklju čevali v življenje mladostnikov in delo šole ter nedvomno v središ- če postavljali mladostnika, njegove zmožnosti, nadarjenosti ter upoštevali njegove interese. Kon čno pa so na nevsiljiv način razvijali tudi estetsko občutljivost in kriti čni odnos do kulture in umetnosti pri dijakih. Sodobno poučevanje s pomo čjo umetniške izkušnje zah- teva nove didakti čne pristope in inovativno u čno okolje (Pirc, 2020), kar so umetniki v projektu nedvomno bogato ponudili in dijaki s hvaležnostjo in zanimanjem doživeli. Umetniki so razvijali ustvarjalnost dijakov v skladu z njihovimi potenciali, nekateri še dodatno prav ganljivo, strpno, spodbudno in ob čudovanja vredno. Prav vsi so prek raznolikih in številnih aktivnosti spodbujali razvoj čustve- no-motivacijskih, socialnih, spoznavnih ter telesno-gibal- nih kompetenc. Iz sre čanja v sre čanje so se prav vsi trudili, kako spodbujati domišljijo, iniciativnosti, inovativnost, UČITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 56 svobodno kritično mišljenje in avtonomijo dijakov, kar je bilo pri tako raznoliki populaciji gimnazijcev zanje zelo zahtevna naloga, ki so jo s pomo čjo umetniške izkušnje od- lično opravili. Razvijanje teh veš čin in zmožnosti omogo ča posameznikovo osebnostno rast, spodbuja razli čne načine mišljenja in ravnanja ter predstavlja osnovo za družbo, ki temelji na znanju, ustvarjalnosti in strpnosti (Pirc, 2020). Prispevek pa naj sklenem s samorefleksijami dijakov in z njihovimi jasnimi sporo čili o vrednosti projekta: • Spoznala sem, da moje mnenje šteje in da se ni- mam česa bati, če povem, kar si mislim. Nau čila sem se, da lahko zaupam drugim in da smo si med sabo razli čni, kar naredi svet zanimivejši in lepši. Tudi treme nimam ve č tako velike, kot je bila. • Naučila sem se, da me ne sme biti strah tega, kaj si bodo drugi mislili o meni. Da smo si razli čni, ampak lahko vseeno med seboj sodelujemo in delamo. Razvijala sem znanja o gibanju telesa, o miru in strahu. • Razvijala sem potrpežljivost in si razširila obzorje na temo samopodobe. • Naučila sem se poslušati svoje telo in meje, ki jih imam. Razvijala sem poslušanje, izražanje čustev, zaupanje in tudi tehnike dihanja. • Kljub temu da sem bolj zadržana in imam veliko tremo, sem spoznala, da nastopanje pred drugimi sploh ni tako grozno, kot sem si mislila. Ugotovila sem, da nisem edina, ki me je v časih sram in strah nastopanja, ter da se mi ne bo nih če smejal, tudi če naredim napako. • Spoznal sem, da smo lahko kot razred enotni in so- delujemo, si zaupamo. Nau čil sem se improviziranja. • Vše č mi je bilo, ker ni bilo nobenega stresa, bilo je sproš čeno. Vsak je lahko delil svoje mnenje in svoje zanimive ideje, vše č mi je bilo delo v skupini. Učili smo se, kako spoštovati ljudi okoli sebe. • Skozi delavnice sem lahko videl, kaj po čnem, ko sem živ čen in pod stresom (npr. migetanje z rokami). Če bi o tem poslušal pri pouku, se ne bi zavedal, da jaz to po čnem. Ker pa sem to izkusil na lastni koži, mi je ta tema zdaj bolj jasna. • Prvi č v življenju sem se popolnoma zavedala pros- tora okoli sebe in svojega telesa. Spoznala sem, da ko javno nastopam, se zelo premikam. Nau čila sem se, kako se pomiriti. • Delavnice so mi bile vše č in bi jih z veseljem pono- vila. • Delavnice so nas povezale, saj smo gradili na zau- panju. Zelo sem vesela, da sem dobila to priložnost in se preizkusila v novih stvareh. • Delo mentorjev je bilo zelo dobro, motivacijsko in vzpodbudno. Vesela sem njihove podpore in pomo či. • Doživela sem povezovanje z ljudmi skozi izražanje same sebe. Spoznala sem, da premalokrat stopim iz območja ugodja. Razvijala sem izražanje misli in občutkov. • Spoznal sem, da sem zelo gib čen, doživel sem eki- pni duh. • Naučil sem se argumentirati stvari, javno nastopa- ti. • Gledališče Ane Monro je bila zanimiva izkušnja, saj smo doživeli veliko zabavnih in novih dogodivš čin. Omogočilo mi je, da sem bolje spoznala samo sebe in tudi druge sošolce. • Spoznala sem, da smo s sošolci lahko veliko bolj povezani, če se poslušamo in sodelujemo. Super se mi zdi, da smo dobili to priložnost, saj nam je prišla še kako prav. O sebi sem spoznala, da tudi če nisem vedno najbolj zmožna zaupati osebam, jim moram dati priložnost, biti bolj odprta, iskrena. • O sebi sem spoznala, da se težko izpostavim, zato so mi te delavnice koristile. • Naučila sem se delati homogeno v skupini in ko- municirati ter se prilagajati. • Skozi delavnice smo se veliko u čili o psihologiji (tako sem se zelo dobro nau čila snov). • To znanje bom lahko uporabila v vsakdanjem živ- ljenju, v družbi ljudi, v službi. • Bilo je zelo zabavno, rahlo naporno, ampak boljše kot klasi čen pouk. Ne zato, ker se mi ne da poslušati matematike, ampak ker mislim, da bi na vseh šolah moral obstajati tak predmet, da bi se mladi lahko naučili več o sebi in predvsem premagovati tremo, kar bi nam pomagalo tudi pri drugih predmetih. Ve č bi se morali pogovarjati o splošnih stvareh, s čimer razvijamo svojo splošno razgledanost. • Delavnice so se mi zdele super, lahko bi jih vpeljali v klasičen pouk. VIRI IN LITERATURA Jenko, S. (2018). Učitelj in gledališka pismenost. https://www.skum.si/podrocja-umetnosti/uprizorit- vena-umetnost/ Kroflič, R. (2021). Izobraževanje pedagoških delav- cev v sklopu projekta. Interno gradivo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Pirc, V., Bucik, N., Požar Matijašič N. s sod. (2009). Državne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraževanju. Zavod RS za šolstvo. Pirc, V. (2020). Kompetenca kulturna zavest in izražanje. Zavod RS za šolstvo. https://www.skum. si/strokovne-podlage/kulturna-zavest-in-izrazanje/ Puklek Levpušček, M., Depolli Steiner, K. (2021). Predgovor. V: M. Puklek Levpušček in K. Depolli Steiner (ur.). Izzivi in prakse poučevanja psihologije v srednjih šolah (str. 5–8). Znanstvena založba Fi- lozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelek za psihologijo. Zahvala Velika zahvala gre takratni članici Gledališ ča Ane Monro Sari Šabec, ki je moje psihološke ideje in zamisli prenašala med umetnike ter jih predstavila na njim bližji na čin. Bila je zanesljiva zunanja sodelavka. Hvala tudi vsem štirim umetnikom za tvorno sodelovanje, angažiranost, dobro voljo, ustvarjalno energijo in dragoceno znanje, ki so ga predali dijakom.