It .
üV- ’Y
■ V:i
M . ‘

:>(#; fe


:>Л*
* V
v.
*

I À

fS«
.Äi. .:
SâsJi
ï '*awr,
ü

1


**







?л.
5,'
it
*
■



Va'ÿuU/aw /MÓ,
'V Jedoča uma yxo^aj) pubô. Semema
^uÌvoovchJ 'h*v JVartnt	jfy*


u im

У natif ti/i éuAttv f 'o HuYqf/tifti’t
ïîrlhi (Ì08PQD GoSrop
ANTON ALOIS
' JO.,p njen jet
/J46.
MjTMtij rrnf/l''(\//l/l'cf r/r rotiti


«• »
lij u 1> i moj kritïjan ,
/гУсеее fi/ éerejfA/.
ofj (nje/f /ve fity et сУЈга/а , fi/jfl/fitfi/., tury/jâfi/ttY/t/r '\ i/e /i/ery e*	fficftntfi
efori-у/шУгаб-ме#.Je/////, -/tafirr^o fi fole'
/^oeyetfifue, У' „ efdfe m ,/}ry/t /vri/c/rrr' nfinfii
, V
es/èfje fiierffi/ftit^fi/i^fi/e^/reffi/ , fit fiere /л/r//«-ß^/W e //f/r/ff /r/ Z fi y?/c ////tifo fa fo.
y/e fiefjo — /yfi* enfile re/fi/e, //ere'y fie rt/, /e; /ey//inf /no /e fier i// fifieffvfartfefiins /f/fi/. i'/trij/ftfeit. < /fi evfifiar' fit/jo - /<yfit e ђ filer rod/ic- /'/л.у/гге/п /ufii/f,//r /finy /rf/fpefi. rye , V /fifirrtf/t' yit /ttfitf/yfl , i ffvrit fifffie fie///' y e/ fiteyfir/Yr/fififie } fie/rt^fit /efi/er
c/u/i^ /yj/ya SfSe/a e/Y/iy'eYe, гкЈ/Џгсум.. jp ' /t/fast* mar/ï/i/,t*i> Suy/ie S’yjfreiem mn^
JIC-/JÛ Vût/v,
. <Ja/t>riy ertteriuyeins /l/c /«Ave, ; yÿfJi£JJ-f' Љ{> Mût/jWô y /a/Zay AuA'my-Ja rvu'YesAen*
^ п уеел/i’flrâj/геггег Sf/a* /tr-r/?iavÿ%c j/nSri*. ..yfc , /i/e-te rtee/n-ye'j/psiy/' f<i yj/иггл YiS/ш yii,eSeY,
» ' eÿrwy,- Syeo£n,y/ ÿtSc trtiy SrjSym/i-f en Sirey* sSïiir/fliiyer Se Se jj-a- yercye/îr-e jr* óS/Yilymu* .See/iySim S*// (	vJ,
yfjr/iYri e> U	''</*/ *'*<	, rtocr e Sc//<^ÿorery è j
'	J** *''**■ v ' ./f/rt r г/Sy, v ‘/ßSvc /<g//ò
^SeYXr-iS Sasixyec,.
Nebefhke rosile.
i.
girali liosliji*
„Sa/.hetek modrofti je ftrah Gofpöda “
Ij^aref je poiiisliiii in s’ saupatìjem fklen-ien flrali boshji sazhetek modrofti; ne polletne modro/h', /itera je fovras/iniza boshja, ker boshji po/tam ni podvershe-2 J, ampak lifte Tvete modrofti, ktera bo-ti/ijiya flmhabnika /lori sveftiga in zhu-iezhiga, in tedaj Gofpodu prijetniga5 ). — ,s>’ to modro/ljo nam pridejo vfi dobri darovi 4), vfe lepe kerflianfke zhednofti.
Kerflianfke zhednofti fo faine na febi t&ko lepe, de jih vfak zlilovek zhafti; to-de malo jih je, ki li refnizluto persadeva-
') Çir. 1, 10.	>) Rim. 8, 7. Mat. 24, 45 — 47.
0 Modr. 7, 11.
jo, jih sveflo v1 djanji fkasovati. prezimi fo bogabojezhi in poboshni kriiVjani ; tode poboslmoft, fio je, sapopadek kerfhanfkih zhednoft,) mora prava in gotova biti, dru-gazhi ni svelizhanfka. Veliko jih je, ki miflijo, de fo she poboshni, ker le sdershe velikih fmertnih grehov; drugi miflijo, de fo poboshni, ker fe sdershe kakih pofebnih pregrefhkov, kteri fo jim v’ obnaflmnji bli-shnjiga pofebno soperni, defiravno imajo veliko drugih pregrefhkov na febi, ki fo pred Bogam fhe vezhi; fpet drugi miflijo, de to je prava poboslmoft, kadar zhlovek kake polebne andohti, ali kake sunanje dobre in fpokorne dela opravlja, deliravno njegovi nameni nifo vfelej v1 Boga obernjeni, in deliravno dolshnofti fvojiga ftanu v’ nemar pufha.
Vfe to ni kerfhanfka, ampak je le fa-risejfka poboslmoft, kakor nam je Jesuf v’ sgledu tiftiga Fariseja fkasal, ki je bil v’ tempelj fhel Boga molit r). Taka po-boshnoft ne'pelje k’ slavljenju, ampak k’ pogubljenju ; „je pot, ki fe zhloveku prava adi y ali na sadn je perpelje k’ /'merli“ 2 j. Prava kerfhanfka poboslmoft fe ne fposna is befedi in is sapopadkov ljudi, ampak is boshje befede. Kritij an mora Bogu flushiti
po njegovi volji, ne po fvoji, zhe mu re-Inizhno dopafti skeli; in lo je prava pobosli-5 od ktere bo v1 zelili tili bukvah govorjenje.
Kakor je pa bogabojezhiioft (ali ftrah !>osl.ji) 7 sazhetek prave fvete mo d rolli, ktera je sapopadek vlili kerflianfkili zhednoft; rav-•|o lako perpelje krifijana, zhe jo svelto po-I lufha, tudi do popolnamofti v’ zhedno-fiiji, sakaj „ftrah Gofpoda je krona modro-/f1“ ')j to je, dopolnjenje vlili fvetih ker-I hanfkih zhednoft.
Kjubi moj kriftjan, boj feBoga; Bof/a ’afl fe, je prava modroft2). Ali ne fmefh ,,ga le sato bati, ko je vligamogozhin in °jher lodnik, kteri bo greflinika v' vezimo terpljenje obfodil. Tak ftrah ne fovrashi peha sato, ko je fam na febi hudobin in ko Boga rasshali, ampak lesalo, ko zhloveka 'ezhno nefrezhniga fiori. Pravi in fveti ftrah )<)shji pride is ljubesni boslije, in fiori, de p eli zhes vfe fovrashinjo, de fe ga bolj ko Pupene kazlie bojimo in ogibljemo, sato ko Boga rasshali; in de fe nobene rezili na }'etu tako ne bojimo, kakor Boga rasshaliti !n So, vezimo sgubiti. Vender je pa krilit— |onu tudi perpufheno, fe sravin tega tudi
vezhniga terpljenja bati, kteriga je pravi-zhniBog vlirn tiflim perpravil, kteri v’ grehu shive in umerjejo.
Boga fe inorafii bati, ljubi moj kri ft j an, kakor fe dober otrok fvojiga dobriga ozhe-ta boji; fe namrezh bolj boji njegovo ljube,sin sgubiti, kakor fe njegove foibe boji.
Bati fe ga morafh pa tudi, kakor fe flushabnik fvojiga ojftriga gofpodaboji, zhe je len in sanikern v’ fvojih opravilih, in leta ftrah te bo vedno perganjal, pridno in svefto sa Gofpoda delati, kteri te smiram in povfod vidi.
Bati fe ga morafh dalej, kakor fe hu-dodelnik fvojiga fodnika boji, sakaj gotovo, in morebiti fhe danf, bolh ftal pred njegovim fodnjim ftolam, kjer bolh ojftro fojen; in leta ftrah te mora od vliga tega odvrazhati, kar pred boshjo fodbo sagovarjati ne bofh mogel.
Bati fe ga morafh tudi kakor fvojiga vii— gamogozhniga Boga, po befedah Jesufovih: „Vam bom pokami, ko</a fe bojte: Jiojte „fe njega, ki ima ob/a//, potem ko vam „slavljenje odvsame, vaf v' pekel vrezhi. „Tedaj vam povem, de njega fe bojteu
girali boshji je lep in velik dar $. Duha. Proli ga pogofto, de ti ga dodeli, in bofh
frezhiii. |{0|ј ko bofli v’ bogabojezhnofti poterjen, bolj fe bolh s’ Bogairi fklenil, in ®°g s’ tabo. Bolj ko fe bofli Boga bal, Hienj fe (j |,o hudobniga duha in hudobnih ljudi bati; sakaj „kdor fe Gofpoda boji, fe nima nobene flvari bafï‘ lJ.
Prendili tukej lep sgled bogabojezh-uofti. — Od nekdaj je Bog perpuftil, de lo njegovi flushabniki preganjanje terpeli, de le je njih poboshnoft in bogabojezhnoft, di'ugini v’ sgled, lepo pokasala. Tako podavim nam je ob zhafu hudobniga kralja Antijoha, ki je flushabnike boshje neufmiljeno preganjal, Kleasar lep sgled bogabojezhnofti dal- lieta kralj je hotel israelfko ljudftvo perforati, boshjo pollavo sapuftiti in v’ ne-ye,'i shiveti; in veliko jih je bilo, ki fo fe ls fli'ahu terpljenja od Boga odvernili. Ali !le tako Kleasar. {jiklenil je, raji umreti, 'Ukor Boga in njegovo fveto poftavo sa-puftiti. Hudobni kralj ga je hotel perliliti, melo jelti5 ki je bilo v’ boshji poftavi Israelin1 prepovedano ; in ker ni hotel jefti, je ”1 k’ Ialerti obfojen. Kadar fo to njegovi perjatli vidili, fe jim je ulmilil, ali to ufmi— je|ije je bilo krivizhno. >So ga tedaj fkri— 'еЈ Prolili, de naj pulii takiga mefa fi pernefti,
’) ?ir. 34, ie.
ki jim ga je jefti perpufheno, de ga bo jedel, in de bo kralj miflil, de prepovedano inefo jé; in iako li bo slavljenje ohranil. Ali Eleasar ni hotel tega perpuftiti, in jim je rekel: „Moji ftarofli ni perpufheno, tako goljfivo ravnati; sakaj mladenzhi bodo potem miflili, de je Eleasar, ki je she de-vetdefet let ftar, boshjo pollavo sapuftil, in je v1 slavljenje nevernikov preftopil; in tako bi s’ 1'vojo goljfijo marlikteriga sapeljal ... Ref je, de bi s1 tem odfhel terpljenju, ki ga bom imel v’ tem shivljenji preftati, ali rokam Vfigamogo/hniga ne bom ne v.’ tem ne v1 prihodnjim shivljenji oditi samogel“ ...
Kadar je tedaj hudobni kralj Antijoh vidil, de tega ftanovitniga flushabnika bo-shjiga premagati ne more, je sapovedal, ga k’ terpljenju in k’ fmerti peljati. V1 fvo-jim terpljenji je Eleasar k’ Bogu sdihnil in rekel: „Gofpod, dobro ref h, de bi fe bil je/l Idillio fmerti obvarval, ali nifim hote! ; in sato sdaj hude bolezhine na fvojitn shivotu ter pimi; ali moja dufha je savo/j tvojiya /traini vefela, fleto tcrpimu ‘).
Saref lep sgled fvetiga ftrahu boshjiga!
II.
EJ n besi n ilo Itonii.
n Ljubi Gofpoda fvojiga Hoga is zeliga fvojiga 1er/,a, *n is žele fvoje dufhe, in is zde fvoje iiiifli, in is žele fvoje mozhi“
„opomni j e fvojiya /fmrnika v' dnevih /boje m/ado/fi, pravi $. Duh v’ Cvetim Pifmu. — Çrezhiu je, kdor sazhne gofpoda fvojiga Boga .she v’ lnladofti lju— kiti, in ga zhedalej bolj ljubi.
Ljubi moj mladi krili jan, kteri to berefh, daj fvoje ferze Gofpodu, in terdno fkleni, I« njega ljubiti zhes vfe. Ali bi ti po pranzi ravnal, ko bi fvoje ferze hotel narpred budobnimu duhu, in potlej v’ ftarofti fhe le «ogu dati, ker li dolshan, mu ga prezej dati? Ali bi po pravizi ravnal, ko bi hotel nar lepfhi leta fvojiga slavljenja, kteriga li vfif/a Bogu dolshan, pregrefnnimu vefelju fvetâdati, in le ftare, neukretne léta Bogu?
Naflie Terze je sa Boga vftvarjeno; le Bog ga samore napolniti, in refnizhno sa-dovoljniga in frezhniga fioriti. Le Bog je vfe nallie ljubesni nefkonzhno vredin. Ko bi ga samogli s' nefkonzhno ljubesnijo ljubiti, bi ga ljubili, kakor je vredin, ljubljen biti. lie v1 Bogu To sedinjene vfe ijubes-nivofti, vfe popolnamofti, vfe lepote, vfe dobrote.
Nar vezhi vefelje in sapopadek vliga svelizhanja isvoljenili v’ nebefih je, Boga gledati in ga ljubiti; in nar ftrafhnejfhi ter-pljenje pogubljenih v’peklu je, Boga nikdar ne viditi, in ga fovrashiti.
Ljubi moj kriftjan, zlie shelifh Boga vezimo v’ nebelih ljubiti, ga moral h she na tem fvetu refnizhno ljubiti sazheti. „Ljubimo tedaj Hoya, saka j lioy na f je pervi ljubil“ 'j. Bog naf je ljubil, predili fino bili v’ ftanu ga ljubiti, predin fino fhe na fvetu bili; in ravno njegova ljubesin do naf je fiorila, de naf je v kvaril, de naf je po fvoji laftni podobi vftvaril, de nam je ne-umerjozho dufho dal, ktera je namenjena, fe vezimo s1 njim v’ nebelih vefeliti. — O nefkonzhna ljubesin do tako nehvaleshnili 1'tvari, kakor lino mi! —
Ih to flie ni bilo sadofti njegovi nesa-popadljivi Ijubesni; anijiak potem ko fino s’ grehi vfo pravizo do nebefhkiga kraljeftva sgubili, nam je fvojiga. ediniga preljubiga k?ina dal, kteri naf je od vezhniga pogubljenja, od vezliniga terpljenja odrelhil; in ne drugazhi, kakor s’ fvojim laltnim groso-vitiiiin terpljenjem, in s’ fvojo britko fmert-jo na krishi. — O nesapopadljiva ljubesin, klera fama febe popolnama posabi, in tolj-kanj fiori sa fvoje ljubljene!
Ali tudi flie to vezhni ljubesni ni sa-dofti 5 temuzh potem ko naf je ufmiljeni Bog sa nebefa vftvaril, in Çin bosliji sa nebefa odrefhil, naf $. Duh s’ fvojo guado obdaruje, in lì — naj tako rezhem — kolikor more persadeva, de bi naf le gotovo v1 nebefa perpravil. — Nikdar ne bomo sa-niogli, ne v’ tem shivljenji, ne v1 vezlinofti, popolnama sapopafli, kako velika je boslija ijubesin do naf!
Tedaj ga tudi ti ljubi, moj kriftjan, Ч1 nikdar ne nehaj ga ljubiti, in ga is ze-iiga ferza ljubi. —„Moj fin, daj mi fvoje ferzé“ ti Bog ljubesnivo pravi. Tedaj nui ga daj, in bodi vefel, de vezhni Bog
tako revin dar, kakor je tvoje ferze, tako sheli, de te profi, de inu ga daj.
Ljubesin do Boga le mora v1 djanji pokasati. Zlie kriftjan ne «hivi po boshji volji in politavi, gotovo Boga ne ljubi, de-firavno morebiti vzhali kake fladke obzhutke ljubesni v’ fvojim ferzu ima. Ljubesin je ognju podobna. Oginj greje in fveti ; kjer ni gorkote ne 1’vetlobe, tam gotovo ni ognja. Tako tudi ljubesin; kjer ni gorezlmofii v1 boshji fluslibi, ne lepiga shivljenja, tam gotovi) ni prave ljubesni do Boga.
Nafba ljubesin do Boga mora biti zhes vfe; to je, perpravljeni moramo biti, sa Boga vfe fioriti, karkoli od naf imeti liozhe, ko bi bilo fhe tako tefhko; raji vlim fe odpovedati, kakor boshji perjasnofti, raji vfe drugo sgubiti, kakor guado boshjo; raji martre in fmert predati, kakor fe s’ kakim greham od Boga odlozhiti. Nafhe ferze, nafhe milii in vii nafhi nameni morajo taki biti, de bomo po pravizi lahko s1 f. Pavlam rekli: „Kdo naf bo od ljubesni Kri/lu-fove loz/iil? Ali teshave? ali fila? ali lakota? ali revfhina ? ali nevarno/l? ali preganjanje? ali me z h ? . . . Vfe lete rezki premagamo savo/j njega, ki naf ljubi. Gotovo vem, de ne fmert, ne slavljenje, ne angelji, ne obla/li, ne mozhi;
ne sdaino, ne prihodnje . . . in nobena druga f/mr naf ne bo mog/a od boshje ljubesni /'ozhiti“ ij.
lires ljubesni uifmo nizh, in vfe drugo "am bres nje nizh ne pomaga 2j. Kdor Boga zlies vfe, in blishnjiga savolj Boga J" v' Bogu ne ljubi, ni nizh pred Bogam, 111 "e bo nikdar Boga v’ nebelih gledal. Kdor v’ ljub esni bosliji unierje, bo vezimo frezhinj kdor pa slieli v’ bosliji ljubesni um-re,i, mora tudi v’ bosliji ljubesni sbiveti; •m ej fi persadevaj, ljubi moj kriftjan, Boga ljubiti zlies vfe; in vfak dan ga proli, de oginj fvoje ljubesni v’ tvojim ferzu vname m te v1 fvoji fveti ljubesni do konza tvojiga slavljenja obrani.
Premifli lep sgled ljubesni do Boga in ga pofnemaj. Dva puihavnika fta dolgo Boga profila, de bi jima guado dal fpos-"ati, kako bi ga samogla prav ljubiti in
popolnama fInsiliti. Bog je te pravi-zline profbnje vflifhal in jima je na snanje *lal, de naj v’ mefto Alekfandrijo grefta in ,n°slia poifheta, ki mu je Evkarift ime, in njegovi sheni Marija, lieta dva bolj popolnama Bogu f Insilila, kakor ona dva.
Rim. 8, 35 — 39. ’) I. Kor. 13.
Vefela in Bogu livaleshna fia ft* leta dva pufliavnika na pot podala, in fia dolgo zhafa po velkim inefiu Alekfandrii popra-fhevala, kje ftanuje Evkarift. Ali nobedin ni tega revniga zhloveka postini. Potem Ita sazitela milTiti, de je vfe to smota, in fia fe site proti pulitavi vernila. Ali prediti fia is méfia prillila, fia valila sileno fiati pred nilko revno ltiflto; fia tedaj Ute njo vprafliala, zite vé, kje Evkarift ftanuje. — Mojitnu tnoshti je Evkarift ime, jinta je odgovorila sliena, in tukej ftanujeva; pa ga ni sdaj doma, bo flte le drevi prifhel.
Polna h val esimo fi i do Boga fia Itila v1 ltiflto, in fia skelela fkoraj valiti tega sve-fiiga flushabnika boshjiga.
Proti vezheru je tedaj prifhel Evkarift, in je fvojo majhno zltedo ovz, ki jih je zbes dan pafel, domu pergnal. Komaj fia ga pufliavnika sagledala, lia mu naproti fida, fia ga perferzltno objela in v' Itifho fpremila. Evkarift fe je inozltno zbudil, in ni mogel sapopafti, sakaj mu leta dva fpo-kornika toliko perjasnofti in zltafii fkasujeta. Ali Ute veliko bolj fe je savsel, kadar fia ga profiti sazitela, de naj jima vfe na tanko pove, kako on in njegova shena Bogu flusbita, ker shelita, od njih fe uzhiti, Boga prav ljubiti, in njemu svefto fiushiti. —
Ubog nevedin paftir firn, jima je Evkarift odgovoril, in nizli prav Boga ne ljubim in mu flabo flushim. Ali vajiprolim, zhaftit-ljva llushabnika boslija, de me uzhita, ga tako ljubiti, kakor ga fveti pufhavniki ljubijo. — Potem fia ga fhe bolj profila in Ila mu sapovedala, de naj jima svefto pové, kako sbivi.
Na to je Evkarift tako rekel: Boshjini flushabnikam lini pokorfhino dolslian; tedaj Vfl|na povem, de lini bil she v; mladofti salimi Bogu flusbiti, in vfe is ljubesni do njega' fioriti. Moja mati je bila bogabojezha sli en a, in me je she v’ mladofti uzhila Boga ljubiti. Bog mi je guado dal, de lim nauke Ivoje dobre matere svefto dopolnil. Kadar lim imel kaj terpeti, lim is ljubesni do Boga v<>ljno poterpel; kadar fo mi Ilari hi kaj sa-povedali, lim is ljubesni do Boga prezej fto-•'l, kar mi je bilo sapovedano; kadar lim druge otroke vidil, ki fo fvojim ftarfhem kake fladke rezili kradli in jih jedli, lini le «'»ga (pomnil, in is ljubesni do njega lim je tatvine sdershal. In kakor lim fe bil s1 mislijo pomozlijo v’ mladofti navadil, tako hm tudi potem smiram ravnal, in lim fe na-vadil, vie savolj Boga in is ljubesni do njega fioriti. Nj ut rej vltanem sgodej is ljubesni do Boga; opravim fvojo molitev in dan
Bogu darujem is Ijubesni do njega; potem £e k’ delu podam in delam is Ijubesni do njega, sato ko je njegova fvéta volja, de naj dolslniofti fvojiga ftanu dopolnujem.
Kadar pozhivam, fe fvojiga ftvarnika fpomnim, ki je pozhival po viharjenji vfib rezili1); in is Ijubesni do njega nekoliko pozhivam, de potem bolj pridno delati saniorem. Jed vshijem is Ijubesni do Boga, ki me je vftvaril in me ohrani, in mi vfe da, kar potrebujem. Kadar lim lazhin ali shejin; kadar mi je mras ali vrozhe; kadar revfhino ali kako bolezhino terpim, fe fpomnim Jesufa, ki je vfe to sa-me terpel, in is Ijubesni do njega vfe voljno poterpim. Kadar mi Bog kako dolgo bolesin, ali hudo letino pofhlje, vfe is Ijubesni do njega s’ hvaleshnoftjo is njegovih rok prejmem.
S1 fvojo sheno smiram v1 miru in v’ edinofti slavim, kar jeft hozhem, to tudi ona; in kar ona hozhe, to tudi jeft; in kakor jeft slavim, tako tudi moja shena. To je vfe, kar vama vém od najniga slavljenja povedati.
Potem fta ga pufhavnika vprafhala, zhe ima kaj premoshenja; in jima je odgovoril: Moje premoshenje je majhno. JSra-
‘) I. Mojs. 2, 2.
vin leté majhne zhede ovz nimam veliko drusigaj ali dobrodjvi Bog mi vedno fvoj ”ed shegin dodelil je, in imam vliga sadofti. *'Ur saliti,shim in perdelam, rasdelim v1 tri dele. Pervi del dam zerkvi, i.s ljubesni do Boga, ki je njegova hifha; drogi del dam ubogim in popotnikam, is ljubesni do Jesufa; •u v podobi revesha vidim in zliaftim ufmi-Jjeniga Jesufa; in tretji del ohranim sa-le 'n sa fvojo sheno, in shivim v’ vedili reveni, is ljubesni do Jesnfa, ki li je levitino na tem fvetu isvolil, in je is ljubesni ‘1° naf revin poftal.
Kadar imam flabo jed, ali kadar mi jedi permankuje, fe fpomnim Jesufove lakoti, ktero je on velikokrat obzhutil is ljubesni ('° mene; fe fpomnim; de njegova nar ljub— Ibi jed je bila, boshjo voljo dopolnovati; in 'le zhlovek ne shivi le od teleliie jedi, ain-pulv tudi od boshje befede; in tako prena-Iham voljno fvojo revfhino, is ljubesni do
Boga.
Sadnizh fta ga pufhavnika fhe vpra-jhala, zb e ima kakiga fovrashnika. Na to Jima je Evkarift odgovoril: Kdo je na tem fvetu bres fovrashnikov? Jesuf jih je imel, ju nar fvetejfhi perjatli boshji fo jih imeli; kuko bi jih jeft ubogi grefhnik ne imel. Ref Je5 de nobenimu nizh hudiga ne shelim in
nizh hudiga ne ftorim, in tudi od nobeniga nizh hudiga ne govorim; ali per vfim tem imam vender fovrashnike, ki fo mi nevofh-Ijivi. Pa jim nizh hudiga ne vofhim, ampak imam ufmiljenje s’ njimi in jih ljubim; jih grem vzhaii obifkat, in kadar jim samorem kaj dobriga boriti, jim vfe rad ftorim, is ljubesni do Boga. Kadar kdo kaj hudiga od mene ali od moje shene govori, ali kadar mi kdo kaj hudiga fiori, mirno poterpim is ljubesni do Jesufa, ki je fhe vfe vezli sa-me terpel. In moja sliena ravno tako v; vlili rezlieh ravna.
Tako tedaj je najno revno slavljenje, in nikoli nizh poi’ebniga in velikiga ne fioriva.
S' velikim sazhudenjem lia fe potem pufhavnika donni vernila, in fia perferzhno hvalila Boga, de jima je tako lepo in lahko pot h’ kerfhanfki popolnamofti in k’ nebefh-kimu svelizhanju pokasal.

III.
Pofiiemaiije Jesiifa.
»Sffled fim vam dal, de kakov lim jeft fiorii, ludi vi fiorite “
Kdor hozhe fveto shiveti, mora l'vete sglede pofnemati; ali fvetejfhiga sgleda ш’ nikoli na fveti bilo, kakor je bil Jesufov sgled. Jesuf je Çvetnik fvetnikov, nar vi-!hi popolnamoft vfih zhednoft. — Pavl Je sato do tako vifoke fvetofti prifhel, ko .Ie smirain Jesufa pofnemal* 2). Ravno tako '° tudi vii fvetniki Jesufov sgled vedno pred °zhmi imeli in fo ga svefto pofnemali.
Leta „Dobri Uzbenikje is nebef na leto revno sernljo prifhel, in je nam enak P°ftal, de bi naf ne le s’ l'vojo befedo, am-Pak tudi s’ fvojim slavljenjem v’ vfih okoli— kavah boshjo voljo dopolnovati uzhil. Sato • ,e otrok poftal, de bi otroke uzhil, kako 'е morajo do Boga, do fvojih ftarfhev in
') Jan. 13, 15. ») i. Kor. 4, le. 11,1. Pii. 3, 17.
2
do vfih ljudi sadershati ; je mladenzh portai, de hi mladenzhe uzhil, kako fe morajo nevarniga sapeljiviga fveta varovati, in sli e v’ mladofli Bogu iInsiliti; je mosti poftal, de bi odrafhene ljudi u/diil, kako dopolno-vati dolshnofli fvojiga ftanu, in kako vfe tesliave slavljenja preterpeti.
Mladim ljudjem je Jesuf pofebno fhtiri lepe sglede dal, ktere morajo pofnemati, /die mu slielé dopadljivi bili.
1. Pervi sgled Jesufa v1 mladofli je bilo njegovo tiho, ponishno, revno in delavno shivljenje. $veto Pifmo nam ne vé veliko od Jesu love mladofli povedati, ker je njegovo slavljenje tiho in ljudem nesnano bilo. Nunaj njegove prefvele matere in fve-tiga Josliefa ga nobedin v' njegovi mladofti ni prav posimi; le ona dva fla vedila, de je edin $in vezhniga Boga. — Prelep sgled tihe ponishnofti, ki ga jeziti bosliji mladim ljudem dal, kteri fe tako radi hvalijo, zhe fo nekoliko iménitnifhiga rodu; fe /.lies druge povsdigujejo in jih sanizhujejo, ki fo nifkiga in revniga ftanu; in ne premiflijo, de pred Bogam ni nobene druge imenitnofti in vi-fokofti, kakor ponishnolt, ker je le tift pred Bogam povikfhan, kteri fam febe ponishuje.
Jesuf, deliravjio Çin shiviga Boga, je smiram pridno delal, she v’ mladofti, ka-
kor pravijo pervi zerkveni uzheniki; in je lep sgled dal mladenzham in vfiin ljudem, ki fo grefhniki, in od pravizhniga Boga k’ delu ol,lojeni‘>
1 ^jubi moj kriftjan, zhe v1 revfhini in v’ trudu shivifh, bodi sadovoljin; premifli Jesufovo revfhino; njegovo pri d no ft, njegov t*'ud; iu is ljube,sni do njega ravno tako zadovoljno vfè preneli, kakor on ; in li bofli njegovo dopadenje in njegovo ljubesin per-dobil. — O frezha zhes vfefrezhe, Jesufu dopafti in od njega ljubljen bili!
Lep sgled, ki nam ga je Jesuf v’ jvoji mladofti dal, je tudi njegova poboshnoft •n gorezlmoft v’ bošhji flusiibi. Komaj dva-najft let ftar fe she poda s’ fvojimi ftarflii ria daljno pot proti Jerusalemu; in kadar v’ bosliji tempelj, v1 hiflio fvojiga nebefh-kiga Ozheta pride, je tega ivetiga kraja tako vefel, de ga ne more vezli sapuftiti. Nikdar fe ne navelizlia, uzhenikov pofInfilati, ki boslijo poftavo raslagajo, deliravno je 0l» njih „Uzlienik“, deliravno jih on s’ fvojo vezimo mudrolijo napolnuje.
Pofnemaj, ljubi moj mladenzh, leta lepi sgled. ’— Od kod pride tvoja lenoba v1 bo-sb|i flushbi? Sakaj li tako sanikern v’ po-
') Ï, Mojs. 3, 17 — 19.
flufhanji boshje befede? Šakaj fe ti osnano-vanje boshjih refniz tako dolgozhafno sdi, de dremljefh ali v’ druge rezbi miflifh, kadar uzbeniki boshjo poftavo raslagajo? — To pride vfe od tod, ker Jesufoviga sgleda ne premifliljujefli in ne pofnemafh. — Uftani tedaj, o kriftjan ! is fvoje pogubljive dremote. Premilli Jesufov sgled in ga pofnemaj. Bodi Bogu hvaleshin, ker ti vedno perlo-shnoft daje, boshje refnize in svelizhanfke nauke poflufhati; boshjo pollavo in kerfhan-fke dolshnofli smiram bolj in bolj na tanko fposnati. S’ hvaleshnim 1’erzam fposnaj leto veliko guado in frezho. — O koliko jih je, pofebno v1 tej divji desheli, kjer to pifhem, ki nikdar te gnade nimajo, boshjo befedo llifhati, ker je tukej premalo osnanovavzov boshjih refniz. Ko bi tako perloshnoft imeli, kakor jo ti imafh, bi fe k’ Bogu fpreober-nili in fe svelizhali. Ti pa per vii obilnofti boshje befede fvojo duflio bradati puftifh; fedilh per ftudenzu shive vode, in tvoja dufha sheje umira! —
3. Dalej je lep sgled ljubesniviga mla-denzha Jesufa njegova svelta pokorfhina do fvoje prefvete matere in do fvojiga rednika ‘J. Popolnama jima je bil pokorili in
podloshin v1 vfili rezheh ; in ne le fvoji la-.1 kateri, ampak tudi fvetimu Jeshefu, ki !u hil njegov ozlie, ampak le njegov rednik in Varli. — Sarei lep sgled pokorfhine ! J remifli ga dobro, ljubi moj kriftjan, in po-Inemaj ga. Jesuf je Çin bosnji, vezhni v1» vezliniga Ozlieta; in vender fe, po fvoji xhlovefhki nato’ri, ljudem podvershe, ki fo njegove ftvari. Vezhna Modroft je Jesuf ln, nefkonzhna Çvetoft, in po njegovi pre-'idnofti in volji fe nebo in semlja, in vfe kar je vftvarjeniga, ravna; in vender po-1'olnama vda fvojo voljo v1 voljo fvoje matere in fvojiga varlia, in vfelej svefto oprali kar mu sapovefta.
Kako bofh tedaj ti, moj kriftjan, per '''uoi bosliji obftal, zhe po takim sgledu, . ga pred ozhmi imafli, fvojim ftarfhem ln yifhim nili pokorili, ki li menj, kakor tv(>ji ftarflii in vi Ibi, in menj previdnofti,
Premil li, de te bo ravno tifti Jesuf fodil, ■j1 ti je tak lep sgled ponisbne pokorfhine
4. Zhelerti lep sgled Jesufov, ki ga najdemo v1 fvetim Pifmu, je, de je Jesuf ravno tako, kakor v1 letih, tudi v' modrofti 1,1 v guadi in v1 prijetnofti pred Bogam in
pred ljudmi vedno rafel Jesuf, ki je Bog in zhlovek fkup, je fzer vfe nar vifni popolnamofli sini ram imel, tudi v’Tvoji pervi mladofti, tode ljudem od sazhetka nifo bile sitane; in Jesuf jih je smiram bolj in bolj v1 Tvojim djaiiji in slavljenji fkasoval, kakor je v1 ietili rafel. Ravno tako je folnze farno na Tebi smiram enako, vender fe nam sju-trej ne sdi tako fvitlo in gorko, kakor potem ko bolj vifoko pride, in pofebno o poldne.
Leta sgled Jesufov naf uzhi, de moramo po poti kerfhanfke popolnamofli smi-ram naprej iti, nikdar obliati ali nasaj iti. In kdor obftoji, she nasaj gre. Kdor li vedno ne persadeva, smiram boljfhi in Bogu bolj dopadljiv pollati, bo zliedalej flabflii in bolj sanikern poftal. Slavljenje je enako tekozhi vodi ali reki. Po tej reki fe moramo gori peljati, ne doli, zhe hozliemo v’ nebela priti. Kdor li vedno persadeva in pridno veflâ, pride naprej-; kdor pa neha veflati, ne oliane smiram na tiftim meftu, kjer je nehal veflati, ampak gre nasaj, šakaj voda njegov zlioln nasaj sanefe; in fe bo pogubil, zhe fpet pridno veflati ne sa-zline.
Is te perglilie tudi vidifh, ljubi moj knftjan, de fi mora zhlovek vedno persa-devati, po poti kerfhanfke popolnamofti »a-Plej priti, zlie Ге hozhe svelizhati; sakaj zhe (i je vZ/l(lß pervadeva, in potem fpet Preneha, je enak zholnarju na tekozhf vodi, kteri nekaj zbala pridno veflâ in nekoliko P°ti flori; ali fkoraj fpet neha veflati, iu voda ga iiasaj sanefe. Potem fpet sazline yefhiti ; ali komaj pride tako delezh, kakor Ie bil v’ pervizh prifhel, fpet neha veflati, I11 fpet fvojo pot in fvoje persadevanje sgubi, 1,1 nikoli delezh ne pride.
Tedaj, ljubi moj kriftjan, bodi pridi» na poti proti nebefam, in pofnemaj Jesufov •sgleal. Kako shaloftno je, pofebno mlade ljudi viditi, kteri, »amelli de bi smiram bolj inodri, bogabojezhi in poboshni poftajali, fo i,e dalej bolj rasujsdani, nefpodobni in liu-uobni; smiram bolj in bolj sanikerni in nemarni v’ dopolnovanji fvoj ili kerfhanfkih dnlshnoft. $voje ferze, ki fo ga vliga Bogu dolshni, njemu odtegnejo, in ga sapeljivimu vetu in hudobnimu fovrashniku dajo; fvoj Um, hi ravno sazline, boshje refnize sapo-padati, v’ »izhemarne pofvetne mil li in pre— gvefline shelje obrazhajo; in fvojo voljo, utero jim je Bog le sato proflo vftvaril, de 1)1 jo radovoljno s’ boshjo voljo fklenili, le
popazheniin fhegam fveta in fvoji hudobni posheljivofti podvershejo. — To fe ne pravi, smiram bolj in bolj v’ modrofli, v’guadi in prijetnofti pred Bogara in pred ljudmi rafti, kakor nam je Jesuf v’ fvoji mladofli sgled dal.
Ali ne le v’ mladofli, ampak v’ fvojim želim slavljenji nam je Jesuf nar lepflii sglede dajal, ktere moramo vedno pofne-mati, zhe hozhemo njemu dopafti in sveli-zhani biti. Zel zhai' fvojiga slavljenja je Jesuf v^ satajenji fvoje boslije zhaftitljivofti, in v1 duhu pokore sliivel; ne savolj febe, sakaj pokore in terpljenj njegova nefkonzhna fvetoft ni potrebvala ; ampak le de bi sa naf sadofti fiorii in nam sgled dal, je tako sliivel. — Tudi v’ duhu molitve, v’ duhu pokorfhine in ljubesni do fvojiga nebefhkiga Ozheta nam je nar lepflii sglede pred ozili poftavil. — Njegovo zelo slavljenje, pofebno kadar je bil uzhiti sazhel, je bilo polno ljubesni in ufmiljenja do blislaiiga, ne le do perjatlov, ampak tudi do fovrashnikov, sa ktere je fhe v^ fvoji sadnji uri perfezhno fvojiga nebefhkiga Ozheta profil.
Naf ha, nar vezhi zhaft in nefkonzhna frezhaje, sa Jesufam hoditi, njegove sglede sveflo pofnemati. Njega sapuftiti, in po drugi poti hoditi, kakor po kteri je on ho-
‘lil, bi bilo iiaflie gotovo in vezimo pogubljenje. Jesuf je po vofki in ternjevi poti hodil, jG veliko terpel in je tako prifhel v’ feojo nebe/hko zha/l Kako bomo te-duj samogli v’ ravno tifti kraj priti, zhe nozhemo le smiram po fhiroki in gladki poti pofvetnik vshitkov hoditi, in nizh is ljubesni ‘1° Jesufa terpeti? $. Pavl naf uzhi, de Hfli bodo isvoljeni, kteri bodo Jesu fu ena-po/lali 2 J.
Grosno dobro je, fe sbe v’ mladofti po •jesufovib sgledih ravnati, in tako rekozh s1 Jesuiam rafti, kakor v1 letih, tako tudi v’ wodrofti in poboshnofti. „Dobro je zhlo-Veku, jarm ( Gofpodov) nofiti od /boje mlado/li“ Ђј. — Jesufov jarm je pofebno Padak in prijetili, kadar fe ga zhlovek she °d mladofti navadi. Tedaj bi fe imeli slafti mladi kriftjani persadevati, fvoje shivljenje po Jesufovimu ravnati; in bi fe imeli raji v’ Hipegel njegoviga sgleda per vfaki perlosh-oofti pogledati, kakor v’ fvoj pofvetni nizlie-®arni Ihpegel. — In ftarihi bi imeli per ',{‘ki perloslmofti fvoje otroke uzhiti in opominjati, de naj tako ravnajo, kakor je Je-snf v’ fvoji mladofti v1 takih perloshnoftih
ravnal.
') Luk. 24, 26. Rim, 8, 29. 3) Shal. pef. Jerem. 4,27.
Od tega imamo lep sgled, ki fo ga tri poboshne dufhe vfim ftarfhem, uzheuikam in otrokam dali. — Bila je revna, sravin pa bogabojezha vdova, ki je imela hzher, po imenu Doroteja. Leta dekliza je bila v’ fvoji pervi mladofti grosno liepokojna in po-fvetna. Njena mati fe je sa-njo bala, de bi fe zhedalej bolj ne popazhila, in po ogledu pofvetnib shenfk shiveti ne .sazitela. Tedaj, defiravno je bila revna, jo je dobri in poboshni uzhenizi isrozbila, in jo je pofebno profila, de naj njeno lizher po kerlhanfko shiveti, in Jesufove sglede po ibernati nauzhi.
Doroteja, ki je bila takrat defet let ftarà, je oliala dve leti per fvoji uzhenizi, kjer ni nizh drusiga vidila ne flifhala, kakor fvete boslije rezili in Jesufove sglede. Bog ji je guado dal, de je vfe lete lepe nauke v’ ferzo ohranila, in je terdno fklenila, zel zhaf fvojiga shivljenja po njih ravnati.
Kadar je k’ fvoji materi nasaj priflila, je bila leta poboshna vdova fvoje ljube lizlie-re perferzhno velela. In sarei je bilo lepo viditi, kako je bila leta dekliza ponishna, poterpeshljiva, krotka, in fvoji materi v1 vlili rezlieh pokorna. Smiram je bila sadovoljna in perjasna, ni nikoli godernjala, ni nikoli nobeniga opravljala, in tudi nobenih drugih hudobnih befedi ni govorila, in jih tudi po-
rinfilati ni hotla. Vezli je miflila, kakor govorila ; in njeno nar vezhi vefelje je bilo, v Boga miniti, moliti in v1 zerkev iti.
lieto lepo kerflianfko shivljenje ni le njeno mater vefelilo, ampak tudi vfi dobri kj'iftjani tifiiga kraja fo bili lete dobre de-klize vefeli. Le nevol'hljive dufhe je nifo mogle terpeti, sakaj nevofhljivoft je ravno lakrat nar bolj shaloftna in lovraslina, ka-’.r. blisliniga v’ zhafti, v’ frezhi ali v1 guadi vidi. Nevo lilij ivo ft je grosno gerd in velik greli, in je isvirk grehov; pofebno pride opravljanje in obrekovanje is nje. — Neklere iievofldjivke tedaj lo li grosno persadevale, deliro'ime lete poboshne deklize pozherniti, kei' [o terdile, de je vfe njeno lepo shivljenje !e liinavlhina in sakrita hudobija. Doroteja •Ie j lil hala, kako hudobno od nje govore, pa je vie voljno poterpela, po sgledu Jesu-‘!v,m, in is ljubesni do njega. Nikoli ni IH*h hudiga od fvojih fovrashniz rekla, am-[,fdv jim je sinicam perjasne befede dajala, padarjih je vidila. Is tega fo dobri kriftjani v,“alo fposnali, de njena poboshnoft ni hi-“avlka, ampak refni/.hna in perferzhna.
Do feb no je pa njen duhovni paftir nje-"‘ga lepiga slavljenja vefel bil, in je Boga IVa4l sa vfe gnade, s’ kterimi je leto dufho ako obilno obdaroval ; kakor tudi sa lepi sgled
in dobre nauke, ki jih je vfun dekletam njegove fare dajala. Skelel je na tanko vediti, kako shivi; jo je tedaj k’ febi poklizal in vprafhal, kako shivi in ravna, in kako fe v1 vlili okoliflavah fvojiga shivljenja obnafha.
Na to mu je tako odgovorila: Gofpod ozhe, meni fe sdi, de vfe premalo ftorim, kadar premiflim, kako me je moja uzheniza uzhila, in kakor sdaj njih pridige in nauke flifhim. Pofebno fe velikokrat fpomnim nauka, kteriga mi je moja dobra uzheniza dala, de naj li v’ vfih fvojih delih, v’ vlili sopèrnoftih in teshavah po Jesufovim sgledu ravnati persadevam.
Kadar tedaj sjutrej vflanem, fe [pomnim Jesufa, ki je od fvoje mladofti vfe fvo-je dnove fvojimu nebefhkimu Ozhetu daroval; in po njegovim sgledu fe darujem Bogu, ftorim f. krish, mu darujem vfe fvoje mifli, befede, djanje in terpljenje zeliga dneva, in ga profim, de naj me varuje in ohrani po fvojim nefkonzhnim ufmiljenji. Kadar molim, li miflim Jesufa, kako per-ferzhno in ponislmo je fvojiga nebefhkiga Ozheta molil; in f klenem fvoje fiabe molitve s’ njegovo prefveto molitvijo, in jih tako Bogu darujem. Kadar delam in fe trudim, fe fpomnim, de fe je Jesuf fhe bolj trudil v’ fvojim revnim shivljenji na tem fvetu,
is ljubesni do mene; in leta mifel mi prezej polajfha vfe teshave in vef trud. Kadar mi ™°ji ftarfhi kaj sapovejo, fe fpomnim, kako .Ie bil Jesuf fvojim ftarfhem podloshin in po-Korm, in prezej fklenem fvojo pokorfhino s1 njegovo, in ftorirn, kar mi je sapovedano. ,a('ar mi je kaj prav teshavniga in soper-"•ga sapovedano, fe fpomnim Jesufove po-karfhine do njegoviga nebefhkiga Ozheta, ker m,i je bil pokorili do fmerti na krisliu, in prezej le mi lahko sdi, kar mi je sapove-‘ano: in is ljubesni do krishaniga Jesula v'e na tanko dopolnem. Kadar mi kdo kaj soperniga ali rasshaljiviga rezke, molzbim, sakaj fpomnim fe, de fo Jesufu flie veliko 'ezh rasshaljivih befedi rekli, in popolnama P°. krivici, jeft, lim pa grefhniza, in saflu-'stu,n sanizhvana biti; in ker je on le mol-z ìal per vlili rasshaljivih befedah, je ravno
0	flie bolj moja dolshnoft. Kadar grem k; |P(,5 fe fpomnim, de je Jesuf revno na tem
'etn shivel, de je vezhkrat revno jed imel, !n J.e Ie toliko jedel, kolikor je bilo sa oliran-)enje shivljenja in sdravja potrebno, de je samogel Bogu in blishnimu flushiti; in po Pni sgledu li persadevam ravnati.
Njen duhovni paftir fe je sazhudil, kadar |e to 1 bi hal, in ji je rekel: Doroteja, saref fi
1	ezlula in bogata. Bog ti daje velike gnade
in veliko đuflino vefelje. — Na to mu je odgovorila: Ref je, de najdem veliko ve-felja in trofhta v' flushbi boshjij ali velike lo tudi vzhafi tesliave in sopernofti, ki jili moram preftati. Vzliafi me moje tovarfhize sanizhujejo in fe mi pofmehujejo ; vzhali imam tudi grosno hudobne 1 kul lin jave, in lim v’ veliki nevarnofti Boga rasshaliti in sgubiti.
Potem jo je fpet duhovin vprafhal: Kako pa ravnafh, de vfe fvoje fkufhnjave in du— lime tesliave frezhno premagafh? — In mu je odgovorila: V’ fkuflmjavah fe fpomnim, de jih je tudi Jesuf imel, in de jih je ravno sato imeti hotel, de je fvojim flushab-nikam pokasal, de noben zlilovek na fvetu bres fkufhnjav biti ne more, in kako jih moramo premagati. In potem li persadevam, po njegovim sgledu, s1 kako boslijo befedo premagati hudobniga fkufhnjavza. — V1 dufhnih teshavah li pa Jesufa miflim na olj— fki gori, kako je slialoftin in v1 grosovit-nih teshavah, tako de kervavi pot poti. Ali pa li ga na krishi miflim, kako je sapufhen in bres vliga trofhta in polajf banja; in potem je moje ferze krnalo bolj lahko in ve-felo, in is ferza isrezhem lete lepe befede Jesulove: Ozke, ne moja, ampak tvoja volja naj fe syodi.
Poln fvetiga vefelja in hvaleshnofti do ||°ga sa leto poboshno diifho jo je duliovin j. d alej vprafhal, od koga fe vezhidel s’ v ojimi tovarfhizami pogovarja. — Na to •ЈГ odgovorila: Nar raji jim to pravim, kar !"n tudi»njina sdaj pravila. Jim perpovedu-Je,o, de naj li persadevajo v’ vlili rezheh l»o Jesufovim sgledu ravnati; de naj fe ga •pomnijo v1 fvojih molitvah, v1 govorjenji, Pei' delu, per jedi, in v’ vfili telefnih in .Ionih teshavah; de naj preiniflijo, kako jo on v’ vlili tih okoliftavah ravnal, in de n?J fi persadevajo, is Ijubesni do njega in v edinofti s’ njim ravno tako ravnati. Jim pravim, kako me je moja dobra uzheniza javno to uzhila; in fposnam, in zh e d alej •'olj previdim, de nizh boljfhiga na tem fvetu •oriti ne moremo, kakor fvojiga Gofpoda m Boga pofnemati, in tako dobrimu Gofpo-111 svefto flushiti.
, Potem ji je duhoviti perporozhil, de naj smirem tako ravna do konza fvojiga shivljen-ja; ni naj li vedno persadeva, tudi fvoje Porjatlize k' takimu shivljenju napeljevati.
. Çrezhin je she na tem fvetu, in bo na î'niniu vezimo frezhin, kdor Jesufove sglede ,s Ijubesni do njega svefto pofnema.
IV.
lijiibesiift cio Mislftiilfga*
„Ljubi fvojiga blishniga, kakor lamica Tube . . . Blmhniga ljubili, kakor fumiga febe, je vezli vredno, kakor vie darovanje“
Ljubesin do blishniga je poglavitna zhednoft kriftjana, sakaj Jesuf je raslozhno rekel, de Boga ljubiti zhes vfe, in blishniga kakor lamiga febe, je sapopadek vfiga tega, kar je kdej Bog ljudem sapovedal, v1 Mojsefovi poftavi, v’ prerokih in v’ fve-tim Evan
Ali ivno je leta zhednoft tako poglavitna, le malokdaj med kriftjani v’ fvoji popolnamofti najde. Vezfaidel kriftjani le fvojo shlahto, fvoje perjatle in snanze ljubijo, in k’ vezhimu fvoje dobrotnike, dokler fe jim dobrotljivi f kasu jejo 5 do drugih ljudi pa, pofebno do nesnanih, ne obzhutijo 110—
0 Mark. 12, 31. 33.
beniga nagnjenja, nobene ljubesni, in veli— Kokrat fhe zlo nobeniga ufmiljenja, in fo-'•'ashnike fovrashijo, kakor fo od njih fo-'• astieni. To fene pravi, bfishnjiya ljubi— *1’ kakor faniiga lebe, ampak le famiya lobe.
, 'V ezhidel fo ftarfhi krivi, de njih otrozi v tem pomankanji prave ljubesni do bli— shnjiga odrafejo, in de malokteri potem k1 tej lepi kerfhanfki zliednofti pride. Ne pra-de jih s’ befedo uzhe, le fvoje per-jatle in dobrotnike ljubiti 5 in tifte, ki jim •I budiga in soperniga flore, fovrasliiti; ampak s’ fvojirn djanjem in sy/edam jim eta pogubljivi nauk dajejo. Veliko je nam-|ezh kerfhanfkih ftarfhev, ki le nar raji, in vprissh° fvojili otrok, od pregreftikov, udobnih del in nefpodobniga sliivljenja v°j*h fofedov, in fploh fvojiga blislinjiga Pogovarjajo; kakor tudi od kriviz in fhkod, ere jim fofedje is nevofliljivofti ali hudobije 01 e 5 fe ferite in jesé, in grosno' genio go-д!*1 e s°per fvoje fovrashnike, sopervfe tifte, 1 jim k a, j budiga ali soperniga flore; in j 'kokrat tudi super fvojo gofpofko in fvoje J' M'V|ie. In vfe to govore vprizho fvojih o J. .'n leti ubogi otrozi v1 takih sgledih j ,11 ajejo. Kako fe samore tedaj fveta ker-a,,fka ljubesin do blislinjiga v1 njih ferzili
vkoreniniti? Leti hudobni pogovori sadufhe v’ njih vliga duha kerChanfke ljubesni; in tefhko je potem fe tega duha navseti, sa-kaj pervi sapopadki in obzhutki, kterih le zhlovek v’ fvoji mladofti navsame, Ге globoko v1 ferze vlifnejo in vkoreninijo ; in malo jih je, ki jih potem do zhiftiga isrujejo, in fvoje ferze s1 drugimi napolnjo, ki fo per-vim nafproti poftavljeni.
Leli nefpametni in pohujfhljivi ftarfhi pazil ne pomiflijo, kako hudobni in pogu-bljivi fo sgledi, ki jih s’ takim govorjenjam fvojim otrokam dajejo, in de ravno savolj tega je tako malo prave kerfhanfke ljubesni do blishnjiga med ljudmi. Is tega pride, de fe ljudje fploli tako malo med fabo fpo-fhtujejo in zhaflé, in fe le vfe prevezli eden drusiga sanizhujejo. Is tega pridejo fovra-shne mifli in povrazhevanje hudiga, ki nam ga blishnji fiori. Istega pride tudi, de ljudje vezhidel tako malo eden s’ drugim po-terpe; de tako radi godernjajo; de fo tako ( neulmiljeni do revnih ljudi. In ravno od I tod tudi tolikanj nevofhljivofii, prepiranja in opravljanja med ljudmi. Vfe to je pravi kerfhanfki ljubesni do blishnjiga nafproti, je Bogu sopemo, in dufham v1 vezimo pogubljenje.
Torej, ljubi moj kriftjan, fe vfigatega
varujj in fe s’ boshjo gnado in pomozhjo ,ia Pravo pot podaj in na nji do konza o-lani. Zhe iniafii otroke, fe varuj jih po-hajlhati s’ befedami, ktere fo soper ijubesin 'j° blishnjiga; in glej, de s’ befedo in s’ djanjem duha fvete kerfhanfke ljubesni v’ njih ferzih obudifh in ohranifh.
Zhe li pa The lam mlad, moj kriftja», kteri to berefh, premifli, zhe fe nifi tudi ti po nelpametnih in nekerlhanfkih pogovorih, k1 Ü jih f lil hal ? popazheniga pofvetniga duha navsel, ki je IVeti kerfhanfki ljubesni do bbshnjiga tako nafproti; in li s1 pomozhjo boshje gnade refnizhno persadevaj, fvoje jerze istrebiti in ozhiftiti, in ga s' pravo ljubesni jo do blishnjiga napolniti, ktern je bolj prijetna, kakor vfe darovanje.
)|e bolh bolj svelto fioriti samogel, premil li lete tri rezhi:
*• Premifli, kdo je tvoj Mislinji. — •voj Mislinji je v fak zhlovek, naj bo kdor lozhe in kakorfhin hozhe, revin ali bogat, «ober ali hudobin, snan ali nasnan, peljala, ali fovrashnik. Tako naf Jesuf uzhi v’ J^'tingelji^ v1 kteriin govori od zhloveka, vl jft 1 bel is Jerusalema v’ Jeriho, in je
rasbojnikam v’ roke prifhel l>
’) Luk. 10, 30.
Dolshnoft, v’ vfih ljudeh fvojiga bli— shnjiga. fposnati in ga ljubiti, je talko velika in gotova, de kdor je ne bo dopolnil, ne bo svelizhan, sakaj „kdor fvojiga brata, fto je, fvojiga blishnjiga, ) ne ljubi, ni pravizhin in ni is Boy a . . . he kdor fvojiga brata ljubi, je is fmerti k’ shivljenju prifhel; kdor pa ne ljubi fvojiga brata, o/lane v’ fmerti(( — Ko bi ti, moj kriftja.il, vfe ljudi, ki fo na fvetu, ljubil, in le eniga famiga fovrashil, bi to she sadofti bilo, te vezimo pogubiti; sakaj „ kdor fvojiga brata fovrashi, je vbijavz; in ve/le, de noben vbijavz nima vezhniga shivljenju v1 jebi“ 2j. — Tako velika je dolshnoft kriftjana, vfe ljudi Ines raslozhka ljubiti.
2. Prendili dalej, ljubi moj kriftjan, sakaj morafh fvojiga blishnjiga ljubiti. — Sato ga morafh ljubiti, ko je otrok boshji, po njegovi podobi vftvarjen, kakor ti, in ima ravno tiltiga Ozheta, kakor ti, torej je tvoj brat. — $. Janes Apoftelj, kteriga ferze je bilo vfe polno fvete ljubesni do Boga in do blishnjiga, pifhe v' lvojim Evangelji in v’ fvojih liftih namefti b/is/mji vfelej brat; poftavim: „Kdor fvojiga brata ne ljubi,
') I, Jan. 3, 10. 17. ‘j 1. Jan. 3, 15.
л* pravizfun“, i. t. d. S’ tem naf opom-n|t* hozhe, de moramo fvojiga blishnjiga smirain sa fvojiga brata fposnati, in ga tudi P° tern ljubiti.
11 al ej morafh fvojiga blishnjiga tudi sato ljubiti, ker je s1 ravno tifto nefkonzhno dj’ago ženo is fushnofti hudobniga fovra-shnika odkupljen, kakor ti, ker je tudi sanj Jesut tvojo prefveto kri na f. krishu pre-' Vi P«®ini, de Bog, nafli Ozhe, naf nefkonzhno ljubi, in de liozlie in ti sapove-^чје, de ljubi fvojiga blishnjiga, kakor fvojiga brata, Prernifli, kako je Jesuf vfe lju-ki jih je fvoje brate imenoval, ljubil, de je tvoje slavljenje sa-nje dal. Ali bi bilo tedaj prav in pravizhnô, ko bi ti tiftih ne jubil, ktere je Jesuf bolj ljubil, kakor fvoje shivljenje? Nato pravi f. Janes, de kdor vojiga blishnjiga ne ljubi, ni is Boga, in je tako velik grefhnik pred Bogam, kakor
3. Prernifli tudi, ljubi moj kriftjan, Kako morafh fvojiga blishnjiga, fvojiga brata, ljubiti. Zhe ga hozhefh prav in po Kerlhanfko ljubiti, mu ne fmefh nikoli nizh mdiga skeleti, ampak le dobro ; in ne le s’ heledo, ampak tudi v’ ferzu; in ne le per-jatlam, ampak tudi fovrashnikam, to je, ti-ttim, kteri ti kaj hudiga shele ali fiore.
Bodi perjasin, krotak in dobrotljiv vlim ljudem; imej perferzhno ufmiljenje s' nadlo-shniin, nefrezhnim in revnim; ne bodi ne— volhljiv bolj bogatim in imenitnim, kakor fi ti. Ljubi dobre, salo ko fo dobri, in hudobne sato, de bi poftali dobri, in volki dobrim ftanovitnofi do konza, in hudobnim refntehno pokoro. Kadar vidifh hudobniga grelhniga zhloveka, fovrashi njegov greli, ki je zhlovelhko delo; ali ljubi zliloveka, ki je hostije delo.
Aii to fhe ni sadolti, de blishnjimu vfe dobro shelifh in vofhifh, ampak li mo-rafb persadevati, mu tudi toliko dobriga fioriti, kolikor ti je mogozlie, sakaj f. Ja-nes pravi : „ Ne ljubimo le .v’ bo fedo in s’ jettikam, ampak v’ djanji in v’ refnizi1 ).
Dobrote ki jih samoremo blishnjimu fioriti, fo trojne, to je, kar sadene z/tafne rezki na tem fvetu, kar sadene zha/l in dobro ime blislmjiga, in kar sadene njegovo dvfko.
1. Bodi sveft in polliteli v’vfifi rezheh, ki fo tvojiga blislmjiga. Kdor fvojimu lili— slinjimu kaj vsame ali mu kako flikodo fiori, fam febi fiori dvojno fhkodo ; ima namrezh greh, in sravin tega ima tudi dolshnoft, vfe
па ta,,ko povenuti. Tatvina ni le neframiii, &mpak tudi grosno nevarin greli. Kdor fe ga ' majhnim navadi, pride, de lam ne vé kako !" *daj, srni ram dalej od ftopnje do ftopnje, m (i fvoje fpreobernjenje /diedalej teslu, in v°j° fodbo zhedalej flraflinejfhi dela. Per nobenim grehu fe zldovek tako lahko ne goljfa v' fvojo vezimo llikodo, kakor per majhnih tatvinah, kterih fe je navadil. Mi-' 5 de malo in fkoraj nizh ne grefhi, ker ® P° malim krade; ali ko bi vfe, kar je . e v fvojim shivljenji vkradel, na enkrat 111 na enim kupu pred faho vidil, bi fe ftra-'hno savsel, in hi fposnati mogel, de je . 'k tat. Ali pred Bogam je vfe fkupaj, m she per pofehni fodbi, ktero bomo prezej 1)0 Imeni preftati mogli, ho vfe vkup pred "am ozhitno, kar dobriga ali hudiga na tem fvetu ftorimo. Kdor fe v’ kaki drugi lezlo pregreflii, samore odpufhenje fvojiga g!'e»a, po nefkonzhnim saflushenji Jesufa ^•'iftufa, she s’ tem sadobiti, ko fe refni-z.n° Ikafà, fpové in poboljfha. Per kri— 'izahpa, ki jih fvojimu blishnjimu flori, vfe o 1 ne. ni sadofti, ampak poverniti mora vfe j.o *biftiga, kolikor je le mogozhe. Koliko ,e J‘j' tem pogubi per fodbi boshji, per teri bo vfe na tanko na dan prifhlo, po-ebno to, kar je soper ljubesin do blishnjiga.
Jesuf naf uzlii, de nam ho vie to, kar bomo blisiinjiinu liudiga fiorili, per fodbi tako sa-rajtal, kakor ko bi bili njemu fiorili '3*
Premifli lo relnizlino, ljubi moj krift-jan$ in zhe lì kdej fvojimu blishnjimu kako fhkodo fiorii, poverili na tanko in nikar ne odlafliaj, sakaj bliso je s he morebiti dan tvoje pofebne fodbe, in takrat ne bofli mogel nizli vezli poverniti, in tvoje kri— vize fe bodo soper tebe vsdignile in te bodo vezhno pogubile. — Poverili tedaj, dokler imafli zliaf, in potem fe fpovej, fpQr kori in poboljfliaj; in fiori po sapovedi 1. Pavla : ,, Kdor je kradel, naj ne krade vezli, ampak naj velikovezh dela, in naj opravlja s’ fvojimi rokami kako dobro delo, de bo imel s' zhem pomagati njim, ki fo v’ potrebiu 5).
Persadevaj ft tedaj nar pervizli, ljubi moj krifrjan, de fvojimu blishnjimu nikdar nobene flikode v’ zhafnili rezheii ne fiorifh, in potem mu toliko dobriga fiori, kolikor ti je mogozhe, in bolh saref frezhin, sakaj „bolj je frezhin kdor da, kakor kdor prejme“ ZJ.
Kako lepa kerfhanfka zliednoft je u-V (miljenje s' revnimi ljudmi! frezhin je kdor
') Mat. 25. *) Efes. 4, 38.	3) Djanje Ap. 20, 35.
samore s' Jobam rezili: „Od moje mfa-ö//* je ufmiljenje s mano raff ou 'J.
^ °r fvojimu blishnjimu ufmiljenje fkasuje,
DO od Boga ufmiljenje prejel, v’ slavljenji,
' inerti in v’ vezhnofii; sakaj pravizhni in ulmiljeni Bog mu bo s’ ravno tifto mero j'ezhno povrazheval, s1 ktero on fvojimu olishnjimu deli; in Jesuf vfe to, kar blishnji-?iu Pobriga ftorimo, tako prejme, kakor ko bl njemu fiorili.
_ Kar sadene zhaft in dobro ime bli-shnjiga, fposnaj, de je to vezh vredno, ka- , kor vfe premoshenje. V’ fvetim Pifmu ftojé e fiefede sapifane: „Dobro ime je vezh vredno, kakor veliko boga/Ivo “ *). Va-‘oj fe kaj od blishnjiga rezhi, kar je soper “Jegovo dobro ime. Nikdar flabo ne go-'°ri od fvojiga blishnjiga, zhe je tudi sa-îe* lmdobin, in zhe ti je fhe toliko hudiga ln, ^‘ivizhniga fiorii. Le kolikor je Bogu v zhaft in blishnjimu v1 svelizhanje, govori 01 njega. Varuj fe opravljanja in obreko-Van.ja; nikdar tega rad ne poflufhaj, in ne Ve,"jemi prezej kar flifhifh. Kadar kdo v-P*"lzho tebe fvojiga blishnjiga opravlja, vftavi opravljivza, zhe morefh, in bofli dobro delo Zhe ga pa popolnama vftaviti ne
morefh, fiori is 1 jubesni tlo blishnjiga, kolikor samorefh. Kadar vel'li, ali vfaj mi— flilh, de tvoj blislinji ni sarei’ fiorii, kar fe od njega Im diga govori, Te ferzhno sa-nj v’ bran pollavi, in ne perpufii, de bi Tepo krivim kaj liudiga od njega reklo. Zlie je pa saref kriv, ga sagovarjaj, kolikor le po pravizi samorelh; povej kolikor od njega dobriga vefh, govori od njegovih dobrih lafinofi, in potem glej, de govorjenje v1 kako drugo rezil obernefh in tako opravljanje vftavifh. Zhe pa s* vfim persadeva-IIjem niz.li sa fvojiga blishnjiga fioriti ne morefh, pokashi vfaj s’ beiedo in v1 <1 janji, de ti tefliko dene, to opravljanje fiifhati.
PremifH, de bomo per fodbi bosliji po-febno savolj fvojih befedi ojfiro fojeni. Premi Tli befede Jesufove: Povem vam, de od vfake nepotrebne befede, ki jo bodo ljudje (/ovori/i, bodo odgovor dali fodni dan. Sakaj is fvojih befedi bofh opravizhen, in is fvojih befedi bofh obfojen“ 'J. — Kako ftrafhne fo te befede Gofpodove! — Premiflimo jih dobro! — Kako malo po-rajtamo vezhidel na Tvoje befede, in vender bomo po fvojih befedah opraviz.heni in sve-lizhani, ali pa obfojeni in pogubljeni! —
3; Nar vezli vredno je pa to, kar du-10 Idi'Sliiijiga .videne, sakaj dufha je ne— "Morjozha; vfe drugo mine, dullia pa ve-zlino oltane. Nar vezlii ljubesin do blishnji-tedaj fkaslie, kdor njegovi dufhi dobro lori. vjJrezlia dullie je na tein fvetu lepo *erl lian (‘ko slavljenje, na un im fvetu pa ve-zlmo svelizhanje. Kdor tedaj fvojiga bli— sluijiga prav ljubiti hozhe; mora njegovi duilii k tej (Vezlii pomagati, kolikor mu je *e mogo/lie,
1 ljubi moj kriftjan, persadevaj fi, fvoji— 'nu blislinjimu ne le telefne in zhafne do-bfote fkasovati, kolikor morefh, ampak tudi dui Ime, ktere fo fhe vezli vredne, kakor telelne. — Lete dufhne dobrote fo pofebno trojne.
1 • Moli sa Ibojiga blishnjiga v fa k (., ij slafti sa tifte moli, ki jih imafli v1 • Miji fkerbi, sa ktere bolh mogel odgovor dati per fodbi bosliji. Moli sa fvoje ftarfhe •sa fvoje vifhi, duhovfke in deshelfke, sa '°Je dobrotnike, perjatle in fovraslinike, in 'sa dullie v1 vizah. „Molite edin sa dru-Slyu ' de bole svelizbaniu ' J.
,	& Kadar vidilh, de je tvoj Mislinji
v pregreflinih navadah in v’ nevarnih per-
') Jak. 5, 16.
loshnoftih, ga fvari per jamo, in fi persa- #' devaj, de ga is nevarnofti refhifh. S’ tem mu bofli nefkonzhno veliko dobroto fiorii.
„Kdor grefhniku k’ fpreobernjenju pomaga, de sapufli smote fvojiga slavljenja, ref hi njegovo dufho od finerti, in veliko fhtevilo grehov pokrijeu 1 f Ne bodi sa-nikern v’ tem delu kerfhanfke ljubesni, in fiori fvojimu blishnjimu vfaj toliko sa njegovo vezimo shivljenje, kolikor bi mu sa njegovo zliafno shivljenje fiorii, ko bi per-loshnoft najdel; sakaj ko bi ti fvojiga bli— shnjiga v1 vodo pafli vidil, bi gotovo fiorii, kolikor bi mogel, de bi ga is te nevarnofti refhil. Çtori tedaj ravno tako v’ njegovih dufhnih nevarnoftih.
3. Per vfaki perloslinofii daj fvojimn blishnjimu dober fvet in dober nauk, po-febno pa dober sgled. — „ Dober fvet per-jatla je dufhi fladak u 2J ; in „svelizhanje je, kjer je veliko fvetovanja“ 3). — De bodo pa tvoje dobre befede blishnjimu bolj k’ ferzu fide, morafh fam lepo siiiveti, in v’ vlili rezlieh lep sgled dajati. Zhe fvojimu blishnjimu fzer lepe nauke dajefh, fam pa pregrefhno shivifh, fi enak sidarju, kteri s' eno roko sida, in s’ drugo fproti podera,
in tedaj nizh ne naredi. Tako tudi ti s1 fvojim nar lepfiiini fvarjenjem ne bofh n iz ti opravil , zhe fam ne fiorirli, kakor druge Hzhifh. Kdor lepo sliivi, dvojin dobizhek ftori: /bojo dufho svelizha, in tudi blishnji-
k' svelizlianju pomaga.
Persadevaj li, ljubi moj kriftjan, de lete trojne dobrote fvojimu blishnjimu lka-8ujelli, kolikor ti je mogozhe, is ljubesni do Boga in do blishnjiga, in nikdar ne is lju— besni do famiga lebe. Vfiin ljudem perja-sin in dobrotljiv bodi, ker je vfak zlilovek l'oj blishnji ; pofebno pa fvojim tovarfhem, fv°ji drushini, in vfim tiftim, s’ kteriini shivifh.
Sravin tega mora krifljan tudi fhe s1 tem fvojó ljnbesin do blishnjiga pokasati, j*e 8 njim poterpi, kadar je litin ali zlo liudobin5 sakaj »ljnbesin je poterpeshljiva, Ie dobrotljiva(( 1
Tudi mora njegove pregrefhke sago-varjati, kolikor po pravizi samore; in ne [пи‘ djanja fvojiga blishnjiga prezej na hudo loditi, ampak mora pomifliti, de fe nam pitali kako djanje'hudobno sdi, ktero pred Bogam, ki ferze vidi, ni hudobno, savolj uobriga namena, ki ga zlilovek sravin ima.
„ Ljtibesin ne mifli niz/t /indiga, in nima refe/ja nad hudobijo u ').
Tudi ne fine zhlövek prezej verjeti, kar soper fvojiga blishnjiga flifhi; sa kaj vfakdanja fkuihnja liaf uzlii, de tifti, ki radi od blishnjiga flabo govore, vezli idei kaj perftavijo in drugazhi perpovedujejo, kakor je ref. In zlie je tudi fhe tako ref, kar fe od blishnjiga inidiga govori, je nar boljfhi, vfe v’ nemar puftiti in posabiti, in nikomur praviti, kar je zhlovek soper bli— shnjiga flifhal. Amender je pa vzliali zhlovek dolsban pofInfilati, kar fe soper nje-goviga blishnjiga govori. Poftavim ftarfhi in vifhi fo dolshni poflufhati kar fe od njih otrok ali podloshnih Inidiga perpoveduje; in fo potem dolshni jih fvariti. Tode per lem je veliko previdnofti in modrofti potrebno. Nikoli ni dobro, v’ pervi jesi ali nejevolji fvariti; ampak narpred fe mora vifhi dobro preprizhati, de je podloshin sarefkriv; šakaj zhe ga po krivim, in scaviti l’lie ojftro fvari, vezli Inidiga fiori, kakor dobriga. Radarje pa dobro preprizhan, de je kriv, ga mora mirno, modro in dobrotljivo fvariti, in mu mora obzhutiti dati, de ga ne
•yaii is fovrafhtva, ampak is ljubesni, de bi fe poboljfhal in svelizhal.
Sapopadek vfe ljubesni do blishnjiga ' tej befedi Jesufovi najde: „Ljubi foojiya blishnjiga, kakor fumiga jebe “ l^eta prelepa befeda Jesufova je isloshena v til, befedah fvetiga Pifma : „Kar nima/h rt*d, de kdo tebi /lori, tega tudi ti dru-!/wi ne /tori" *). — „ Vfe kar hozhete, de bi ljudje rani /forili, to tudi vi njim /forile“'j. — Lete befede fo lako ras-•ozhne, de jih vfak zhlovek lahko sapopade; si'avin fo pa tudi tako vifoke in popolnama, 111 toliko v1 febi sapopadejo, de nikdar no-b^n pofvetin modrijan ni takih befedi isrekel.
bi vfak zhlovek s1 fvojim blishnjim v1 v|ih rezheh tako ravnal, kakor sheli de bi * 11 jim ljudje ravnali, kako lepo in prijetno bi bilo slavljenje na tern fvetu!
I^epe sglede ljubesni do blishnjiga naj-«lemo v’ Cvetim Pifmu ; polebno lep je sgled jtariga Tobija. Leta fveti rnosh je fvojiga onshnjiga refnizhno in perferzhno ljubil, in ЈГ leto ljubesin per vfaki perloshnofti v1 djan-J1 pokasal. Kadar je bil s’ fvojim ljudftvam yred v’ fushnoft peljan, je vfe kar je imel 111 kar je dobit samogel, vfak dan med rev-
Mark. 12, 31. Tob. 4, 10. s) Mat. 7, 12.
ne rasdelil. Sravin tega jim je tudi dober fvet, perferzhin trofht in svelizhanfke nauke dajal. Potem, kadar je kralj, ki je Israelze v1 fushnofti dershal, jili fovrashiti in preganjati sazhel, je Tobija vlak dan fhel obi-fkat vfe fvoje snanze in perjatle, jih je to-lashil, in je od fvojiga premoshenja vlakimu dal, kolikor je mogel. Lazline je nafitil; revne, ki oblazhila nifo imeli, je oblekel, in mertve je pokopal.
Kakor je poboslmi Tobija poln ljubesni do blishnjiga bil, tako je tudi fvojimu finu ravno to ljubesin perporozhil. „Od fvojiga premoshenjq dajaj ubogim, in nikoli od remiga fvojiga oblizhja ne odverni; in tako tudi Bog fvojiga oblizhja od tebe odverni/ ne bo. Kolikor ti je mogozhe bodi ujmi!jen. '/Jie bofh veliko imel, veliko daj, zhe bofh imel pa malo, glej de tudi malo rad dafh. S' takim djanjem fi bofh dobro plazhilo perpravi/ v’ dan potrebe; sakaj milo/lljivi darovi refhijo dufho od vfiga greha in od (inerti, in ne pv/té du-fhe v’ temo iti. Vfi tifli, ki blishnjimu milo/l fkasujejo, bodo s’ velikim saupan-jem pred Bòga prifhlii( ').
‘) Tob. i.
Tako je leta fveti mosli fvojiga fina od mladofti k1 ljubesni do blishnjiga napeljeval, je s1 tem pofebno vfim kerfhanfkim ftarfhem lep sgled dal.
V.
lijiiliesiii in fpoflito-vanjc ftarfhev.
»§pofhtuj fvojiga ozhela In fvojo mater“
She faina pamet naf uzhi, de je nafha dolshnoft, tifte ljubiti in zhaftiti, ki fo nam (po boshji volji in previdnoftij slavljenje *'a tem fvetu dali, in ki fo v1 nafhi mla-•dofti, kadar li farni febi lhe»nizh pomagati jiil mo samogli, tako ljubesnjivo sa naf f beruhe bolj naf pa fveto Pifmo uzhi, de je nalha gotova in fveta dolshnoft, ftarfhe ljubiti in fpofhtovati. Bog nam raslozlmo napoveduje: „fyjo/lifuj fvojiga ozheta in
fvojo mater Tudi fe bere v1 fvetiin Pi-fmu, de „kdor fe Gofpoda boji, fpofhtuje /boje /tar/he ; in kakor /bojim yofpodar-jemje pod/oskin ti/tim, ki /b ya rodili“ ‘J. In obljubo imamo v’ fvetiin Pitonu, de „kdor bo fvojiya ozke ta fpofhtoval, bo tudi fam vefelje s’ /bojimi otrozmi imel, in ob dnevi /boje molitve bo uflifhan “2J.
Sarei’, kdor Boga ljubi in fe ga boji, ne bo nikdar fvojim It ar f nem nepokorin, in jih ne bo sanizheval; sakaj ftrafhno Bog tiftim shuga, kteri fe soper leto njegovo sapoved pregrefhé. Poflufhaj, ljubi moj kriftjan, kako boshji Duh v' fvelim Pifmu govori: „Kdor fvojiya ozfieta skati in /bo/o mater saverske, je sanizk/jiv in ne-frezhin“6j. — ./Kdor fvojiya ozketa in /bojo mater kolne, njeyova luzh (to je, njegovo shivljenje), bo vyafnila v’ fredi ternate“ 4). — „Oko, ki fvojiya ozketa in /bojo mater sanizkuje, naj orli per potokih iskopljejo, in mlade po/lojne naj ya pojedo<( 5). — „Kdor fvojiya ozketa v’ nemar puffi, je sanizhljiv m kres zha-/ti ; in kdor fvojo mater skali, je preklet od Boga “
Çir. 3, 8.	’) Çir. 3, 0.	3) Prip. 19, 20.	') Prip.
20, 20. 5) Prip. 30, 17. c) $ir. 3, 18.
Kako ftraflme fo te befede fvetiga Pi-fma! — Bog daj, de bi vfi mladi ljudje, b* iploli vii kriftjaiii, kteri fvoje ftarfhe fhe ■majo in J ili ne fpoflitujejo, lete befede prav premiflili, in li jih k' ferzu vseli.
Sravin tega premifH tudi fhe, ljubi moj kriftjan, kako je Gofpod Bog v1 Ilari pollavi soper tifte govoril, ki fvojim ftarfhem pokorni biti no/.hejo. Tako fe bere v’ fve-lim Pifmu:	Zthe ima kdo nepokornima
m terdovratniga fina, kteri ne poflufha zapovedi ozitela a/i malere, in kteri tudi potem ko je bil tepen, noz/te pokorin biti, na3 ga vnamejo in perpeljejo pred //are tnoshe ti/lipa me/la, in pred vrata fodbe, tn nuj tako reko : Lela nafh fin je terdo-Vraliti, in nepokorin, nafhiga j'varjenja nozbe poflufhati.... Potem t/a bo /jud/Ivo ti/tiga me/la n' kumujem pofulo, in bo umeri, de hudobijo ismed vafivnameteu l).
Tako ojftra je poftava bosbja soper nepokorne in terdovratne otroke, kteri fvojih llarfliev ne fpofhtujejo. In /.he v1 sdajnih tnalih nobedin ni sato k’ fmerti obfojen, ker Je lvojim flarlliem nepokorin, je vender fhe ravin» tifii Bog med nami, ki je v1 ftarih Shalih leto pollavo dal; in kakor mu je ta-
krat nepokorfhina do ftarfhev soperna Itila, tako mu je lite sdaj, šakaj G o [pod Bop /e ne [premeni1 ). Tedaj je gotovo, de bodo vii tifti, kleri fvojili ftarfhev ne fpo-fhtujejo in ne poflufhajo, na unim fvetu ne— freznni, zhe fe ne fpreobernejo in refnizhno ne poboljfhajo.
Ali ne le is ftrahu boslije fodbe bi imeli kriftjani fvoje ftarfhe fpofhtovati in jim pokorni biti, ampak velikovezh is ljubesni boshje. Kdor Boga ljubi in njemu famimu (Insiliti sheli, mu je sadofti vediti, de je dobro, pravizhno in Bogu dopadljivo, dol— shnofti do ftarfhev svelto dopolnovati, in vedno jih bo dopolnoval, in li bo persade-val, vfe na tanko dopolniti, kar mu ftarfhi po pravizi sapovedujejo, sakaj boshjo voljo bo v1 sapovedi fvojili ftarfhev fjtosnal ; in boshjo voljo dopolnovati, to je nar vezhi vefelje dufh, ki Boga ljubijo; kakor je to tudi vezimo vefelje isvoljenih v1 nebefiii. — O prefveta boshja volja! Kako dobra, kako miloliljiva (i ti! Bodi fposnana in zhefhena, ljubljena in dopolnjena smiram in povfod! kakor v’ nebelih, tako na semlji! —
Poglavitne dolshnofti, ktere morajo tifti, ki fvoje ftarfhe fhe imajo, do njih dopol-
') Maiali, 3, 6.
novati, fo : fjubesin, fpofhlovanje, pokor-fhina in pomozh.
1.	Ljubesin je perva dolslmoft, ljubi moj krifìjan, ki jo imafh do fvojih ftarfhev. S’ pofebno in perferzhno ljubesnijo jih molili ljubiti, in ne le tako, kakor fi fploh fvojiga blishnjiga ljubiti dolshan. Ali koliko jih je, ki fvojih ftarfhev fhe tako ne ljubijo, kakor fo vlaziga, tudi tujiga in ne-snaniga zhloveka ljubiti dolshni! — Ljube-sin do ftarfhev mora pervizh biti Imaleshna fjubesin. — „ fÿpomni fe, de fo te tvoji Parfhi rodili, in /lori jim dobro, kakor fo oni tebi dobro ßoriii“ 'J. — Bodi jim yedno hvaleshin sa ljubesnivo fkerb, ki fo jo sa-te imeli v’ otrolhki ftarofti, in sa velike teshave in sopernofti, ki fo jih takrat s’ tabo preterpeli. — Drugizh, ljubesin do ftarfhev ne fine biti le po natdri, ampak mora biti kerfhanfka ljubesin, savolj Boga, to je, jih morafh pofebno sato ljubiti, ker ti Bog to sapoveduje. In leta ljubesin fe mora v' kerfhanfkim djanji do njih pokasati : jim moral h rad poftrezhi, jim morafh rad vefelje fioriti, morafh s‘ njimi voljno poter-poti, zli e fo litui ali zhudni, in morafh u-
‘) §ir. 7, 30.
fmiljenje s’ njimi imeti, kadar kaj pregre-fhe, in sa-nje moliti vlak dan.
2.	Oalej je tvoja dolslinoft do ftarfliev, de jih zka/fi in fpofhtuj, dokler jih imafh na tem fvetu. Varuj fe, jih kdej sanizhe-vati, zhe fo tudi ftari, (ititi in zhudni. Nikar jih fam per fein v’ miflih ne sanizhuj, in fiie menj poka,shi s’ hefedami ali s kakim djanjem, de jih ne zhaftifh. Prejmi s1 poterpeshljivofijo in radovoljno njih fvarjenje in njih nauke, zhe ti tudi fhe tolikokrat ravno tifte rezili perporozhajo. Çveto Pifmo pravi: „Poflufhaj, moj (in, nauk ftojiya ozketa, in nikar n’ nemar ne pufli poliate ftoje matere“ 'J. — „Moder fm je tefclje ftojiya ozketa; in neumiti zklo-tek sanizhuje fvojo mater“ 2j. — Is zelila ferza zka/fi ftojiya ozketa ; in sdi-kotanja /boje matere nikar ne posabi“ 3).
3.	Bodi pokorili fvojim flarfhem, in rad fiori po njih volji, kadar nizh takiga ne sapovedujejo, kar je soper boshjo voljo, sakaj Bogu moramo smirain bolj pokorni biti, kakor vfim ljudem 4). (Od pokorfkine fplok, in tedaj tudi od pokorfhine do ftar-fliev, bo fhe potem govorjenje.)
')Prip. 1,8. 3)Prip. 15, 20.	»)$ir. 7, »9. Ojnnje
Ap. 4, 19.
4.	Poglavitna dolshnoft otrok do njih ftarfhev je tudi ta, de jim morajo pomagati in /trezni, pofebno v' bolesni, v1 revfhini, v’ ftarofti, in fploh v1 vlili dufhnih in telef— nih potrebah. Vezhkrat premifli, ljubi moj kriftjan, zhe imafh fvoje ftarfhe fhe na tem ivetu, kako fo tudi oni tebi ftregii in kako fo sa-te fkerbeli, kadar li v’ otrozhji fta-lofti bil. $he tujim ljudem li po ljubesni do blishnjiga dolshan pomagati v’ potrebah, kolikor je mogozhe; kolikanj vezli fvojim laftnim ftarfhem. Po pameti in po naukih fvetiga Pifma li sa fvoje domazhe ljudi, sa fvojo drushino, fhe pofebno lkerbeti dolshan. „(jvojim ftarfhem (njih dobrote in fkerb) povrazhevati, to je Boyu dopadljivo ... Kdor pa sa fvoje, in pofebno domazhe ljudi nobene fkerbi nima, je vero satajil, in je hujfhi, kakor neverniku 'j. — Zhe she dolgo zhafa sa fvoje ftarfhe fkerbifh m jim pomagalh, varuj fe mifliti ali rezili, h jim she vfe poverini, kar fo sa-te fiorili. Nikdar jim ne bofli vliga poverniti samogel, ko bi tudi fto let sa-nje fkerbel. 4’i jim s’ fvojimi fkerbmi slavljenje le per-hranifh, oni fo ti ga pa po bosiiji previd-n°fti dali. Ti jim s’ tem, kar jim dajefh,
*) I. Tim, 6, 4. 8.
le obreft fzhimshej plazhujefh od tiftiga kapitala, kteriga lo oui per tebi naloshill, kadar fo ti shivljenje dali in ko fo ti ga s1 fvojimi fkerbmi perhranili, s’ boshjo po-mozhjo. In vefb, de dolsbnik, zhe fhe tako dolgo in svelto obréft plazhuje, s1 tem fhe ne plazha kapitala, ampak je fhe smi-ram vfe dolshan, kar je per njem nalosheno bilo.
Nehvaleshnoft je fploh gerd in velik greh; pofebno je pa nehvaleshnoft do ftar-lhev grosno pregreflma. $voje ftarfhe v1 ftarofti in potrebi bres pomozhi puftiti, je greh, ki v’ nebefa vpije sa mafhevanje; in vezhidel pravizhni Bog take nehvaleshne otroke she na tem fvetu tepe; in na unim fvetu jih gotovo ne bo perjasno fprejel ; on, ki je sgoli praviza in ljubesin, in ki tudi nam pravizo in ljubesin sapoveduje. — Divji ljudje, ki Boga ne posnajo, imajo navado, fvoje ftarfhe v’ ftarofti, kadar vezli po gojsdu okoli hoditi ne morejo, sapuftiti, de od lakote urnerjejo; kakor . fe to v' tej divji desheli, kjer to pifhem, pogofto sgodi, med neverniki, ki fhe nifo h’ kerfhanfki veri fpreobernjeni. Kadar pa kriftjan tako ravna, ni vredin zhaftitljiviga imena, ki ga ima, in je pred Bogam hujfhi ko nevernik.
Ljubi moj kriftjan, de bofh dolshnofti do fvojih ftarfhev fhe bolj na tanko dopol-noval, preinifli nektere sglede, ki jih v1 fvetim Pifmu najdemo. Pervizh premifli, kako fo nepokorni otrozi she na tem fvetu <>d Boga saversheni bili, in fo shaloftno fmert fiorili. Dva fina velkiga duhovniga Heli fia bila rasujsdana, in fvojimu ozhetu oifta hotla pokorna biti. Heli je bil sha-loftin, fvoja otroka taka riditi, in ju je tvaril5 ali vfe premalo ju je fvaril, in pre-dobrotljivo je s’ njima ravnal; in njegova »Iva fina, ki fta tudi duhovna bila, fia fvojiga ozlieta zhedalej menj poflufhala, in fta zhedalej hudobnifhi perhajala, tako, de ju je na sadnje Bog ozhitno fntrafal, in fta obadva na enkrat od fovrashnikov pobita bila.
Drug shaloftin sgled nepokorniga, hu-dobniga in nehvaleslmiga otroka je Ablalom, Davidov fin. Kralj David je tega fvojiga lina mozlmo ljubil; ali ni bii vredin te Iju-besni, ker ni hotel dobrih naukov fvojiga bogabojezhiga ozheta poflufhati, in je fvoje »nilli in slielje, in tudi fvoje djanje smirarn le v’ hudo obrazhal. Na sadnje je tako delezh prifhel v’ fvoji hudobii in nehvalesh-n°fii do fvojiga dobriga ozheta, de fe je soper njega vsdignil, ga je is njegove kra-
ljeve hifhe in is Jerusalema pregnal, in je vojfko sazliel soper fvojiga ozheta, kralja Davida. Ali sdaj je Bog pokasal, kako soperna mu je nepokorfhina in nehvaleshnoft otrok do ftarfhev. Kadar je namrezh Ab-faloin v’ vojfki na muli po gojsdu dirjal, je obvifel sa lafe na drevefu, in mula je fpod njega sdirjala. Potem je prifhel Joab, vifhi vojfhak Davidov, in je njegovo hudobno in nehvaleslmo ferze s’ tremi fulizami prebodi!.
Prendili pa tudi, ljubi moj kriftjan, nar lepfhi sgled dobriga, pokorniga, pridniga in Ijubesniviga otroka, ki nam ga je pre-Ijubesnivi Jesuf v1 fvoji mladofti dal. — $in bosliji, vezhni §>in vezliniga Ozheta, vligamogozhni Gofpod in Bog in ftvarnik vlili rezili, ker bres njega nizh v/!»arjeti ig a ni, kar je vftvarjeniga pokoriti in podloshin poftane fvojim ftarfliem, ki fo njegove Avari! — O prezhudin sgled po-nislinofti in pokorfliine, tih dvejli nar lep— fliih zhednoft, ktere naf nar boij s1 Bogom fklenete; sakaj pokorfhina naf Bogu pod-verslie in vfim tiftim, ki imajo od Boga oblaft zlies naf; in ponislinoft naf k' Bogu povikfhuje, ker je obljubil, tifte k’nebefhki
Jan. 1, 3.
zliafti povikfhati, ki fe bodo refnizhno po-»ishevali.
fvojim ftarfhem tedaj Jesuf pokori» po-flane i» jih zhafli, de bi s fvojim sgledam vfe tifle, ki 1'voje ftarfhe fhe imajo, uzhil, jih fpofhtovati, in fploh vfe dolshnofli do njih svelto dopolnovati; i» de bi nam prav ozhitno pokasal in fposnati dal, kako hudobno je, kadar fe revna ftvar, kakor je zhlovek, soper tifle povsdigne in jim nozhe podloshin biti, kteri fo ga na fvet rodili in isredili, ker fe on, od kteriga vii slavljenje imamo, fvojim ftvarem podvershe.
Premifli fhe dalej, ljubi moj kriftjan, kako fe inorafh do Ivo j ih itarfhev obuafhati, dokler jih imafh, in tudi do fvojih gofpo-darjev in gofpodinj, /-he lì v’ flushbi.
Nikdar ne posabi, de je tvoja dufha njim na veft isrozhena; per fodbi bodo mogli ravno tako sa-te, kakor farni sa-fe odgovor dati. Ufmili fe njih dufh in 1’voje ialine. Kadar ti kaj ukashejo, flori po njih povelji; nikar fe jim ne vftavljaj, nikar fe jim ne odgovarjaj. Boj fe Boga, boj fe boshje fodbe; in nikar ne delaj febi in njim
fodbe boshje fhe tesili in ftrafhnejfhi, kakor je she fama na febi. „Pokorni bodite fvojim vif/iim, (Ttarfhem in gofpodarjem,) in bodite jim podlostmi; sukaj oni zhu-jejo z/ies vaf, ker bodo odgovor dati mogli od vaf kih dufh ; de bodo s1 vefe!jem to florili, in ne s’ sdihovanjem, saka j to bi ne bilo dobro sa vaf“ 'J.
Tvoji ftarfhi; ali tvoji gofpodarji, ljubi moj kerfhanfki mladenzh, fo pred Bogam dolslini, te fvariti in ti vfe prepovedati, kar je svelizhanju tvoje dufhe sopemo ali nevarno $ poftavim, ponozhevanje, jigra, pi-janzhevanje, hudobne in nevarne drufliine, i. t. d. In ti li pred Bogam dolshan, jih poflufhati, in jim bres odgovarjanja pokorili biti. — Zite te savolj tvojiga grefhniga in nefpodobniga shivljenja ne fvaré, po ne-marnofti, sanikernofti ali neveri, imajo velik greh. Pa tudi tiimafli greli, sakaj tvoja laftna veft te fvari in opominja, de sapufti vfe te grefhne perloslinofti. — Zhe te pa fvaré, in ti njih fvarjenje v1 nemar pufhafh in v’ grelni oftanefh, je tvoj greh zhedalej vezhi, in tvoja fodba zhedalej liujfhi.
Ravno tako li tudi ti dolshna, ker-flianfka dekliza, fvoje ftarflie in viflii po-
fliiliiati, kadar ti prepovedujejo, kar je tebi po tvojim Itami in po tvojih okolifhinah, sa svelizhanje nevarno; poftavim, tvoje obna-lhanje, tvoje obifkovanje, tvoje drufhine, tvoje oblazhilo, tvoje govorjenje, i. t. d. Pamet in kerfhanfka vera in tvoja Ialina veli te uzlie in fvare, de fe ogibaj vlili nevarnoft, sakaj „kdor nevarno(l ljubi, fe bo v’ nji pogubilu ‘j). Ko bi tedaj tudi tifti, ki fo pred Bogam dolshni, te uzhiti in fvariti, fvoje dolshnofti ne fiorili, bi vender fhe sini ram dolshna bila, fvojo duflio varovati vfe nevarnofti. Zhe j»a oni fvojo dolshnoft fiore, in ti fe jim odgovarjal h, jih shalifh in jim nozhefh pokorna biti, vedi, de fe famimu Bogu odgovarjali!, in firafliin je tvoj greh. {Jipomni fe, de „kdor fvojiga ozheta v’ nemar puffi, je sanizhfjiv in bres z/taffi; in kdor fvojo mafer sbafi, je preklet od Bogau 2 j.
Dobro premil'lite in li k1 lerzu vsemite, ljubi moji mladi kriftjani, kar vam bom sdaj povedal, in nikar tiftih prasnili isgovorov ne poflufhajte, kterih fe pofvetni ljudje ve-zhidel poflushijo, ker raji po fvoji popazheni volji, kakor po fveti bosliji volji shive. Vzhali namrezh vam ftarfhi ali gofpodarji
') §ir. 3, 27. J) §ir. 3, 18.
prepovedujejo v1 kako liifho iti, ali s* kako perfhono v’ drufhini biti, defiravno vam veft ne oziata, de kaj hudiga fiorite ali flifhite, kadar v’ to hifho grelle, ali kadar fte v’ drufhini te perlhone; vender pa fte pred Bogam dolshni, jim pokorni biti; sakaj sa-poved vallali ftarfhev, ali tiftili ki lb vam namefli ftarfhev, kadar ni boshji volji na— fproti, vam mora biti lveta, in vam mora toliko veljati, kakor boshja sapoved; sakaj Bog fploh sapoveduje pokorfhino do ftarfhev in vifliih; in le, kadar je nemngozhe, njih sapoved dopolniti, ali kadar je boshji volji nafproti, je dopolniti nifte dolshni, ne pa, kadar fe mm sdì, de jih ni treba pollufhati.
Premiflite sdaj lep sgled pokorfhine do ftarfhev. Jjitarfhem pokorili biti je fploh lepa zhednoft kriftjana. $he lepfhi in vezlo je pa zhednoft tiftiga kriftjana, kteri ima nevfhezhne in neperjasne, grel'line in ne-hvaleshne ftarfhe, in jih vender ljubi savolj Boga, in jim dobriga flori, kolikor mu je mogozhe. Tako zhednoft je imel mladenzh, Joahim po imenu. Njegovi ftarlhi fo bili revni, in sravin tega hudobni in pregreflmi. Taki ftarlhi bi ne bili samogli fvojiga lina v’ dobrim, in v1 ftrahu boshjim isrediti; ali po boshji previdnofti je Joahim she v’ fvoji mladofti dobriga in fkerbniga fpovednika
najdel, kteri ga je boshjo poftavo svefto u-zliil, in mu je pofebno tildi perporozhal, dolshnofti do ftarfhev sniiram dopolnovati in jim svefto pokorili biti, deliravno farni nifo po kerfhanfko shiveli.
Kadar je bil petnajft let ftar, mu je njegov ozhe rekel, de mora iti flushit, ker fo bili grosno revniga ftanu. Joahim je, po fvoji navadi, prezej ftoril, kar mu je ozhe sapovedal. Po bosliji previdnofti in dobroti je najdel dobriga bogabojezhiga go-fpodarja, Evgena po imenu. Kakor fe je bil Joahim navadil, fvojim ftarfliein pokorili bili in jim ftrezhi, ravno tako fe je tudi do fvojiga gofpodarja obnafhal. Sravin tega je pa tudi sa fvoje ftarflie fhe smiram fker-bel, in jim je vfe dal, kar je saflushil.
Kadar je bil she ofem let v’ tej flu— silili, fo fe njegove feftre pomosliile, in njegovi ftarfhi fo farni oftali. Njegov ozhe mu je tedaj sapovedal, de naj flushbo pufti, in naj domu pride. Joahim je prezej ozhetu obljubil, to fioriti; in deliravno mu je do-» bro bilo v’ flushbi per tako dobrim gofpo-darji, boljfhi kakor doma per njegovih ftar-fhih, je vender fklenil, fvojimu ozhetu pokorili biti, po bosliji sapovedi.
Njegov gofpodar je bil shaloftin, tako dobriga in sveftiga flushabnika sgubiti, in
mu je obljubil, de mu bo vezhplazhila dal, zhe oftane per njem v1 flushbi. Ali Joaliirn mu je odgovoril, de pokorfhina do ftarfhev je vezli vredna, kakor nar vezlii plazbilo na fvetu; in de sdaj ne morejo lires njega bili, ker fo fe njih hzhere pomoshile. Na lo mu je gofpodar rekel: Nizli ne fkerbi sa to; karkoli tvoji ftarfhi potrebujejo, jim bom dal, zhe per meni v’ lluslibi oftanefh. In zhe prav premiflifh, bolh fposnal, de tvoji ftarfhi nifo vredni, de savolj njih dobro flushbo sapuftifh, ker tako pregrefhno sbive, in ko fo tudi s’ tabo tako gerdo ravnali, dokler fi per njih bil. — Joaliirn je odgovoril: Ref je vfe to; ali vender jih no-zliein v1 ftarofti in potrebi sapuftiti. Deli-ravno nifo dobri kriftjani, lo vender moji ftarfhi, in jeft tim njih otrok; in Bog mi sapoveduje jih fpofhtovati in jim pomagati.
Kadar je Evgen to f lil hal, fe je per-ferzhno rasvefelil nad poboshnoftjo tega sve-ftiga kriftjana; in deliravno bi ga bil tako rad fhe per febi obdershal, mu je vender rekel: Prav ftorifh, ljubi moj perjatel, de fvoje ftarfhe tako fpofhtujefh ; boslija guada in njegov fveti shegin bo vedno s' tabo, ker li „otrok pokorfhine“
I. Petr. 1, 14.
Potem je tedaj prifhel k1 fvojim (far-fhem, in jim je svelto ftregel in pomagal. Ni isrezhi, koliko teshav je imel, jih pre-shiviti in jim vfe perdobiti, kar jim je bilo treba. Plazhilo vliga njegoviga truda, vfe njegove pokorfhine in ljubesni do ftarfhev je bilo, de fo ga per vfaki perloshnofti smerjali in preklinjevali. Ali vfe je voljno preterpel is ljubesni do Koga, in le jim ni nikoli odgovarjal. Njegov trofht je bil, de inenj ko na tem fvetu plazhila prejme, vezli ga bo na unim prejel, zhe bo do konza v’ dobrim sveft. oftal.
Ali vender mu je bil Bog she na tem fvetu nekoliko plazhila dodelil. Kadar fe je namrezh miflil osheniti, mu je Bog guado dal, de je dobro bogabojezho kriftjano naj-del, ktera je sravin boshje ljubesni in lepiga kerlhanfkiga slavljenja tudi zhafno blago in premoshenje imela. V* edinofti in kerfhan-fkim miru je fhe dolgo po fmerti fvojih ftarfhev s' tvojo sheno shivel, in dobrotljivi Bog jima je dobre in pokorne otroke dal.
Kadar je Joahim na fmerlno pofteljo prifhel, je poklizal fvoje otroke k’ febi, in jim je, predili je umeri, fhe leta nauk dal: Ljubi moji otrozi, nar vezlii trofht in ve-felje, ki Hm ga v1 shivljenji imel, in ki ga tudi sdaj v1 fvojim ferzu obzhutim, je to,
de (im smiram fvoje ftarflie is ljubesiii do Boga fpofhtoval. Bog rni je sato slie na tem fvTetii guado in frezlio dal; in terdno upam, de mi bo tudi v’ vezlmofti pofebno sato milofl fkasal. Kakor fim vam smiram perporozhal, vam tudi fhe sdaj v1 sadnizh perporozhim, de smiram Boga pred ozluni imejte, de is ljubesiii do njega pridno delajte in vfe tesliave voljno preterpite, in de pofebno tudi fvoji materi savolj Boga svefto pokorni bodite. Dobro ohranite ta nauk, in Bog vaf ne bo nikdar sapuftil.
Potem je mirno v’ Gofpodu salpai; in njegovi otrozi fo smiram dobri in pokorni olitali.
Velika saref je dolslinoft kriftjana, fvoje ftarfhe, in tudi fvoje gofpodarje in vil hi fpofhtovati in jim pokorili biti, dokler nizli taziga ne sapovedujejo, kar je soper boshjo poftavo. Kadar fe pa leta saref shaloftna rezli pergodi, de ftarfhi ali gofpodarji kaj sapovedujejo, kar je pregrefhno, in tedaj boshji volji in pollavi nafproti, takrat otrozi in podlostmi ne fmejo njim pokorni biti, ampak Воци; fe jim morajo vftaviti, tode lepo iu fpodobno, ne pa s1 gerdimi in ras-shaljivimi befedami.
Ravno tako shaloftno je, kadar ftarfhi ali vifhi fvojim otrokam in podloshnim fiabe
sglede dajejo, in jih pohujfliajo s’ fvojimi grefhnimi, nezhiftimi befedami, s’ fvojo o-fhabnoftjo, s’ fvojim nefpodobnim slavljenjem, s1 tatvino, jeso, kletvijo, i. t. d. J^trafhiia je befeda, ktero je Jesufsoper njih isrekel:
„Kdor eniga tih majhnih, ki v’ mene verujejo, pohujfha, bi bilo bolje sa - nj, de bi /e mu malinfki kamin okoli vratu obefil, /n de bi bi! potopljen v’ globozhino morja “
Varuj fe njih djanja pofnemati, ljubi moj kriftjan. Moli sa-nje vlak dan, in proli Boga, de Iti jim guado dal, fe refni-zhno fpreoberniti.
Ali deliravno s1 fvojim djanjem pohuj— lhljive sglede dajejo, vender lite tvoje dol— shnofti do njih ne. nehajo. Kadar ti kaj sapovedo, kar je pravizhno in dobro, fi fhe smiram dolshan, jim pokoriti biti; in kadar li dobre nauke in fvete dajejo, li dolshan, jih prejeti in po njih ravnati. Kar je Jesul °d judovfkilt duhovnov uzhil, Uteri fo pre-grefhno sloveli, to nam tudi sapoveduje, zhe imamo hudobne in pohujfhljive ftarfhe, golpodarje ali vil Iti; namrezh: „F/e kar bodo napovedali, ( po kerfhanfki pravizi,) ohranite in fiorite ; po njih delih pa nikar
') Mat. 18, C.
ne florite. Drugim sapovedujejo, fami pa ne flore u 1 J.
Zhe fe pa sapeljati dadi, de po njih flabili sgledih ravnafh, defiraviio vefh in fposnafh, de fo pregrefhni, li pregrefhin ludi ti, in saref nefrezhin; fvoje ftarfhe in viflii flie bolj neliezhne ftorifli, kakor fo, sakaj hujfhi fodbo bodo imeli savolj tebe; in tudi fumiga febe ftorifli ìiefrezhniga, ker sglede pofnemafh, Jvi vefli de fo pregreflini.
Tedaj nikdar takih sgledov ne pofne-maj, ampak persadevaj li velikovezh, po-febno sa fvoje ftarfhe, de jih na pot sve-lizhanja perpeljefh. Vedno moli sa-nje, fvari jih s’ lepo, in lepe sglede jim dajaj v1 želim fvojim ohnafhanji. Morebiti bolh na sadnje leto veliko vefelje imel, fvoje Itarfhe od poti greha in pogubljenja, na pot pokore in svelizhanja perpeljati.
Ljubi moj krifijan, nikdar nizh liudiga ne govori od fvojili ftarfhev, in tudi ne od fvojih gofpodarjev; in kar fe v1 Infili govori ali flori, nikar drugod ne rasnafhaj. To je grosno gerila, hudobna in fhkodljiva navada. Koliko sanizhevanja, koliko lov-rafhtva, koliko pregrefhniga govorjenja pride is tega!
') Mat. 33, 3.
Nikdar fe ne periodili per drugih ljudeh /hefs fvoje doma/he ljudi, /he fo ne— perjasni, krivizhui ali fovrushni do tebe. Mirno poterpi is ljubesni do Boga in do blishnjiga, po Jesufovim sgledu, kteri je tolikanj soperniga in krivizhniga od Judov, in tudi od fvojili shlahtnikov preftati iinel; iu fe ni nikoli pertoshil, ni nikdar hudo od njih govoril, in ni nikdar nehal, jim dobrot deliti in sa-nje moliti. Jjiposnaj de li freghili , /he po Jesufovim sgledu in is ljubesni do njega voljno terpifh; takrat prav saref s’ njim terpifh. In fre/hin je, kdor fe de-leshniga flori Jesufoviga terpljenja na tem fvetu, sakaj deleshin bo pollai Jesufove zhafti v’ nebelih
Nikdar fvojim flarfhem ni/h fkrivej ne vsemi ; in nikar ne mifli, de le takrat gre-fhifh, kadar drugim ljudem kaj vkntrlefh, ampak premifli, kaj pravi fveto Pifmo: „ Kdor foojimu ozitela ali fvoji materi kuj v krade, in /travi, de ni greh, je tovar fh ubijavzau 2 J. — $posnaj tedaj, de je to velik greh, in ga nikdar ne fiori.
Jojobi moj mladi krifijan, kadar te tvoji fiarfhi ftrahujejo in tepi», premifli de imajo pravi/o in tudi dolshnoft, tefirahovati, ka-
') Rim. 8, 17. a) Prip. 38, 24.
dar saflushifli. Poflufliaj, kako ito ji sapi-fano v’ (Velini Pifimi: „Kdor fvojiya fina s’ fhibo ne /1 rahuje, y a fovrashi; kdor y a pa ljubi, y a kmalo /1rahujeu 'j. — „Nikar fhibe ne sadershi od otroka; šakaj z he ya s’ [hibo pretepefh, ne bo linieri. Ti y a s’ /hibo pretepefh, in nje-yovo dufho od pekla refhifh “ 2 ~). — fjihiba in /Irahomnje da pamet; otrok pa, kteri je /roji volji prepufhen, bo fvoji materi frantolo delalu — Is tili befedi fvetiga Pifina vidifli, kako velika je dolshuoft ftar-fhev, fvoje otroke ftrahovati, kadar saflu-shijo. Zhe nozhefh tepen biti, fpofhtuj fvoje ftarfhe in bodi jim smiram pokorili, in jim ne bolli perloshnofti dajal, leto dolshnoft do-polnovati.
Nelpametnim ftarfhem, kteri fvoje otroke le po natori ljubijo, ne po veri in’.' savolj Boga, fe otrok prevezli fmili, kadar bi ga imeli tepfti, kakor je saflusbil, in ga tedaj putte bres ttrahovanja. Otrok to kmalo fpo-sna, in fe ttarfhev nizli vezli ne boji, zlie ga flie tako fvare; in tako bres ftraliu v1 fvoji hudobni volji odrafe. Tako ufmiljenje ni saref ufmiljenje, ampak je pred Bogam bujflii kakor ubijanje; sakaj taki ttarflii fvojim
') Prip. 13, 24.	0 Prip. 23, 13. 3) Prip. 29, 15.
otrokam vezhidel dufho umore, ker jim k’ vezhnimu pogubljenju perpomorejo. Miflijo, de Tvoje otroke ljubijo, ali jih prav saref fovra,silijo.
V’ otrofhkib in mladih letih je zliaf ftra-b o vanj a, prediti fe hudobne navade vkoreni-nijo in vterdijo. Saftonj bi li zldovek persa-deval, odrafheno drevo poravnati, zhe gaje, dokler je majhno bilo, krivo rafti puftil. Ravno talio je tudi, (bres zhudesha boshje gnade,) nemogozhe, odrafheniga zhloveka, ki je v’ Tvojih hudobijah po Tvoji laTtni volji odraTel, na pot kerTlianfke pravizhnofti in vezhniga svelizhanja perpeljati. — In potem sarei’ taki otrozi Tramuto delajo Tvojim ftarfhem, kakor je rezheno v1 Tvetim Pilmu: sakaj sdaj vii ljudje, ki jih vidijo, Tposnajo, de njih Ttar-I lii Tvoje dolshnofti do njih dopolnili nifo; in otrozi Tami, kadar To odraTheni, Tposnajo, de njih ftarfhi niTo bili svefti in pravizhni do njih, ker Tu jih bres ftrahovanja po njih laTtni volji od rafti pulitili. Sdaj Tvoje ftaiïhe kolnejo; in vzliafi The v' gridi sa njim pofhi-Ijajo preftrafhno kletvo. — Velikokrat Te tudi sgodi, de taki neTrezluii ljudje, kadar jih na sadnje, savolj njih hudobij, roka deshel-Ike pravize dofeshe, The pod galgami lete shaloTtne befede isreko: Mladi ljudje, uzhite le is mojiga shaloftniga sgleda, Tvoje ftar-
fhe fpofhtovati in jim pokorni biti. In vi flui Ilii, fe oziate, fvoje otroke v’ kerfhan-fkiin ftrahu dershali. Ko bi nie bili moji flar-fhi v’ moji mladofti pravissimo firahovali, bi ne bil nikdar v' ta flan prillici, v’ kterim me sdaj vidite.
Torej je saref velika in fveta dolshnoft ftarfhev, fvoje otroke po pravizi, iis ljubesni do Boga in do njih, ftrahovati. In dolslmoft otrok je, ftrahovanje voljno preflati, in fpo-■snati, de je to velika dobrota in frezlia sanje, zhe fo ftrahovani in tepeni, kakor sa-flusliijo.
Zhe fe pa pergodi, ljubi moj kriftjan, de te tvoji ftarfhi, ali morebiti gofpodarji, prehudo, ali zlo po krivizi tepo, jim nikar nizh hudiga ne sheli, ampak voljno poterpi v’ duhu pokore, in premifli, de fi saflushil, od Boga fhe hujfhi tepen biti savolj velikiga fhtevila grehov, ki li jih do sdaj she fiorii. Opomni le dobrotljiviga Jesufa, kako je bil on po krivizi tepen, in je tako voljno poter-pel, de ene farne befede ni ('pregovoril.
Tako tedaj, ljubi moj kriftjan, dopolni vfe fvoje dolshnofti do fvojili ftarfhev; ljubi jih, bodi jim pokorili, nikar jih ne shali, fpo-ïh tuj jih, pomagaj jim v’ vfih potrebah, kolikor samorefh, in moli sa-nje vlak dan do konza fvojiga slavljenja, zhe fo fhe na tem
fvetu, ali slie na unii». Z he li tudi slie v1 kakim flanu in jierletin, zhe jta flie fvojiga ozheta ali fvojo mater na teni fvetu imaih, te zheterta boslija sapoved flie smiram veshe |>o tvojih okolifhinah; sakaj Bog ni rekel, de morajo le otrozi fpofhtovati fvoje liarfhe, ampak je fploh napovedal, jih fpofhtovati. Zhe bolh leto zheterto sapoved boshjo svefto dopolnoval, fi bofli gotovo bosliji shegin sa-1 lusliil, febi in fvojim otrokani; morebiti slie "a tem fvetu, gotovo pa v’ vezlinofti.
Po tih naukih beri tukaj tudi flie sglede dvejh otrok, kako fla zheterto sapoved derubala, in kaj fla fi od Boga saflushila.
Imenitna gofpa je imela dva fina. Njun o/.he je umeri, kadar fla bila flie majhna. Pervo-rojen, ki je bil takrat defet let ftar, je bil slie sazhel nefpodobne, in pregrefhne befede govoriti, kakor jih je od fvojili tovar-lliev flifhal. Kadar je to njegova mati flifliala, gaje fvarila in mu je rekla: Kaj je to? Kako li "palli, take genie befede vprizho mene go-v°riti? Kdaj mene flifhifh, kako tako be-fedo isrezhi? To fo pregrefhne befede; vfi dobri kriftjani jih fovrashijo in fe jih varujejo; le rasujsdani in liefpametni ljudje tako govore. — Naj te nikar nikoli vezli ne flifhim, takih befedi isrezhi.
To fvarjenje ga je prezej toliko po-boljfhalo, de vprizho fvoje matere ni vezli gerdili befedi govoril; ali kadar je bil s’ Tvojimi tovarlhi, je flie smirain ravno tako govoril, kakor oni. Kadar je to njegova mati svedila, ga je fpet fvarila in mu je rekla: Ti ne isrezhefh nobene gerde be-fede vezli vprizho mene; ali kadar te ne flifhim, flie smirain tako gerdo govorili), kakor popred. Kaj miflifh? Ali te ni frani? Kaj ne vefli, de te Bog povfod fliflii. — $i ne upafh pred mano gerdo govoriti, pred Bogam li pa upafh? — Boj le Boga bolj, kakor vfili ljudi. Un je tvoj ftvarnik, in on te bo fodil; in savolj tvojih pregrefhnih befedi te bo pofebno ojftro fodil, sakaj tudi tebi pravi: Is fvojih befedi bofli opravi-zhen, in is fvojih be/edi bofh obfojen. — Sapufti popolnama leto grefhno navado, ljubi moj lin, in nikar vezli takih gerdili befedi ne isrezi; in tudi ti ojftro prepovem, v1 drufhino takih tovarlhev hoditi, kteri imajo navado, gerde in pregrefhne befede govoriti.
Po tem fvarjenji je leta pokoril) otrok popolnama opuftil vie grefhno govorjenje, in je fvoji materi zhedalej bolj pokorio bil, in s1 tem li je boslijo guado tako perdobil, de je tudi v’ ponislinofti in v’ vfili drugih
kerlliaiifkili zhednoflih zhedalej hol j popol-nama perhajal. Na sadnje mu je Bog guado dal, fvet sapufliti in v1 klofhterfki flau fio-pili, kjer je v’ poboshnofti in v1 uzhenofti na vifoko ftopnjo prifliel, velik pridigar portai, in v’ duhu pokore in v1 bosliji ljubesni fvoje shivljenje dokonzhal.
Njegov brat je bil pa vef drugazhi, in je zhedalej bolj rasujsdano in hudobno shivel in vender ga je njegova mati pofebno ljubila. — Lela shaloftna rezil fe vezhkrat pergodi, de flarfhi eniga fvojili otrok bolj ljubijo, kakor v fe druge, deliravno je vzhaii nar hudobnifhi, in nar menj ljubesni vredin. — Kadar je njegovo hudobno shivljenje vi-dila, ga je l/.er fvarila, ali vfe predobrot-Ijivo je s' njim ravnala. Torej je fvojo mater smiram menj poflufhal, fe ji je pofme-hoval, in je smiram v’ drufhino pregrefhnih lovarfhev hodil, kteri fo ga vfiga popazhili, ber fo mu le smiram od pofvelniga vefelja govorili, in fo ga od vfiga pametniga prendi hljevanja, od dela, od uzhenja in od fpolhtovanja njegove matere odvrazhevali. Njegova mati fe je vedno jokala in je per-ierzhno shalovala, in ni nehala ga (variti, ^li ' le to sdaj ni nizli vezli pomagalo. Od sazhetka bi ga bila imela ftrahovati in oj-
liro (Insilati, predili fo fe pregrefhne navade v' njegovim ferzu vkoreniiiile.
Kakor fe je bil navadil, v’ vlili rezlieh fvoji materi nepokorin bili, tako ji je tudi nepokorin bil, kadar je miflil v’ drugi lian flopiti, in fe je soper voljo fvoje matere s’ dekletam oshenil, ki je bila ravno tako po-fvetna in nefpametna, kakor on. Potem je flie zlo pravdo sazhel soper fvojo mater, in jo je perfilil, mu premoshenje njegoviga ranjkiga ozlieta isdati. Ali pravizlini Bog ni perpuftil, de bi bil leto premoshenje dolgo vsliival. Nekaj zliafa potern ko je bil o-shenjen, je fliel s1 fvojo sileno fe fprelia-jat. Kadar fla prillila do meftnih vrat, mu je noga fpodletela, in je padel pod vos, ki fe je ravno mem peljal, in je slialoftno in ftraflino fmert fiorii, bres pokore, bres fvetili Zakramentov.
Glej, moj kriftjan, tako Bog velikokrat she na lem fvetu hudobne in nepokorne o-troke pofhtrafa in fpred fvojiga oblizhja sa-vershej dobre in pokorne pa poplazha in frezhne flori. Çhe bolj fe bo pa na uniin fvetu njegova miloft, kakor tudi njegova pravizhna jesa pokasala.
Naj te tedaj, ljubi moj kriftjan, leti nauki in sgledi od Jiudiga odvrazhujejo in
v’ dobrim poterdujejo, de bofli ludi ti tukaj in lamkej frezhin.
VI.
Perferzhna
lioilislftlftoft.
«Rodi ponioliiii v’ vfih rezheh, in bofh «nudo pred Romani najdcl “
Tijubi moj kriftjan, potem ko (i premimi Ijubesin do Boga in do blishnjiga, in polebno do flarfhev, prendili tudi fbe ne-ktere druge lepe kerfhanfke zhednofti, ktere fu saref nebeflike rosile, ker nam jili je Je,sul is nebef pernefei, jih je s’ fveto vero, ^ero nam je dal, v’ nafhe ferza safadil, jnn vedno perlival s’ fvojiin sgledam, s’ fvojo befedo in s’ fvojo guado, in nam bo dal JU'h fad vezimo v’ nebelih vsliivati, zhe jih bomo do konza svefto v’ fvojih ferzih ohra-"di in jih v1 djanji fkasovali.
Premifli narpred preljubesnivo poni-slinoft, leto nebelhko vijolizo. Kakor vijo-liza na tihim zvete in smiram fkrita in niika oltane, pa med viiini roshami nar lepflii difhi; ravno tako le tudi ponishnoft fkriva pred ozluni fveta, je nar raji tiha in nifka; ali pred Bogam je vifoko zliaftena, in mu je prijetni duh Kriftufov, sakaj Kriftuf je bil is ferza ponishin v’ fvojim želim slavljenji na tem fvetu.
Jesuf Kriftuf, nafh preljubesnivi sveli-zhar, nam je v’ vlili zhednoftih nar lepflii sglede dajal; pofebno pa v’ ponishnofti. Ponishnoft je bila prav saref Jesufova zbed-noft na fvetu. Satorej nam pravi, de naj le od njega uzhimo ponishni biti, sakaj pre-zhudna je bila njegova ponishnoft. Puh ponishnofti, s1 kterim je-duh revfhine sedinjen, je bil duh Jesufoviga shivljenja, od sazhetka do konza. Nato (i je bil revno in nar pc-nishnifhi devizo sa tvojo mater isvolil, in je hotel v’ nar revnilhim kraji rojen biti; je nar revnilhim ljudem fvoje rojftvo nar pervizh na snanje dal. Zel zhaf fvojiga shivljenja je v1 revfhini, tihoti in terdim delu shivel, vfim ljudem nesnan; in kadar je uzliiti sazliel, li je dvauajft revnih, nevednih in pred fvetam sanizhljivih uzhenzov isvolil, je s’ njimi po judovfki desheli okoli
hodil, in je revnim Evangelj osnanoval. Nizh ni na tem fvetu laftniga imel; v’Ialt-nino je bil f/.er prifhel, ali ni bil fprejet od fvojili ljudi 'j; vligamozhni Gofpod vlili Avari je fzer bil, ali is sgoli ponishnoAi je tako revno sliivel, de ni imel , kamor bi bil glavo poloshil; de toliko fvojiga ni imel, kolikor ti/.e pod nebam in leli/.e v’ gojsdu 2). Nar sanizhljivfhi in nar hudobniflii govorjenje in djanje fvojili sopernikov in fovrashnikov je s1 perferzhno ponislmoftjo srni ram voljno pre-terpel. In kakor je vel' /.hal’ v’ ponishnoAi in revfhini sliivel, tako je tudi umeri. Med sernljo in nebam vilijozh na sanizhljivim lelii krislia, lires oblazhila, s’ ternjem kronan, je med prevsetnim pofmehovanjem fvojili lovrashnikov fvojo prefveto du I lio v' roke Ivojiga nebeflikiga O/.heta isro/.liil! —
O pre/.liudna, nesapopadljiva ponishnoft •Jiina boshjiga! — Ali! kako naf bo frani pred njim per fodbi, /.he po takih njegovih Ogledih fhe v’ ponishnoAi ne shivimo! — 1'edaj bodimo ponishni, bodimo is fer/.a ponishni. — Bog fe ponishuje, sakaj bi fe z.lilovek povikfheval! —
Prava kerfhanfka ponishnoft je vir in Varh vlili drugih zhednoft; napuli pa je fo-
vrashnik vfih zhednoft, in jih prezej vfe is ferza preshene, v’ kteriga pride. Ponishin zhlovek je pravizhin in miloftljiv vfim ljudem; le famiga febe terdo dershi in ojftro lodi. Napuhnjen zhlovek pa je krivizhin fam febi in blishnjimu; febi s1 preveliko mero meri, blishnjimu pa s’ premajhno, v’ dobrim; v’ flabim pa febi .s1 premajhno, blishnjimu s’ preveliko.
De bofh bolj fposnal, ljubi moj kriftjan, kako ljubesniva je ponishnoft in kako oftudin napuh, poftavi napuhnjeniga in ponislniiga /.hloveka sravin edin drusiga, in jih dobro preglej in premifli.
1. Napuhnjen zhlovek fatniga febe prevezli obrajta, smiram fam v’ febe mil li, le s’ dopadenjem premifhljnje in ogleduje, nar raji fam od febe govori; in kadar kako (sunanje) dobro delo flori, gapovfod osna-nuje. — Blishnjiga pa premalo obrajta; in kadar flifhi govoriti od kakih dobrih del fvojiga blishnjiga, prezej ve kaj povedati, kar pomanjfha in oflabi saflushenje letih dobrih del, naj bo she ref, ali pa ismifhljeno.
Ponishin zhlovek pa fovrashi famiga febe, po Jesufovim naukufe sanizhuje, in fe le zbudi, «le Bog tako revno in flabo
Avar tako dolgo na tem fvetii terpi. Nar vaji v’ Boga mi Ili, in od njega nar raji govori. Smiram slieli kaj dobriga fioriti is Ijubesni do Boga; in kadar ref kaj dobriga Aori, fhe njegova leviza neve, kaj je de-Ini/.a fiorila. Kadar l'e pa kako njegovo dobro deio své, ga je frani, kakor ko bi bil kaj hudiga fiorii. — Blishnjiga pa smi-ram vezli obrajta in bolj /.ha Iti, kakor fa-miga febe, in fzer v’ miflili, s1 befedo in v djanji. Refni/.hno mifli, de je blislinji boljfhi, kakor on, to je, de ko bi njegov blishnji toliko gnad od Boga prejel, kakor °n, bi jih vfe bolj svetto v' boshjo /.liaft in v svelizhanje fvoje dufhe obernil, kakor On. 8’ befedo /.baiti fvojiga blishnjiga per vlaki perloshnofti; in ne le na konzu jesika fo njegove befede, ampak pridejo is njegoviga ponislmiga ferza. In vfe njegovo djanje in obnafhanje do blishnjiga je perjasno, fpo-dobno in fpofhtitljivo. Dela in namene fvoji-blishnjiga smiram le dobro islaga, in ne verjame rad, kar flifhi od njegoviga hu-dobniga djanja ali flabili namenov.
'£• Napuhnjen zhlovek, zhe ima ref kako dobro laftnoft, jo previfoko ženi, jo per vlaki perloshnofti ljudem kashe, lì jo je fam febi perpifuje in ne da Bogu zhafti; 111 ta^0 njegove dobre laftnofti vfo vrednoft
pred Bogam sgube. Çvojih pregrefhkov in 1'labih laftnoft pa ne vitli in ne fposna; in le tudi fkerbno varuje, jih sagledati in fpo-snati. — Blishnjimu pa krivizo dela; njegove dobre laftnofti prenifko ženi, in jih, kolikor more, ponishuje iu manjfha; nikoli od njili ne govori, in tudi ne pullulila rad, kadar drugi od njih govore. Nar raji govori od flabili laftnoft fvojiga blishnjiga, in od njegovih pregrefhkov in flaboft, naj bodo she refnizhne ali domifhljene; in jih ve-zliidel fhe svifhuje.
Ponishiii zldovek pa famiga febe s1 fveto ojftroftjo fodi, in fvojih dobrih laftnoft ve* zliidel ne posna, ali zhe jih posna, fe sato le fhe bolj pred Bogam ponishuje, ker vidi, kako velike in lepe gnade mu je Bog dodelil, in jih, (kakor mifli, tako flabo v’ boshjo zhaft in v’ svelizhanje dufh obrazka. Nikdar ne govori od kake fvoje dobre laftnofti, kakor le is ljubesni do Boga in do blishnjiga, de bi blishnjimu dober sgled, nebel iikimu Ozlieta pa zhaft in hvalo dal, po Jesufovim nauku Kakor pa fvoje dobre laftnofti malo posna, tako posna in vidi na tanko fvoje pregrefhke; in defiravno le vzhali kak majhin greh ftori, refnizhno
0 Mat, 5, ic.
mil'li, de je velik grefhnik predBogam, in ga perferzlino proli, de naj fe ga ufmili in de naj ga nikar fpred fvojiga oblizhja ne savershe. — Blishnjiga pa vfe drugazhi lodi, kakor famiga lebe. Had fposna njegovo safluslienje, njegove dobre laftnofti in dobre dela, in jib je perferzlino vefel. Njegovo vefelje je, od dobrih del fvojiga bli— shnjiga govoriti, tode malokdej vprizho njega, šakaj vé, de to je ponishnofti blishnjiga nevarno. Nikoli ne opravlja in ne fodi fvojiga blishnjiga; šakaj milii, de je fani velik gre-fhnik, in fe boji, de bi s1 fojenjem fvojiga blishnjiga fam fvojiga obfojenja ne isrekel '). Kadar liiliii opravljanje super fvojiga blishnjiga, ga sagovarja, kolikor po pravi/,i more, ali pa vfaj mol/,hi.
3.	Napuhnjen zhlovek nobene rezhi tako ne sheli in ne ifhe, kakor zlta/f in hvalo; ne Bogu, ampak febi. Vie kar ima v1 febi in na febi in okoli lebe, le v1 fvojo /.halt; in hvalo obrazha, kakor ko bi vfe fam is lebe imel, kakor ko bi ne bil ni/.h od Boga prejel *). Pofebno tudi v' fvojim oblazhilu ifhe nizhemarno pofvetno zhaft, in fe tedaj, kolikor samore, ofertno oblazhi. Kdor ga holj neframno in perlisnjeno hvali, tifli je
') Rim. 2,1. •’) 1. Kor. 4, 7.
njegov vezhi perjatel; in zhe je imenitin in bogat, ima trumo takih perjatlov okoli febi; ali leti njegovi perjatli fo veliko vezli njegovi nar vezhi fovrashniki, ki mu neisre-zlieno veliko flikodo delajo, ker ga vedno v1 njegovim preflepljenji in v1 njegovi pre-grefhni prevsetnofti dershe; in oblak kadila njih pofvetne hvale mu popolnama sakrije „fyolnze pr avize“ '), de njegoviga ferza nikdar ne ogreje in ne rasfvetli. — Bli— shnjiga pa fhe takrat ne pohvali, kadarsa-fluslii pohvaljen biti. Nizli ga tako ne sa-lioli, kakor kadar fliflii, de kdo kakiga zhloveka savolj kakiga dobriga dela pohvali; in zhe le more, kaj pove, kar milii, delio hlishiijiiiiu v’ nezhaft. Ali malokdej le sgodi, de kdo vprizho njega pohvali fvojiga bli— shnjiga. Njegovi perjatli,-ki ga posnajo, v’ njegovi drufilini le raji kaj takiga od blishnjiga perpovedujejo, kar mu je v’ ne— zliaft, in samolzhé, kar je hvale vredniga.
Ponishin zhlovek pa tudi nizli bolj ne slieli in ne illie, kakor zliafti in hvale, tode le Bogu, in nikdar lam iebi, sakaj ,,/e famimu Boyu gre v fa hvala in zha/l“ 2J.
Zhe tudi kaj hvale vredniga v’ febi najde, ali kaj dobriga flori, fposna v' ferzu
Maiali. 4, 3. a) 1. Tim. 1, 17.
in s’ befedo, de je vfe to nesaflushen bo-shji dar; in de vezh ko je od Boga prejel, ojftrejflii bo njegov odgovor per fodbi, zhe vliga v’ boslijo y.haft in v' svelizhanje dufh ne bo obernil. Ni nikoli prav sadovoljin s’ tem kar dobriga flori, ampak mifli, de flie vfe premalo fiori, in de njegove dobre dela fo vfe pomankljive. Bolj ga zhlovek ras-shali, kakor rasvefeli zhe ga hvali; sakaj is zeliga ferza fposna, de fe famimu Bogu gre vfa hvala in zhaft. Tako mifli ponishni zhlovek v’ fvojim ferzu; defiravno je per-puflieno, dobriga krifljana v’ Bogu in sa-volj Boga hvaliti. Ali ravno ker ponishin zhlovek refnizhno mifli, de ni dober, fe mu vfa hvala, ki mu jo kdo da, krivizhna pred Bogarn sdi. — Blishnjiga pa vender tudi lam rad pohvali, tode ne rad vprizho njega. Ali vfo zhaft in hvalo v’ blishnjim le Bogu da, od kteriga pridejo vii dobri darovi, ker bres njega nizli drusiga fioriti ne moremo, kakor grefhiti. Tudi rad poflufha, badar kdo blishnjiga savolj njegoviga leviga slavljenja hvali; in perferzhno in refnizhno Boga sahvali sa vfe gnade in dobrote, kakor f. Pavl, kadar je kaj dobriga in hvale vredniga od pervih kriftjanov flifhal
') Kfes. 1, 16.
4.	Napuhuje» zhlovek »obene rezhi lako ne fovrashi, in nobena rezh ga lako ne sbode i» ne rasshali, kakor fvarjenje, de-liravno je po pravizi in po saflushenji, in vfelej mifli, de fe mu kriviza dela, ker fvojiii flabili laflnoft in fvojih pregrefhkov ne fposna, in tudi posnati nozlie. In to je grosno nevarin flau dufhe, sakaj kdor fvar-jenje fovrashi, je na poti pregrehe in pogubljenja. Kadar je pofvarjen, nikoli ne fposna in ne obftoji, de je kriv, ampak fe isgovarja, sakriva, taji, perfega, in ti, kolikor more, persadeva fkasati, de ni kriv; in kadar fi upa, dobro osmerja fvojiga bli— shnjiga, kteri mu je to veliko ljube,sin fka-sal, de ga je pofvaril, in de mu je hotel ozili odpreti, de bi fvoje pregrehe vidil in fe poboljfhal. Njegovi perjatli, ki ga po-snajo, fe varujejo, gafvariti; in tako oftane v’ fvojih grehih in v1 nepokori, in fe pred ne posna, kakor per fodbi boshji, kadar je she preposno. — Blishnjiga pa vfe dru-gazhi posna, kakor famiga febe; in v1 njem kak pregrefhek najti in mu ga ojftro ozhi-tati, to je njegovo nar vezhi vefelje ; takrat fe prav zhuii povikfhaniga zhes fvojiga blishnjiga, defiravno je morebiti fam v1 vezhih grehih, pa jih ne vidi.
Ponisi,in zlilo vek pa fposna, de fvar-jenje je velika dobrota, in je livaleshin fvoji-mu biishnjimu sa leto delo kerfhanfke lju— besni. Zhe je tudi ojftro'pofvarjen, je fhe smiram livaleshin, in le ne odgovarja, in bolj ko je ponishin, s’ vezhim vefeljem prejme hudo in ojftro (Varjenje; in fe ne sgo-varja; tudi pregrefhka, ki mu je ozhitan, ne smanjfhuje, defiravno bi to lahko po re-fnizi fiorii. Perfer/Лшо ga veleli, krivi/.lmo ozhitanje terpeti s1 Jesufam; in ponishno molzhi, kakor je Jesuf mol/,hal, kadar je bil saframovan in toshen. Tudi ima navado, fvoje perjatle profiti, de. naj ga prezej po-fvare, kadar bodo vidili, de kaj pregrefhi. Tako le smiram bolj in bolj fposna, le fumiga febe ojftro fodi, in tedaj od Boga ob-fojen ne bo 1 ). — Blishnjiga pa vie bolj ljubesnivo fodi, kakor famiga febe, in ga ne fvari rad. Çvari ga fzer, ker vé, de je to nafha dolsluioft do blishnjiga savolj Boga; ali s’ shaloftnim ferzam ga fvari, in s1 tako ljubesnijo, dobroto in ponishnoftjo, de mu njegov blishnji, zhe ni prevezli pre-vsetin, fvarjenja ne more sameriti. Pravi, de je fam vezni grefhnik, kakor blishnji, kteriga fvari; ali ker fe boji, dolshnoft lju—
') I. Kor, 11, 31.
besni do Boga in do blishnjiga opuftiti, ko bi molzhal, ga perjasno pofvari.
5.	Napuhnjen /.hlovek ni nobenimu rad pokorili, šakaj v’ radovoljni pokori hini je v fel e j poiiislinoft, v1 nepokorfhini napuli. Tak zhlovek sin ira in mifli, de je bolj moder, kakor drugi ljudje, in nar raji po fvoji glavi ravna. Le takrat je pokorin, kadar drugazhi ne more biti, in tako njegova po-korlhina vfe saflushenje pred Bogain sgubi. Per vfaki nepokorfhini, to je, per vfakim prelomi jen ji boshje ali zhlovelhke poftave, je vezh ali rnenj napuha. Pervi greh, ne-pokorfhina Angeljev v’ nebefih, je is sgoli napuha ftorjen bil. Ravno tako je per per-vim grehu na semlji, per nepokorfhini na-fhili pervih ftarfhev, napuh poglavitni isvirk bil. Zhe premiflimo leto slialoftno pergodbo, vidimo, de od sazhetka Eva ni bolla boshje sapovedi prelomiti in prepovedaniga fadu jefti; ali kakor hitro ji je bil hudobni fkuflnijavz dopovedal, de le ji bodo ozili odperle, zhe bo od tega fadu jedla, de bo vfe tako vedila, kakor Bog, je napuli njeno lerze napolnil , in prelomila je boshjo sapo-ved. Vezli ko je napuha v' ferzu, menj je radovoljne pokori lune. — Blishnjiga |»a hozhe napuhnjen zhlovek le smiram pod fabo imeti, satorej hrepeni po vifokofti in oblafti;
in kadar kaj rezhe ali terdi, ne more ter-peti, de mu kdo kaj nafproti rezhe, in de ima druge mifli, kakor on; fe rad prepira, in nobenimu rad ne odjenja, in fvojim pod-loshnim terdo sapoveduje. Peliravno pa po-korfhino fovrashi, kadar bi jo imel lam fka-sovati, jo ojftro terja od blishnjiga, in ne-pokorfhina ga mozlino rasshali, kakor fe vidi v1 sgledu napuhnjeniga kralja Nabulio-donosorja, kleri ni bil nikoli bolj rasshaljen, kakor kadar fo mu njegovi podloshm po-korfhino odpovedali *).
Ponisi)in zhlovek pa ljubi pokorfhino in fovrashi Ialino voljo, torej fe ne le fvojim villiim, ampak tudi fvojim podloshnim rad podvershe, kolikor more; kakor, po-ftavim, f. Franzifhk palesi, kteri je v1 zhafnih rezli e h rad fvojim flushabnikam pokorili hil. Kakor je napuli isvirk nepokor-fhine in fploh vlili grehov, tako pride is pOnishnofti radovoljna pokorfhina in fveto shivljenje. Ponishin zhlovek ne more bres pokorfhine sloveti, in tudi majhne vfakdanje «pravila nar raji pod pokorfhino opravlja. Ponishnoft mu je tifti „fladki prijetni jarm“, kteriga Jesuf imenuje (boj jarm ; in kadar J'i pod pokorfhino, jeshaloftin, in shivljenje
') Jud. t, 13.
mu je grenko. — ßlishnjimu pa ne sapo-veduje rad; torej fe hoji in ogiblje vifliili ftopinj 5 in le kadar je perfiljen, in ko mu veit vezli ne perpufti, fe vftavljati, vsame kako vifoko in zliaftitljivo flushbo in oblaft zlies blishnjiga. Kadar ima kaj sapovedati, velikovezh proli, kakor sapoveduje, in fe vidi, de fposna in obzhuti, de frezhnifhi je, kdor je pod pokorfhino, kakor kdor sapoveduje.
0. Napubnjen zhlovek fe fhe pred Bo-f/am ponislievati nozlie. Kakor tifti farisej, od kteriga Jesuf govori ‘j, moli tudi on prevsetno molitev, ker fe v1 nji pred Bogara ne ponishuje in fe ne fposna; sakaj ko hi fe pred Bogam prav Iposnal, bi fe kmalo poboljfhal. K’ (povedi ne bodi rad; in kadar vender gre, fe tudi v’ fpovednizi ne ponishuje. Defiravno bi imel zhlovek le salo k’ fpovedi iti, de bi fe ravno takiga fvoji— mu fpovednika pokasal, kakorfhin je. pred Bogam, fi prevsetin in napubnjen zhlovek vender fkerbno persadeva, fe vfelej bolj— fhiga pokasati, kakor je ref. Satorej po-manjfba in olepfha fvoje grehe, kolikor more, fe isgovarja, samolziii kako okoliftavo; in vzliali tudi kak velik greli samolziii, ker
') Luk, 18, 10.
sheli, fvojo z li a ft pred fpovednikam ohraniti, in fe pred njim boljfhiga pokasati, kakor je pred Bogam; in tako fiori velik greli, boshji rop. Kadar je fpovednik kolikaj oj-fter s’ njim, in ga fvari savolj njegove pre-vsetnofti ali drugih grehov, je kinalo ras-s halj en, in li poifhe drusiga fpovednika, kteri ga ne posna. — Blishnjiga pa tudi pred Bogam in v1 boshjih rezlieh hudo fodi in tosili, kakor tifti fari,sej v’ tempelj nu. Torej tudi per fpovedi raji blishnjiga tosili, kakor famiga febe; fi persadeva, le opra-vizhiti, in vfo pregreho na blishnjiga verghe ; in salo ravno tako malo opravizhen is lpo-vednize gre, kakor je tifti farisej is tem-peljna fhel.
Ponishin zhlovek fe pa pofebno pred Bogam prav globoko ponishuje, pred kterim fe Angelji v’ nebelih ponishujejo, in fpos-»ajo, de fo popolnama nizh pred njim. Çram ga je pred Bogam savolj njegovih grehov, pofebno savolj njegove nehvaleshnoui. V’ lvojili molitvah in v1 fvojim premifhljevanji vedno Boga profi, de bi mu odpuftil njegove grehe savolj Jesufoviga saflushenja. In bolj ko fe |>red Bogam ponishuje, bolj ga Bog v’ guadi povikfhuje. Spoved je njegova nar vezhi tolashba v’ njegovih du-lhnih teshavah; in velikokrat Boga sahvali
sa ta fveti Sakrament, v1 kterim nam u-fmiljeni Bog, po ponishnim obtoshenji, vfe naflie grehe odpufti, zhe nam je refnizhno shal, de fmo grefhili, in zhe terdno fkle-nemo, fe poboljfhati. Svefto fe obtoshi, in raji vezli, kakor menj pove; fene boji, od fpovednika fposnan in pofvarjen biti, ampak ravno to sbeli; šakaj ljubi ponishevanje, fe fam ponishuje, in rad vidi, de ga tudi drugi ponishujejo. — Blisbnjiga pa fploli dobro lodi, in boljfliiga fposna, kakor fa-miga lebe. Tudi nima navade, slavljenje fvojiga blisbnjiga premifldjevati in pregledovati, in na njegovo govorjenje in obna-flianje pasiti; torej mu nikdar na mifel ne pride, ga per fpovedi tosbiti, ampak le fa-miga febe ojftro tositi, in vfo krivizo febi daje.
Ponishnoft je tedaj saref lepa, ljubes-niva, Bogu dopadljiva zhednoft, Jesufova pofebna zhednoft; napuh pajegerd, oftudin, Bogu grosno sopern greh, prav saref Satanov greh, sakaj po lem grehu je on is Angelja nebefbkiga, pekleiii'ki Çatan po-ftal. —
Tedaj, ljubi moj kriftjan, „nikdar ne perpufli napuhu nobene obla/ti, ne v’ [rojih miflih, ne v’ /bojih befedah; sakaj v’ njem je sazhetek vfiya pogubije-
nja u ' ampak refnizhno fi persađevaj, de fi pravo perferzhno ponishnoft perdobilh, in ne tifle binavi ke ponishnofti, ktera fe le v1 lepili ponishnih befedah fkasuje, v1 djanji pa ne. „ Hodi ponishin vi’ vfih rezheh, in bofh {/nado pred Hot/am najdel“ 2~).
Ponishnj fe vedno in per vlaki per-loshnofti pred Bogarn, in rad premifhljuj njegovo nefkonzhno, nesinerjeno velikoft, vfigamogozhnoft in fvetoft, in potem le fpomni IVoje revfhine, fvoje flabofti, l'voje lmdobnofti, in de (i popolnama nizli pred Bogarn. Rad premifhljuj, v' ponishnofti fvo-jiga l'er/.a, dobrote, ki li jih do sdaj od Boga prejel; in fhe vedno prejemafh; od Boga, ki je tvoj nar vezhi dobrotnik, tvoj ftvarnik, tvoj svelizhar, tvoj pofvezhevavz, tvoje vfe. Premifli pa tudi, de li fe mu do sdaj vfe premalo hvalesliniga fkasoval sa njegove velike dobrote; de li jih vfe premalo v' njegovo zbali in v’ svelizhanje dufh obrazbal, aefiravno ti on vfe le is tega namena da, de bi bilo njemu v’ zhaft in dufham v’ svelizhanje. Premifli tudi, de bofh mogel od vfiga tega Bogu odgovor dati, in de bo tvoja fodba tolikanj ojftrejfhi, kolikor fe menj pred njim ponishujefh.
') Tob. 4, 14.	0 §ir. 3, 20.
Lahko je, fe pred Bogam ponishevati. Kdo fe pred vezhnim Bogam ne bo poni-sheval, /,he ga kolikaj posna! — Le fatali, in kdor inu je po napuhu she mozhno enak poftal, fe pred Bogam ne ponishuje. — Ali tudi pred ljudmi fe morafh ponishevati, ljubi moj kril'1 jan. Ni tako lahko, fe pred ljudmi ponishevati, kakor pred Bogam; ali morafh fe vender tudi pred njimi ponishevati per vfaki perloshnofti, zhe shelilh Bogu prijetin biti, in fe svelizhati.— Ljudje fo nekteri vifhi, kakor ti, drugi fo tein' enaki, in fpet drugi fo nishi, kakor ti.
L S’ fvojimi viflumi ravnaj fpofhtitljivo in zhaftilljivo, in bodi vlim podloshin, kteri imajo oblaft zhes-te. Opomni fe, de vfa obla/l je od Boga, in kdor fe oblafli v/lunija, fe Bogu v flavi ja.l) — Çpofhtuj pofebno tudi Ilare ljudi; to je Bogu dopadljivo. Varuj fe jih safmehovati, jih opo-nalhati v’ govorjenji, v1 hoji, ali v’ kakim djanji. V1 fvetim Pifmu fe bere shaloftin sgled, kako je Bog fhtrafal otroke, ki fo ftariga mosha safmehovali. Prerok Elisej je bil plefhaft; kadar fo ga tedaj otrozi is metla Betel vidili; fo ga safmehovali in fo ga „plefhza“ imenovali. Nato je Bog dva me-
') Rim. 13, 1. 2.
dveda is gojsda poflal, in fia dva in fhtiri-defet lili otrok rastergala.1 )
2.	Tudi do ljudi, ki lb tebi enaki, le ponishno obnalhaj. Nikdar fe pred njimi ne hvali savolj kake imenitnofti ali kakih lafinoft, ki jih morebiti imafh, ali savolj fvoje vednofti in u/.henofti. Lafina hvala je snarninje pofvetniga in prevsetniga duha. Zhe (i nekoliko bolj imenitniga fianu, kakor drugi, prendili, de to ni nobena prava /ihaft jtred Rogam, ampak le domifhljena pofvetna zhaft. Prave zhafti vredno je le lepo kerfhanfko shivljenje v’ ponishnofti ; in le kdor fe ponishuje, ga Rog zhafti in po-vikfhuje.
Pofebno morajo ljudje, ki fkupej v1 eni drushini slave, krotki in ponishni eden do drusiga biti, de v1 edinofti in v1 miru ofta-nejo, ki je vlim kerfhanfkim drushinam tolikanj perporozlien. Torej li morajo eden drugimu ponishno pomagali, li delo in te-shave eden drugimu polajfhati, fe eden drusiga poterpeshljivo prenafhati v’ zhlo-vefhkih flaboftih, in fi ftrezhi v1 bolesni $ m fe pofebno fkerbno ogibati vfiga krega, prepira in vpitja. Kdor je sarei' ponishin, ,-ad jenja, in raji molzhi, kakor pa de bi
') IV. Kralj. 2, 23. 24.
le prepiral s’ fvojim blislinjim. Bolj ko fo ljudje, ki fkupej shive, ponislini, menj je krega in prepira med njimi. — Pofebno le morajo tudi nevofhljivofti varovati, ktera is fkritiga napuha pride; in je, kakor napuli, galunov greli.
Doma/.hi ljudje, pofebno mladi ljudje v’ drushini, morajo biti poftreshljivi ih pridni; morajo radi in prezej fiorili, kar le jim ukashe; in kadar vejo, kaj jim je fioriti, ne fmejo zhakati, de fe jim ukashe, ampak morajo lami radovoljno fvojo dolshnoft dopolniti; potem tudi fhe drugim penijih delu pomagati. Ne fmejo drugih fediti, zhe flore sadofti dela, ali ne, ampak morajo le farni na-fe gledati, de flore; kolikor morejo, in de 1'lie vezli flore, kakor je njih dolshnoft, in vfe le savolj Boga. — Kdor tako ravna, je refnizhno ponishin, in je Bogu dopadljiv.
Persadevaj li tako ravnati, ljubi moj kriftjan in bolh frezhin ; Bog te bo ljubil in ljudje. Tako je Jesuf ravnal v’ fvoji mlado-fti, in 1 ploh zel zliaf, dokler je per fvoji pre-fveti materi, in per fvojim redniku, f. Joshe-fu, oftal. »Salo pravi f. Evangelj od njega: „Jesuf je rafel v’ modrofli, v?' flaro/li in v’ ynadi pred Boy am in pred ljudmi“ ').
') Luk. 3, 53.
3.	Bodi ponishin tudi do tiftih, ki fo nishi, kakor ti. Zhe imafh flushabnike in podloslme, bodi perjasin in dobrotljiv do njih, in mifli, de ib tvoji bratje in tvoje feftre; kakor Jesuf, ki. je fvoje uzhen/.e smirain fvoje brate in perjatle imenoval. S. Pavl perporozha gofpodarjem, de naj dobrotljivo ravnajo s’ tvojimi flushabniki, savolj Boga, sa kaj Bog je Gofpod gofpo-darjev in flusliabnikov; in pred njim le dela veljajo in sadershanje, ne pa ftan zldo-veka.— In Fileni orni piflie, de naj fvo-jiga fpreobernjeniga kerfhanfkiga flushabni-ka Onesima dobrotljivo fprejme, ne kakor flushabnika, ampak kakor preljubiga brata, savolj Boga.2) Bodi tedaj dober fvojim podloshnim in jim perjasno govori. Ufmi-ljenje imej s' njimi, ker fo revni; in vez.h-krat fi mifli, kako bi ti skelel; de bi tvoj gofpodar s’ tabo ravnal, ko bi tudi ti mogel flushiti; in po tem ravnaj s’ fvojim flu— shabnikam.
Bodi tudi pofelnio dober in perjasin revnim ljudem, in jih ljubi; to je tudi po-nislinoft. Sato je Jesuf tako reveshe ljubil, je nar raji med njimi bil, in je nar raji revnim fveti Evangelj osnanoval, ker je is
') Efcg. G, 9. Fil. IG.

ferza ponishin bil, in ker nam je hotel v1 vlili rezlieli nar lepfhi sglede ponislinofti dati. Ufmili fe revnih ljudi in pomagaj jim, kolikor morelli; s1 tem bofh lam fehe po-nisheval, Boga pa zhaftil. „Kdor fe ufmili revesha, bojrezhin... Boga zhafli, kdor fe revesha ufmili1 j.“ Kdor pa sanizhuje revesha, njcgoviga /tvarnika sanizhuje“ 2J. Kadar vidifli revne ljudi, (ki To vezhidel sanizhevani od fveta,J jih nesanizhuj, ampak fpomni fe, de fo morebiti pred Bogam vilhi in bolj frezbni kakor ti, ker fo morebiti v’ fhtevilu tiftili, od kterili Jesuf pravi: režimi fo ubogi, v’ duhu, sukaj njih je ncbcfhko kralje/l vo“'*). — Zhe li premo-sliiu in v1 obilnofti, premifli, de bogaftvo tega fveta je goljfivo4), in de bolh morebiti tudi ti reven poftal, in ufmiljenja fvo-jiga blishnjiga potreboval.
Ljubi moj krili jan ? zhe shelifh v1 pravi perferzhni ponishnofti shiveti, fe moralli ne le pred Rogam in pred ljudmi ponishevati, ampak tudi fam pred fabo. Ponishuj fe v1 fvojih miflili in v’ fvojim ferzu. Zhe imalh radovoljne liapuhnjene in prevsetne mifli, she mozlino Boga rasshalifh. Napuh An-
0 Prip. 14, 31. 31. ‘) Prip. П, 5. 3) Mat. 5, 3- ") Mat. 13, 33.
geljev v’ nebelih je bil le v’ miflih, in Bog jih je is nebel' v’ pekel savergel. — Ne povsdiguj fe v’ fvojih iniflih zlies druge sa-volj fvoje lepote, fvojiga oblazhila, fvojiga uma, fvoje uzhenofti, ali savolj fvojiga pre-moshenja. Vfe te rezhi lame na febi pred Bogam n izb ne veljajo; in morebiti bofli ravno savolj tih rezlii per fodbi od Boga savershen, zhe jih v’ njegovo zliaft in v1 svelizhanje dufh ne obrazbafh. Kdor v; tih rezheh fvoje laftne zlialti ifhe9 in fe savolj tega zlies druge povsdiguje, ni ponisbin, in je krivizhin do Boga; sakaj vfe to fo boshji darovi, in le Bogu gre vfa zhaft sa-nje.
Çhe bolj Boga rassbalifb, zhe fe savolj fvojih zhednoft in savolj fvoje pobosli-nofti zlies drugi povsdigujefb ; sakaj po-boshnoft je popolnama bosiiji dar. Kdor fe fvoje poboshnofti hvaliti sazhne, jo bo gotovo kmalo sgubil. Zbe kdo mifli, de ima lepe zhednofti, in fe savolj tega v’ miflih zhes druge povsdiguje, podkoplje in podere vfe prave zhednofti v’febi, ker jim podlogo odvsame, to je, ponislinoft; sakaj le na perferzbni ponishnofti terdno ftoje vfe jirave kerfhanfke zhednofti ; kjer pa ponishnofti ni, lo vfe zhednofti hinavfke. Kdor mifli, de nekoliko velja, malo velja; kdor pa mifli,
de veliko velja, ne velja zlo niz/i. — Dobro premifli le befede.
Nikar fe prevezli ne saiiafliaj na kako zhednoft, ki jo morebiti imafli ampak premini, koliko jih je, ki jih nimafh; in vedno li persadevaj, li jih perdobiti. Tudi fe na to ne saiiafliaj, kar li she do sdaj dobriga ftoril, in ne niifli, de /i she dofegel popolna mo/l^ ampak posala, kar je preteklo, in fe le po tem (stepaj, kar je pred tabo '). — Premifli, de en lam greli, pofebno pa gre-fhna navada, je she sadofti, te vezimo pogubiti; ena farna zhednoft pa ti ne bo ilie nebef perdobila. — Ponishuj fe pred Bogam savolj fvojili dobrih del, „sukaj mi vfi ni fino z/ii/li pred Bogam, in kakor ofludin pcrt fo vfe naflie dobre dela“ 2 ).
Premifli tudi, v1 pomnoshenje fvoje poni,shnofti, lete befede f. Bernarda: „Zhe zhlovek dobro premifli famiga febe, najde v’ felli sadofti perloshnofti, fe ponishevati in sanizhevati. Njegovo fpozlietje je v’ grehu, njegovo rojftvo v’ teshavah, njegovo shi— vljenje, je polno nadlog in sopernoft, njegova fmert je gotova; in po fmerti mu dru-siga nizli ne oliane, kakor fmrad, gnjiloba, prah in pepel. To sadene njegovo truplo
‘) Filip. 3, 13. 5) Isa. «4, c.
na tein 1'vetu. — Njegova diiflia pa, kakor liitr» sapu Iti truplo, mora k' fodbi boshji priti 5 tam Bog rasfodi, /-he bo vez-lmo frezhna, ali vezimo nefrezhna. In leta fodba bo ftrafhna nar fvetejfhimu zhloveku!“ — Llej tedaj, o zhlovek, o nizliernarna in grefhna ft var ! glej in premifli, kaj fi! — Sakaj fe tedaj hvaliih in povsdigujefh? — Le kdor fe ne posna, kakofhin je saref, fe hvali in povsdiguje; kdor fe pa posna in premifhljuje, fe ponishuje; in bolj ko fe posna, bolj fe ponishuje.
VIL
Stanovitna
poterpesltfjivoft.
fvojo poterpesliljivofijo bole fvoje tlullie ohranili.“ ')
Slavljenje zhloveka fploh na tem fvetu nje polno nadlog in fes/uw“ * j ; fhe po-
') Luk. 21, ID. ’) Jan. 14, 1.
febiie teshave pa imajo tifti preflati, kteri li persadevajo, prav po kerfhanfko sliiveti; po fprizhevanji f. Pavla, ker pravi: „ V ji kteri /lozhejo pokosimo sliiveti v’ Kri/tufu Jesufu, bodo preganjanje terpeliu ‘j. — Tudi je Jesu f kriftjaiiam naprej povedal, de bodo veliko savolj njega terpeti imeli: „Vi fe bole jokali in bote shalovahj /vet fe bo pa vefelilu 2). In dalej pravi, de „savolj njega naf bodo ljudje kleli in preganjali, in bodo vfc hudo soper naf govorili po kriviziu 5)
Ker je tedaj naflie sliivljenje polno te-sliav in sopernoft, je pa z h ref, kar f. Pavl pravi : ,, Poterpeshljivo/l vam je potrebna, de dopolnite boshjo voljo, in de obljubo sa-dobiteu*J, to je, de sadobite, kar vam je Bog obljubil, namrezli vezimo slavljenje. Bres poterpesbljivofti nam tedaj ni mogozne, po bosbji volji sliiveti in fe svelizhati, šakaj Bog po fvoji nefkonzlini modrofti in previdnofti perpufti, de naf mnoge teshave natem fvetu sadenejo, in njegova volja je, de naj jili voljno preterpimo po Jesufovim sgledu, de naj sa njim hodimo s’ krishem na rami, in de naj po poli, klero nam je
') II. Tim. 3, 13. s) Jan. 1«, 20. ђ Mat. 5, 11. 4) Hobr, 10, 36.
on pokasal, v’ nebefa gremo, lires Ttano-vitne kerfhanfke poterpeshljivoTti tedaj ni sveli/.hanja; sato nam Jesuf pravi, de le s’ poterpeshljivoTtjo bomo Tvoje dufhe ohranili sa vezimo slavljenje.
Nefkonzlmo modri in dobrotljivi Bog ne perpufti bres dobriga namena, de je nalile slavljenje tako polno sopemoft in teshav. Bolj nai' Bog, nalh nebefhki Ozlie ljubi, kakor nar boljfhi ozlie na tem fvetu samore Tvoje otroke ljubiti. Zhe per vfim tem vender perpuTti, de vzhafi veliko na tem Tvetu ter-pimo, ima gotovo sravin ta namen, perlosh-noft dati, de fi The kaj bolThiga perdobimo, kakor je vTe veTelje in vshivanje, kteriga nam Tvet dati samore. Sato pravi T. Pavl, de vfe terpljenje lepa zhafa ni z/o nizh proti prihodni z/ia/ti, klera nam ho fkasana l).
Ker je poterpeshljivoTt tako potrebna zhednoft, jo dobro premiTli, in fi pridno persadevaj, s1 boshjo pomozhjo, li jo perdo-biti, in jo do konza Tvojiga slavljenja sveTto v’ djanji Tka,so vali; in tako bofli Tvojo du— fho ohranil.
/Premifli narpred, ljubi moj kriTljan, inv ir k prave in Bogu dopadljive poterpe-
') Rim. 8, 18.
shljivofli. Tvoja poterpesliljivoft mora priti is vere v’ bosiijo befedo. Zhe is teg a is-virka pride, je kerlhanfka, je Bogu v’ zhaft in tvoji duflii v’ svelizhanje; zhe is drugih isvirkov pride, je liatorna in ni nobena ker-fhanfka zhednoft. V’ sgodbah ftarili zha-fov fe bere, de fo bili pofvetni modrijani, ki fo imeli prezhudno poterpesliljivoft v’ ter-pljenji. In tudi fhe v’ nailiih zliafih fe vidi, de vzhafi ljudje, ki le temu fvetu shive, in ne Bogu, veliko in ftanovitno poterpesliljivoft fkasujejo v’ kakim teshavnim djanji in v’ velikih sopernoftih. Ali lahko je fposnati, de isvirk vfe njih ftanovitnofli in poterpe-shljivofti je pofvetna zhaft pred ljudmi, po-shelenje zhafniga blaga, ali pa slielje, po fvoji laftni volji ravnati. Taka poterpeshlji-voft ni kerfhanlka, in je bres saflushenja pred Bogam.
Zhe prav premiflifh, ljubi moj kriftjan, bofh najdel, de isvirk prave kerfhanfke po-terpeshljivofti fo nar fvetejfhi zhednofti, bo-s/ije zhedno/li.
1. Stanovitna kerlhanfka poterpesblji-voft pride is vere. Vera naf uzhi, de Bog 4 je gofpodar vfiga (veta, de bres njegove volje ali bres njegoviga perpufhenja fe zlo nizh pergoditi ne more; tedaj nam vfe so-pernofti in teshave le is boshjih rok pridejo.
Kdor to terdno veruje in prav premifli, lahko vfe voljno poterpi. — Vera naf uzhi, de- naf dobrotljivi Bog ne tepe is fovrafhtva, ampak is ljubesni, is nefkonzhne Ijubesiii. Ali ni to sarei' nefkonzhna Ijubesin nafhiga ufmiljeniga Boga, ker naf sa nafhe hudobije, nesveftobe, nehvaleshnofti, s1 kterimi frno li she velikokrat pekel saflushili, nekoliko s1 fhibo kratkiga terpljenja vdari, in z h e voljno poterpimo, naf od vezhniga terpljenja, ki lino ga saflushili, odrefhi? Kdor fpet to prav premifli v’ terdniveri, bo gotovo v1 poterpeshljivofti poterjen. — Vera naf tudi uzhi, de zliafno blago in bogaftvo je sa svelizhanje nevarno, in de nam Bog vzhafi leto zliafno blago odvsame, de bi nam tamkaj v’ vezhnofti neminljivo nebefhko bogaftvo dodelil, zhe fe popolnama v’ njegovo fveto voljo podamo. Kdor to dobro fposna in ftanovitno veruje, ali ne bo per vlili sgubah s' poterpeshljivim ferzam isre-kel tilte lepe befede f. Joba: „Gofpod je dal, Gofpod je mel; naj bo ime Gofpo-dovo zhefheno“ 1 ) !
Tudi is terdniga upanja pride prava kerfhanfka poterpeshljivoft. Kdor ima pravo kerlhanfko upanje, fe tako terdno sanafha
‘) Job. 1, 31.
na boshje obljube, kakor kobi vfe s’ ozhmi vidil, kar nam je Bog na iiiiim fvetu obljubil. Kdor tako upanje ima, fvoje ferze na nobeno rezli na tem fvetu ne naveshe, in le po sedinjenji s’ Bogam sdihuje. Torej lahko poterpi, kadar ga kdo sanizkuje, sakaj ne skeli in ne ifhe zhafti tega (veta, ampak skeli „krono slavljenja“ 'J od u-fmiijeniga Boga prejeti. — Tudi voljno poterpi, kadar mu Bog kako bolesin ali rev-fhino, terdo delo, preganjanje, ali kake druge teskave poflilje, sakaj njegovo ferze ni na vefelje tega Cveta navesano, ampak le skeli iti v' vefelje fvojiya Gofpoda 2 j. — Sakaj fo fveti marterniki tako ftanovitno in prezkudno poterpeskljivoft imeli v1 neisre-zlienim terpljenji? Sato ko na nobeno rezli na tem fvetu nifo navesani bili, ampak vfe njih upanje, vfe njih midi in slielje, vfe je bilo le v1 nebefa obernjeno. — Ravno tako fe tudi bere, kako veliko in nepremagljivo poterpeskljivoft fo Cvetniki tudi imeli v' dol-gik in teshavnik bolesnih. Is njih velikiga saupanja v1 Boga in v1 njegove Cvete obljube je isvirala njih ftanovitna poterpeskljivoft; sakaj saupali fo, de lete kratke in lahke tcshave, ki jih v’ sdajnim zhafu terpeti
§kr. Rasod. 2, 10.	2) Mat. 25, 23.
imajo, jim bodo v’ nebefih nesmerjeno in vezimo svelizhanje sadobile
3. Kakor je vera in upanje, tako je tudi ljubesin isvirk kerflianfke poterpeslilji— volli5 sato pravi Г. Pavl, de „ljubesin je potcrpesh/jiva‘(2). Ali kakor je ljubesin fploli „svesa popolnamo/li“ , tako tudi ona poterpeshljivoft popolnama flori. Lju-besin ni le isvirk poterpeshljivofti, ampak jo tudi na nar vikfhi ftopnjo [lerpelje. Kdor ima veliko in gorezlio ljubesin do Boga, »m ni sadofti, le lo voljno terpeti, kar ima zlilovefhko slavljenje famo na febi soperniga in teshavniga, ampak sheli in ifhe, fhe vezli terpeti, in v' terpljenji fvoje vefelje najde. Taki fo bili Apofteljni. Nlieleli fo terpeti; in kadar fo kaj terpeti imeli, fo bili veleli. Komaj fo bili sazheli Jesufov nauk pridigovati, fo she od fovrashnikov vere preganjani in tepeni bili, de bi bili nehali, leta nauk osnanovati. Ali bere fe v1 f. Pilmu, de le nifo oftrafhiti in odverniti dali, ampuli fo bili vefeli, de fo bili vredni najdeni, savo/j Jesufoviya imena framoto terpeti 4J. In koliko fo potem fveti Apo-fteljni terpeti imeli, ker fo vero osnanovali
') M. Kor. 4, 17.	5) I. Kor. 13, 4.	3) Kolof. 3, 14.
O »janje Ap, 5, 41.
po želim fvetu; in fo s1 vefeljem vfe pre-ierpeji, in smiram vezli terpeti slieleli, de bi fe fvojimu Gofpodu in Uzheniku bolj enaki fiorili, dokler nifo vfi sa njegovo fveto vero fvoje kervi prelili. — §>. Pavl fprizhuje, de je „veje! v’ terpljenji“ in njegovo ter-pljenje je bilo veliko in mnogo. Dalej pravi: „Poln firn tohishbe, veliko je moje vefelje v’vfun terpljenji“ 2j. — Leto ve-felje r* terpljenji, in lete fvete sbelje, flie smiram vezli terpeti, fo is velike ljubesni prifble, ki fo jo fveti Apofteljni do Boga imeli. — Ravno to fe tudi od drugih fvet-liikov bere. Kakofhne gorezhe sbelje je poftavim fveta Teresija imela, smiram terpeti. Vedno je imela to prof lin jo na jesiku in v’ ferzo: O Go/pod, daj mi terpeti, ali pa umreti! Njeno ferze je bilo tako polno ljubesni do Jesufa, ki je sa naf ter-pel, de ni mogla vezli sloveti bres terpljen-ja. — Tako fe tudi od f. Janesa od Krisha bere, de kadar ga je Kriftuf vprafhal, ka-kofhino plazhilo sheli sa tolike dela, mu je odgovoril: O Go/pod, skelim terpeti in sanizhevan biti savo/j tebe!
O fveta poterpeshljivoft, ki is tako fve-tili isvirkov pride! — Persadevaj fi tedaj,
ljubi moj krifijan, »le (i leto fveto, vfakimu krifijanu tako potrebno zhednoft perdobifh, in »le jo vedno v’ djanji fkasujefh per vfih perloslmoftih. Dobro jo fposnaj in prav jo prendili, in jo bofh zliedalej bolj ljubil.
Prendili tedaj dalej, sukaj mora krift— jan poterpeshljiv biti. — Poterpeshljiv mo-rafh biti, ljubi moj krifijan:
J. De boshjo voljo dopolnifh. Na-fha nar vezli i fre/.ha na tem fvetu je, boshjo voljo dopolnili; in to bi imelo tudi natile nar vezlii vefelje biti. Ravno to je tudi nar vezlii vefelje isvoljenih v1 nebelih. — Boshja volja je, de je nafhe sbivljenje polno sopernoft, teshav in nadlog, ali sravin tega je njegova fveta volja, de naj vfe voljno savolj njega preterpimo. Kdor je tedaj poterpeshljiv v’ teshavah, dopolnuje boshjo voljo; kdor je nejevoljin, ji nafproti ravna. — Nikar ne rezi, ljubi moj krifijan, de ne morelli verjeti, de ti vfeteshave, ki te sa-denejo, po boshji volji pridejo, ker vidifh, de pridejo vzhafi is hudobije tvojih fovra-shnikov. Ref je, de to ni boshja volja, de te kdo fovrashi in preganja, de ti flikodo in krivizo dela; to sarei' pride le is hudobije ljudi, in Bog nozhe, de bi ljudje hudobni bili, „ampak to je boshja volja, de
hi foeti po/tali‘C1 ). Ali kar tebe sadene, moralk vfe is boshjih rok prejeti, ne is rok fovra-sbnih ljudi. Bog prepufti grefhnika njegovi hudobni volji, de tebi s1 tem perloslmoft da, kaj soperniga terpeti, in fi vezhno svelizlia-nje s1 poterpesldjivoftjo saflushiti. Jesuf nam perpoveduje v’ 1’vetim Evangelji, de gofpo-daj- njive ni perpuftil fvojim flushabnikam, de bi bili ljubko prezej poruvali, kadar fe je pokasala, temuzh jim je rekel, de naj pulte vfe fkupej rafti do shetve. To fe pravi, de Bog pufti hudobne ljudi na fvetu, in jih ne pogubi prezej, kadar fe njih hudobija pokashe, Sato de jim zhaf da, fe fposnati in fpreoberniti ; in tudi sato de fvojim flushabnikam perloslmoft daje, poter-peshljivoft fkasovati, kadar jih hudobni ljudje preganjajo, in jim krivizo in fhkodo delajo. Tedaj je boshje perpufhenje, de tudi tebi hudobni in fovraslmi ljudje kaj soperniga flore, in njegova volja je, de s’ poterpesldjivoftjo vfe preterpifh. — To ref-nizo nam je Jveti kralj David v1 fvojim sgledu lepo fkasal. Kadar je bil namrezh od fvojiga fina Abfaloma preganjan, ga je hudobni zhlovek Jernej preklinjal, in mu je grosno hudobno govoril, tako, de fo ga
ili
liotli kraljevi vojfhaki na meftu umoriti. Ali David jih je vftavil in jim je rekel: nPu-/Ше y a preklinjati, sukaj Gofpod mu je sapovedal, de naj Davida preklinja. In kdo fine rezki: Saka j je /torilu?xj To le pravi, de pravizhni Bog ni hotel zhu-desha fioriti, de hi bil grefhmga Jerneja Ipreobernil, ampak ga je njegovi Ialini hudobni volji prepuftil,*po kteri je tedaj fvoji-ga kralja preklinjal ; in fpokorni David je to sopernoft tako voljno prejel in preterpel, kakor ko bi mu bila naravno!! od Boga prifhla. — Ravno tako tudi ti, ljubi moj kriftjan, vfe fvoje sopernofti in teshave od Boga prejmi, ne od grefhnih ljudi; jih s1 ftanovitno poterpeshljivoftjo prenefi, in tako bofh boshjo voljo dopolnil in obljubo sa-dobil,2J obljubo vezlmiga svelizhanja.
Dalej morafh tudi sato poterpeshljiv biti, de Jesufa pofnemafh in sa njim ko-difk. Sa Jesufam hoditi, to je, njegove prelepe sglede pofnemati, nam je tako'potrebno , de bres tega ne moremo upati, v1 nebela priti ; sakaj raslozhno nam je sapovedal ga polnemati; zhe ga tedaj ne po— fnemamo, ne dopolnimo njegove sapovedi, in ne bomo svelizhani. Poiebiio nam pa sa-
poveduje, ga pofiiemali v1 poterpeshljivim prenafhanji vfih krisliev in teshav, ki nam jih pofhlje. Prendili dobro, ljubi moj krift— jan, njegove 1‘vete befede: „Kdor lioz/ie sa mano priti, naj [e satajuje, naj /boj krish na-/e murne in naj sa mano liodiu ‘j. „In kdor fvojiga kriška na-je ne mame in sa mano ne kodi, ni mene vredinu 2J.
—	Glej, moj kriftjan, Jesuf fe te odpove, zhe nozhefh poterpeshljiv biti; zhe bolh pa poterpeshljiv, bolh njega vredin, bolh vredin, njegov nzhenz biti, in zlo njegov perja tel in krat! — O fveta poterpeshljivoft, h’ kakofhni zliafli povsdignefh ti kriftjana!
—	Dalej pravi moj ljubesnjivi Jesuf: „Kdor meni /luski, naj sa mano kodi; in kjer firn je/l, tam ko tudi moj /Tuskakniku *) — Glej tedaj, zhe mu hozhefh flushiti, morafli hoditi sa njim s’ kriškem na rami na tem fvetu, na unim bofli pa tam, kjer je on, s’ krono s k irljenja na glavi. — O prelepa, nefkonzhno veliko vredna poterpeshljivoft, ker nam po kratkim terpljenji vezimo ve-I el j e sadobi ! — Ino nesapopadljiva dobrota Jesufova, ki nam je krish le sa leta .kratki zhaf slavljenja perpravil, sa nefkonzhno vezlmoft pa krono ! ! —
‘) Mark. 8, 34. 2) Mat. 10, 38,	3) Jan. 13, 30.
Ravno tako, kakor Jesuf, naf tudi njegovi Apofteljni uzhe, de naj Jesufa pofne-mamo v' njegovim terpljenji. Ç. Peter v’ fvojim pervim liftu tako piflie: „Kri/tuf je sa naf terpel, in ram je sgled saputili, de hodite po njegovih /top inja h u 'j. — In f. Pavl naf uzhi, de zhe bomo ter-pe/i s' Kriflufam, bomo tudi per njem v' nebefhki zha/li2 ).
Dobro tedaj vfe to prendili, ljubi moj kriftjan, in li k 1’erzu vsemi, de kadar voljno terpifli, Jesufa pofnemafh, s’ njim na krishu vilifh, njemu dopadljiv poftanefh, in zhe bofh ftanovitin do konza oftal v’ po-terpeshljivofli, bofh v’ vezhnofti tam, kjer je on. Leta mifel ti bo prezhudno mozh »lajala v1 terpljenji.
3.	Bodi tudi sato poterpeshljiv, ljubi moj kriftjan, de fvojo du [ho ohranifh sa vezimo slavljenje. Kriftjan fi v’ terpljenji, zhe ga voljno prenafha, veliko vezli pred Bogam saflushi, kakor kadar nizh terpeti nima. Sato fo fvetniki tako sheleli terpeti ; in sato tudi dobrotljivi Bog fvojim isvolje-nim rad terpljenje pofhilja, de jih tako od ftopnje do Itopnje v’ popolnamolili vadi. —
Ï. Petr. 3, 31. *) Rim. 8, 17.
Gep sgled od toga i'e horo v’ buk vali To-hija, kjer je rezheno, de sato, ko je leta fveti mósli Bogu prijetio bil, ga je Bog s’ terpljenjem in s’ teshavami fkuThal, in le je v’ njih le Hie bolj pravizhin pokasal 1 ).
S’ terpljenjem Golpod Bog fvoje flushabni-ke na fkuihnjo pollavi, to je, jim da per-loshnoft, mu poka,sati, de ga svelto ljubijo, in de ga le savolj njeya ljubijo, ne savolj zhafnih rezhi, savolj blaga ali vefelja, kteriga jim na tem fvetu daje. Nato jim Bog vzhafi vfe to odvsame ; iu takrat sveli flu— sliabnik bosliji pokaslie, s' kako zhifto lju-besnijo fvojiga Boga ljubi. V bukvah Joba le bere, de je {jiatan hudobno fodil tega flushabnika boshjiga, in je rekel, de le sato Bogu flushi, ker mu Bog obilno blago in vefelje daje 2). I)e je tedaj fvetoft Jolmva snana pollala, in de fe je njegovo saflu-shenje povikflialo, je Bog perpuftil, de je ob vfe prifhel in nar revnejfhi zhlovek na lVetu pollai, vef oblili s' terpljenjem in teshavami. Ali ravno takrat fe je njegova fvetoft v’ ftanovitni polerpeshljivofti nar lepfhi pokasala ; in li je vezli saflushil pred Bo-gam v’ kratkim zhafu fvojiga terpljenja s1
) Tob. 12, ta. J) Job. 1, ». iu.
»
poterpeshljivoftjo,’ kakor v’ fvojrm poprej fh-nim shivljenji s’ molitvijo in s' darovanjem. — Kakor fe .slato v’ ognji ozhifti, tako dolila v’ terpljenji, zhe ga voljno prenaflia; in kakor fe s’ ognjem slato fkuli, zhe je pravo slato ali ne, tako fe tudi dulha v1 terpljenji nar bolj fposna, zhe ima pravo ljubesin do Boga ali ne. „Sukaj v' ognji fe fkufha sfato in jrebro, in ljudje, ki f<> ( Bogu ) prijetni, »’ pezhi ponisheranja (terplje-nja'). — Terpljenje, zhe fe voljno in po-terpeshljivo prenaflia, je velika in pofebna guada od Boga, kakor uzlii f. Peter: „To ')e guada, zhe kdo saro/j Hoga in fvoje ve/fi kake soperno/li ima in po kr frizi ter-pi“'2). In Jesnl' nam raslozhno pravi: „S' frojo pot erpeshlji rojijo hote /roje dufhe ohraniliu 5 j. — S’ voljno in ftanovitno po-terpeshljivoftjo tedaj zhlovek fvoji dufhi veliko saflushenje perdohi, in jo ohrani sa vezimo slavljenje. — Bodi tedaj poterpeshljiv, ljubi moj krili jan, v’ tem kratkim zhafti shiv— l.ie"ja, ki je zhaf letve, in bolh tamkaj vezhno vefelje shel; in fe bo tudi v' tebi dopolnilo, kar kraljevi prerok pifhe: „Ti/li k* f1 jejo s' falsami. Inalo s1 refe!jem shefi. Sh/f fo in jo fe jokali, ko jo fejali /boje
2, D. I. l>etr. 2, 19, Luk, 21, 19.
8*
/eme; ali *’ refeljem bodo pri fidi in bodo pernef/i svoje /kopeu 1 J.
4.	Tildi fhe sato bodi poterpeshljiv, de bofh v duhu pokore sliivel. Pokora nam je viim potrebna po nauku Jesufovim: n'Ahe ne bote pokore delali. fe bote v fi popu-Miu r). — Ali veliko jih je, ki fo sani-kerni v' pokori, ki fhe tiftih fpokornih del ne opravljajo, ktere nam fveta Zerkev vlim sapoveduje, namrezh Napovedane pofte. In kriftjani fploh premalo pokore opravljajo sa fvoje grehe. Ufmiljeni Bog tedaj, ker no-zhe fmerti grefhnika, ampak de hi fe fpo-koril in sliivel, nam po fvoji nelkonzhni milofti velikokrat perloshnoft da, pokoro delati; to je, nam pofhlje kako sopernoft in teshavo; po Itavi m. bolesin, revlhino, kako sgubo, preganjanje, sanizhevanje, kako krivizo, ki fe nam flori, i. t. d. Njegov dobrotljivi namen sravin je, de naj vfe te teshave v1 duhu pokore prejmemo; de naj lposnamo s’ ponishnim lerzani, de fhe vfe premalo terpimo sa fvoje grehe : de naj fvoje terpljenje s’ Jesufovini terpljenjem lklenemo in ga Bogu darujemo; de naj vfe voljno preterpimo, bres godent janja, bres hudobnih mi I li do fvojih fovrashnikov, ki
t> fai m 125. ;>. «. ') Talk. 13, 5.
uaf preganjajo, ali nam fhkodo in krivizo delajo, ampak de naj flie velikovezh molimo sa-nje, in de naj ifhemo jim kaj do-briga fioriti, in lindo s' dobrim poverniti.— To je namen uCmiljeniga Koga, kadar nam kaj terpeti pol'hlje ; in frezhin je , kdor tako ravna. — Torej ravnaj tako, ljubi moj krift-jan, in bolh Kogu dopadel, bofh v’ duhu pokore shivel, in li bofli veliko saflushil sa nebela. Zhe li pa nevoljin, vender le ter-piih, kolikor ti je Bog terpljenja namenil, in sgubifh graviti vfe saflushenje, ker boshji-inu namenu, bosliji volji, nalproti ravnafh. Sravin tega shivifh bres pokore, in fi v' veliki nevarnofti, bres pokore umreti in fe pogubiti; sakaj raslo/,lino pravi Jesîif, de kdor pokore ne bo delal, fe bo pogubil. Ali zhe fe tudi s1 fvojo nepoterpeshljivoftjo ravno ne pogubifh vezimo, li vender gotovo fvoje vize podaljfhafh. Voljno poter-pljenje v’teshavah ima toliko saflushenja pred Bogam, de nam bo sa kratko terpljenje, ki ga na tem fvetu s’ poterpeshljivoftjo pre-ftojimo, veliko perkrajlhal terpljenje v1 vi— Z{tb ; in terpljenje tamkaj je nesapopadljivo veliko, tako veliko, de vfe terpljenje tega •vela ni zlo nizh proti terpljenju v' vizah.
Vfe to, ljubi moj krifljan, naj s’ bosli-jo guado in pomozhjo v’ tvojim ferzu terdno
voljo obudi, vfe s’ |»oterpe.sliljivofljo prenefti, karkoli ti Bog po Ivoji nefkonzhni niilofti in previdnofti terpeti pol bije; in nikar fe ne isgovarjaj, nikar fkufhnjavza ne poflufhaj, de te ne preflepi, in ob saflushenje poter-peshljivofti ne perpravi.
Preinil’li sdaj isgovore nepoterpeshlji-viga kriftjana, de bofh vid il ? kako fo prasni in kako fe jih morelli varvati.
1.	Preveliko je moje ter pijenje, ne morem pa voljno prenafhati. — Oh! moj kriftjan, nikar nikoli tako ne rezi. Sopel* iiefkonzlino modroft, previdnoft in dobroto Boga fe pregreflii, kdor tako govori. $ej nam ie Bog terpljenje pofhilja ; \’ njegovih rokah fmo, in lires njegove volje llie en lam laf ne pade is naflie glave. In vezlii ko je teshava, ktero nam pofhlje, vezlii je tudi guada in pomozli, ki nam jo da, de bi voljno poterpeli. Kakor je dobrotljivi Bog f. Pavlu rekel, ki le je v1 te-sliavab snajdel, tako tudi nam pravi, kadar fmo v kakim terpljenji : „Moja ynarla ti je sado/!iu—Kdo prevezli terpi na tem fvetu, /.he prav premiflimo? Ali nilino vii grefbniki pred Bogam? En fain fmertni greh je she tako velik dolg pred vligamogozhnim
') II. Kor. 13, o.
rezilnim Bogam, de bi vfe terpljenje vitli ljudi ne bilo sadofli famo na febi, ga sbri-fati. Zhe je zhlovek v' želim fvojim slavljenji le en lam ['merini greli fiorii, je she sallusliil, vezimo v’ peklu goreti, ko bi inu Bog po l'voji veliki inilofti ili po nefkonzh-nim sallushenji Jesuloviin ne sanefel. Tedaj, zhe zhlovek l'lie toliko terpi na tem fvetu, ni vie to zlo nizli proti temu, kar je she sarei" sallusliil terpeti.
2.	Moje terpljenje je prcdolyo, po-terpcshljivo/l me je s/ie sapu/lila. — Pre-mifli, moj kriftjan, de le Bog je gofpodar vlili rezki, in tudi nafhiga slavljenja; in le on ve, kdaj in kako dolgo fe nam mora tako, in kdaj in kako dolgo drugazlii goditi. Prepufti le tedaj popolnama njegovi lvetì volji. vSej nani ni obljubil, le nekoliko zbala s1 nami biti in liai" varvati, ampak ftanovitno. Vfakirnu zhloveku, kteri va-nj veruje in saupa, pravi lete ljubesnive be-fede : „Zhe ludi klera mati fvojiya otroka posabi, de fe ya ne ufmili, je fi pa tebe ne boni posabi/“ 1 ). — Sakaj bi zhlovek fvoje terpljenje na tem fvetu do/yo imenoval, ker je zelo slavljenje kratko ; in vender nobe-din zel zhaf fvojiga shivljenja neprenehama
0 Isa, 4», 15.
ne terpi. Le terpljenje pogubljenih v' peklu je dolgo, ker je bres konza; in morebiti fi ravno to terpljenje tudi ti she saflushil, ljubi moj kriftjan; in le pertosliifb, de tako dolgo tukaj terpifh? Çposnaj dobroto boshjo, podversi le njegovi prefveti volji, saupaj va-nj in te ne bo nikdar sapuftil, bodi sveft do fmerti, in ti bo dal „/erotto shivtjen-jàu ‘j ; ybodi /lanovitin do kot mi, in bofh svelizhan“ 2J.
3.	Po nedolshnim ter/tim; vfe moje terpljenje pride is hudobije mojih fovra-shnikov. — Ljubi moj kriftjan, kaj nifi ve-fel, de po nedolshnim terpifh? Vefel bodi, prav perferzhno vefel, in Boga hvali. Ob! kako li frezliin, z he po nedolshnim terpifh, in zhe vfe voljno prenefefh! Nikoli ne morelli Jesufu bolj enak poflati, kakor zhe po nedolshnim in voljno terpifh. In to je nar vezhi frezha in nar vezlii zliafì sa kriftjana, Jesufu enak biti. Jesuf nam vfim pravis „prezimi //e, zhe vaf ljudje preklinjajo in preganjajo in vfe hudo saper vaf govore po krivizi, savo/j mette. Vefe/ite fe iti od vefel ja pofkakujte, sakaj veliko je vafhe plazhilo v’ nebe/ih"3). Ò kako to-lashivne fo te befede dobrotljiviga Jesufa
■) §kr. Ra». 3, 10. 5) Mat. 34. 13. a) Mat. 5, 11, 13
sa vfe kriftjane, kteri po krivizi in vender voljno teppe. Ma kratko terpljenje jim vezimo piaghilo v' nebelih obljubi. Verjemi tedaj Jesufu, in bodi velel, kadar ti per-loshnoft da, po nedolsluiim terpeti, kakor je tudi on terpel. — Premifli tudi, kako pillie od tega f. Peter: „Ozki Gofpodove yfedajo pravizhne, in njeyove ufhefa po-flufhajo njih profhnje... in kdo vam ho sa-mogel /hkodova!i, zhe /te pridni v’ dobrih delih? 7jhe pa vender kaj tcrpeti imate savo/j pravize, /le frezhniu 1 ). Çrezhin je tedaj kriftjan, kteri po nedolsluiim terpi, zhe vfe s’ poterpeshljivoftjo prenefe. — Mikar le tedaj, ljubi moj kriftjan, fvoji freghi ne vftavljaj ; fposnaj jo s1 hvaleshnim lerzam; vsemi vfe grenkofti in sopernofti voljno is rok fvojiga nebefhkiga Ozheta, kakor Jesuf na oliki gori; Heleni fvoje majhno terpljenje s’ njegovimi neisrezhenimi britko fimi; podversi fe s’ Jesufam popolana boshji volji, in bolh saref frezhin; io bolj ko po nedolsluiim terpifh, bolj bofh Irezhin, sakaj takrat te bo Jesuf prav ljubil, ker bo vidil, kako fi persadevafh, mu enak poftati. Ljubesnivo te bo s' fvojo guado k' febi povabil, rekozh: „Pridi k'
I- Petr. 3, 13 — 14.
tuoni, ki ter pifh in ft s’ teshammi ob/o-shen, in te boni poshivil, le botti potola-Idii/•* '). — Zhe ii to prav k* ferzu vsa-mefh, ljubi inoj krifljan, bo tvoja dui lia tako fveto mozli sadobila, de bolh velel v1 IVedi terpljenja, in bolli le fhe vezli ter— peti .skelel.
1.	Nimam nobeniga pomozhka v' /bojim ter pl jetiji, in tudi ne netti, kako bi mi moglo pomagano biti. — To fo befede krift— jaua, ki le Tam v1 lebe ali v' druge ljudi saupa, in ne v' Boga. Ali „tako prani Gofpod: Preklet je z/dovek, kleni n’ z/done ka saupa... in od Gofpoda /e njegovo ferzo odnerne“*). — Ljubi moj krilijati, nikar nikoli tako ne obupaj v1 terpljenji, ampak vezli ko iinafb terpeti bolj terdno saupaj v1 Boga. Zhe ti nobenih perpo-mozhkov nimalb, s’ kterim bi lì v' Tvojih tesbavab pomagati sainogel, jih ima pa vfigamogoz/ini Bog. »Saupaj va—nj, proli ga in ti bo pomagal ; „klizhi ga ob zhafu teshave : refhil te bo in ga bof/i zha/til in hvalil“5). — Z he je pa njegova fveta volja, de fhe dalej terpifh, ali de zlo Tvoje slavljenje in vfe sgubifh, naj Im pa to tvoja tolasliba, tvoje velel je in tvoja frezha, de le
') Mat. tl , 28.	‘) Jerem, 17, &.	’) Piali» 40, 15.
ti |>o boshji volji sgodi. — Ne hodi v’ terpljenji in v1 tesliavali enak nevernim, terdovraluiin in nehvaleslinini Israeliani, od kterili le bere v' Mojsefovih bukvah. I)e-liravno fo toliko zhudeshev vidili, ki jih je dobrotljivi in vligainogozhni Bog fiorii, de jih je is egiptovfke fushnolii in is vlili drugih teshav reflui, fo vender fhe per vfaki perloshnofli obupali in super Boga goder-ujali; in lo li s’ tem velikokrat hude filtra— finge od Boga saflushili. — Bodi veliko-vezh enak sveftim flusliabnikam boshjim, kteri fo saper v/e upanje upati ‘) ; in Bog jih ni nikdar sapufiii, in jim je pomagal, kadar je bila njegova fveta volja. Persa-devaj It, tako Iterduo saupanje in tako fta-novitno poterpeshljivoft v' vfih tesliavali imeti, kakor kralj David, in rezi s’ njim: „Go-/pod je moja luzh in moje svelizhanje,, ko</a /c bom bal? G ofpod je var/i mojiya slavljenja, koga me bo /trak ? ... Zhe fc armada sopcr mene vsdigne, fe ne bo balo moje ferzeu 2)!
Premifli tudi fhe, ljubi moj kriftjan, v kterili perloshnoflih ti je pofebno treba poterpeshljivoft imeti.
1* V’ opravljanji, sanizhcvanji in
') Him. 4, 18. 2) Pralni 20, 1 — 3.
obrekovanji. — Latina fkufhnja vfakiga zhloveka uzhi, kako rasshaljivo je opravljanje in sanizhevanie, zhe je tudi saflu-sheno. $he veliko bolj rasshaljivo je pa krivizhuo obrekovanje. Kadar zhlovek fii-fhi, de je kdo krivizhuo soper njega go-voril, mu njegova popazhena naldra, in tudi hudobni fkufhnjavz, prezej hudobne mifli da; in zhe jih poflufha, Ге bo rasjesil nad zhlovekain, ki ga je obrekoval; bo prezej vie hudo, kar od njega vé, povedal, in bo skelel mu fhe kaj vezli liudiga fioriti. — Ti pa, ljubi moj kriftjan, v’ taki perloshnofti ne poflufhaj Tvoje nature in hudobniga fkufhnjavza, ampak poflufhaj pamet in guado, ki Te v’ tvoji vefti glati, in ti pravi, de molzlii in voljno poterpi. Morebiti fe ti bo tesliko sdelo molzhati in poterpeti; ali Tpomni fe, de nebefhko kra-Ijeßvo /e le s’ filo perdobi ‘). Opomni fe tudi, de ti guada boslija pomaga; in s' njeno pomozhjo bofli vfe hudo premagal, zhe fi refnizhno persadevati hozhefh. — Lepe sglede poterpesliljivofti v' obrekovanji najdelh v’ shivljenji Jesufovim in v1 shi-vljenji fvetnikov.
2.	V’ preganjanji savolj pravne. —
Sarei'je /ref, »’ hudim'). Kolikokrat fe vidi. tlt1 fo hudobni ljudje, ki Го fovrashniki hostiji, v veliki frezhi in zliafti pred ljudmi; pra-vizhni pa, ki Boga ljubijo, in li persadeva-jo le njemu flusbiti; fo sanizhevani in preganjani. To je flushabnika boshjiga, kralja Davida, tako skalilo, de je velike fkufli-njave imel in fkoraj od prave poti safhel, ker je vidil mir in frezho gre f/mikov, in preganjanje pravizhnih2 ). — Nefkonzhno dobrotljivi in modri Bog to is dobrih namenov perpufti, (kakor je bilo popred rezheno,) de nam rezil pravizhnim perloshnoft daje, poterpeshljivoft fkasovati in li nebela saflu-shiti. — Zhe tedaj tudi ti, ljubi moj krift— jan, v’ tako perloshnoft pridefh, de imafh savolj dobriga in pravizhniga djanja kaj terpeti, sahvali Boga , de ti tako lepo per-loshnolt da, li nebefliko krono saflushiti; in s' pofebno poterpeshljivoftjo vfe voljno in mirno prenefi.
3.	V' revfhini. — Revfhina je isvirk teshav in terpljenja. Bevili zhlovek mora terdo delati, de fe preshivi; terpi mras in vrozhino, trud in lakot; ima flabo hrano, Habo pofteljo in flabo obleko. In vfe to ga velikokrat nejevoljniga flori, in je nesado-

voljin s1 banani, v’ k (eriga ga je hostija previdnoft poftavila. — Ko hi pa revni zhlovek fvoj ftan prav premiflil, po naukih fvete kerflianfke vere, bi ga bil vefel, bi Boga sa-nj Nahvalil, in bi s’ ftanovitno poterpeshljivoftjo vfe hoje tesliave preter-pel. Revfhina je pred Bogam vezli vredna, kakor bogaftvo; salo li je Jesuf revfbino na tem fvetu isvolil, in je nzliil, de sve-lizbani fo revni, zhe v’ kerfhanlkim duhu tesliave lVojiga ftanu prenafhajo. — Zhe ti, ljubi moj kri ft jan, v’ revi luni shivifh, premifli lepo perlosbnoft, ki jo iinalh, li nebefhko bogaftvo saflushili zhe fvoj e le-shave voljno preterpifh. Bodi sadovoljin v1 tvojim revnim ftanu, is ljubesni do .lesufa, kteri je is ljubesni ilo tebe revin pollai. Sej ti je mutna mi/o/l Go/poda nafbiga Jesu/a Kri linfa, ker je sano/j teke revin po/la/, ko je hi! bogat, de bi ti po njegovi revfhini bogat po/la/'). Premifli, de je bilo veliko fvetnikov, ki fo bili imenitniga in bogatiga ftanu; ali kadar fo bili Boga relnizhno ljubiti saziteli, Ib sapuflili pofvetno imenitnoft ni vfe bogaftvo, in fo potem v' veliki revfhini sloveli, sato de fo revniga Jesufa pofnemali, in po njegovi revfhini
bogati poftali. — Glej, moj revn' kriftjan, tebi pa ni treba revfhine ifkati, ker (i she v nji po hostiji previdnofti. Persadevaj li Ir, vfe tesliave fvojiga ftanu is Ijubesni do •lesola voljno prenafhati s’ ftanovitno po-terpesbljivoftjo, in bolh tukej in tamkej Irezhin.
4. V’ dolff i bolesni. — Bolniki v/.ha li veliko in dolgo terpe; in veliko jih je, ki oe prenafbajo fvojili bole/.hin s* pravo po-terpeshljivoftjo, ampak fo nejevoljni, imajo Inule mifli, nobedin jim ne more vftrezhi, vlaka majhna re/.h jih rasshali, in velikokrat tudi s’ grefhnimi befedami fvojo nepo-terpeshljivoft na »nanje dajo. Taki bolniki 1} mozlmo pomnoslujo fvoje terpljenje, ker b pomo/.h bosli j e gnade odvsamejo, ali vfaj pomanjfhajo. Kdor pa voljno poterpi v’ bo-losni, veliko losliej terpi, sato ko mn boslija guada pomaga. — Kadar dobrotljivi Bog lobi kako bolesin polidje, ljubi moj kriftjan, prejmi jo is boshjih rok s’ ponislinoftjo, in preterpi jo s’ poterpeshljivofljo, in ii bolh veliko per Bogu sallnshil. Zhe velike bo-le/.hine terpifh; mifli li, de Ii s’ Jesnfam na k riali perbit ; in is Ijubesni do njega voljno poterpi, ker je on is Ijubesni do tebe lhe vezli terpel. Zhe li dolgo bolan, in ике shaloft in fkerhi tvoje ferz.e obidejo
savolj tvoje (Impiline ali savolj tvojih zhafnih opravil, saupaj terdno v' dobrotljiviga in p revi dni ga Boga; prendili, de je to boshja volja, de v' poftelji leshifh in delati ne morelli, in de sdaj Bog nizli drusiga od tebe imeti nozlie, kakor voljno poterpljenje.
—	Tedaj bodi poterpeshljiv, ljubi moj kriftjan; de prefveto boehjo voljo dopolnifh; in terdno saupaj, de bo ufmiljeni Bog vie prav obernil.
5.	F’ krivizuh in v' pofhkodomnji.
—	Kriviza she lama na feb» nejevoljo obudi. Zldovek je nejevoljin in ga ferze saboti, kadar vidi, de fe kriviza godi, de-firavno fe njemu ne sgodi. Leta nejevolja ni greli, zlie pride is ljubesni do Boga in do hiislinjiga, in zlie zldovek sravin nobenih budili beledi ne isrezhe. — Zlie fe tebi kaka kriviza ali 1'hkoda flori, ljubi moj kriftjan, li persadevaj vfe hudobne mifli prezej pregnati, ktere ti fkufhnjavz daje. Te mifli in fkufhnjave fo, de bi fe rasjesil nad zhlovekam; ki ti je krivizo ali fhkodo fiorii; de bi hudobno soper njega govoril; de bi mu hudo s’ hudim povernil, i. t. d. Varuj fe, ljubi moj kriftjan, de tega ne ftorifh, ampak poterpi is ìjubesni do Boga, in Bog ti bo Itokrat vfe povernil ; zlie ne na tem fvetu, gotovo na unim. Opomni fe,
kaj pravi dobrotljivi Jesuft „Z/ie ti kdo fu-knju mame, pufii mu fhe piajfh“ to je, raji hi terpi dvojno fhkodo in krivizo v’ ivojih zhafnih rezheh, kakor de bi fvojo dni ho s' jeso in nepoterpesliljivoltjo po-Mikodoval. — Ali per vlim tem pa ni pre-povedano kriftjanani, po pravizi in pred ffofpofko povrazhila ifkati sa krivizhno fhko-do; (ode fe mora bres jese in fovrashtva fioriti, in kolikor je mogozhe s’ nfmiljenjem ,n s’ ljubesnijo do btishnjiga.
(i. V ' Kfjubah in nefrezhah, ki fe per-merijo, — Vfe nefrezhe, ki fe na fvetu «gode, fe sgode po boshji previdnofti. To naj bo tvoja ftanovitna mifel in tvoje terdno preprizhanje, ljubi moj k ri lija n; in to ti bo veliko pomagalo k' pravi kerfhanfki poter-peshljivolii v-’ vlili pergodbali. Kadar fe ti kaka nelrezlia permeri v’ tvojih zhafnih rezheh, fpomni fe prezej, de to ni nobena prava nelrezlia, sakaj le greh je sarei' nefrezha. Vfe drugo, kar fe pergodi na Ivetu, in kar ljudje nelrezho imenujejo, ni I« nobena prava nefrezha, ampak je le pofebna guada in dobrota, ktero nam dobrotljivi Bog dodeliti hozlie, zhe jo le hočemo fposnati in po boshjim namenu pre-
‘) Mat. 6, 40.
9
jeti. Ali to je shaloftno. ile malokdaj zhlo-vek fvoje zhafne ne I rezhe v1 tem duhu prejme ; in tako ti s' Ivojo nepoterpeshlji-voftjo, s’ tvojim obupanjem, s‘ tvojimi Im— dobnimi niilliini 1 he iiefkon/.hno vezhi tlikodo na tvoji dntbi flori, kakor je vfa nefrezha in sguha, ki te mu je, pergodila. —.. Ljubi moj kriftjan, terdno vervaj, in svetto v’ ferzo in v’ fpomimi obrani to refnizo, de ni nobene druge prave nefrezhe na fvetu, kakor le greli; sakaj s’ greliam zlilovek tvojo duflio potbkodje ali zlo sgubi, in le to je prava nefrezha; sakaj v le drugo, kar zlilovek sgubi, fpet lahko sadobi ali pa s’ kako drugo rezlijo immetti; zbe pa tvojo duflio sgubi, terpi vezhno tlikodo. Sato pravi Jesuf: „Kaj pomaya z/doveku, zhe vej' /bet, sadobi , zhe pu syubo /boje dufhe terpi? AH kaj bo z/donek samenjaf sa /bojo du/lio“ ')? — In ravno v' tem dubu lahko rezhefh: Kaj flikodje zhloveku, zhe vet fvet sgubi, zhe le tvojo duflio perva-ruje? Dullia je vezli vredna, kakor tavshent fvetov ! — To Ib fvete in vezline refnize. Dobro jih premifli, ljubi moj kriftjan, in jih vedno v’ ferzo ohrani, in bolh vfe lahko
') Mat. ic, 2C.
s poterpeshljivoftjo prenefel, karkoli fe ti 1)0 na Ivetu pergodilo.
7. V' soperno/ìih sakonfkiya /lanu. — ^ tem ftunu je vzliali veliko sopernoft in tesliav; in velike, ftanovitne poterpeshlji-vofti je treba sakonfkim ljudem, zlie shele tvoje dulhe ohraniti sa vezimo slavljenje, p- liete sopernofti pridejo is nevfheznnofti in fitnofti, ali is hudobije in pregrefhnofti naosha ali sliene. — Zlie le ti, ljubi moj kriftjan, v’ tih teshavah snajdefh, li persa devaj ftauovitno, is ljubesni do Boga, 'Tfe voljno poterpeti. — Žhe imafh hudobno sheno, poterpi savolj Boga, in premifli, de je pravizhni in ufmiljeni Bog savolj tvojih ‘grehov to perpuftil, de (i leta krish na ramo naloshil, in de je njegova fveta volja, de ga noli s' poterpeshljivoftjo do konza. Premifli sglede fvelnikov, ki fo fe v ravno takih teshavah snajdli, in fo tako voljno poterpeli, de fo fvetniki poftali. Pravizhni •lob je imel hudobno alieno, kakor fe bere v fvetim Pifmu1 ); ravno tako tudi pravizhni Tobija3). Ali smiram fta voljno potrpela, in /hi obihi fail pernejla v’ po-terpeshljivo/ti*). — Zlie imafh lmdobniga pregrefhniga mosha, od kteriga imafh
0 Job. 3. 0. *) Tob. 2, 22. a) Luk. 8, 16.
9*
veliko terpeti, prejmi vfe to terpljenje s’ ponishnoftjo in v’ duini pokore is boshjih rok, sakaj po boslijim perpufhenji ti vfe te teshave pridejo. Prendili tudi sglede fvelniz. Koliko fvetili sIipii je bilo, ki fo imele hudobne inoslie in fo veliko tesliav preftati mogle; ali ravno v1 tih teshavah fo le. fhe fvetejfhi poftale; s1 ftanovitno poterpeshlji-voftjo. Tako, poftavim, je f. Monika lui— dobniga moslia imela, ki je bil preklinjavz. Ali vedno je voljno poterpela s’ njim; in s’ fvojo poterpeshljivoftjo ni le fvoje dufhe obranila, ampak je tudi dufbo fvojiga moslia refbila; šakaj na sadnje fe je njen mosb fpreobernil, in je v’ guadi bosbji umeri.
Tako naj ti bo tedaj, ljubi moj kriftjan, leta lepa kerfhanfka zbednoft per vfili per-loshnoliih perporozhena. Bog ti daj guado poterpeshljivofti v’ tern slavljenji, v' vezh-nofti pa plaihilo, ki ga je poterpesbljivim obljubil.
Vili.
Kerfhanfka
lIokorfllflllA.
„ Boljfhi je pokorfhina, kakor daritva“ ‘j.
Med poglavitnimi zhednoftimi verniga kriftjana je tudi pokorfhina, in mu je tako potrebna, de bres nje ne saflusbi kerfhan-Ikiga imena, in fvoje svelizhanje v1 nevar-noft poftavi. Pot svelizhanja je teshavna, volka in polna nevarnoft; kdor po nji fam hoditi hozne, lahko saide in le pogubi; kdor »e pa kerflianfki pokorfliini voditi da, oltane na tej volki poti, in pride do vofkih vrat, ktere v' vezimo slavljenje peljajo Zhe tedaj shelifh, ljubi moj kriftjan, na vofki svelizhanfki poti oliati, shivi vedno v1 fveti kerflianfki pokorfhini.
Leta lepa zhednoft pride is ponishnofti 'o poterpesliljivofti, in je s’ njima na tanko fklenjena. Kdor je perferzhno ponishin, fe r&d podvershe volji drugih ; in kdor je ref-
') I. Kralj. 15, ‘Vi. 3) Mat. 7, 14.
nizhno poterpeshljiv, rad prenafha teshave, ktere fe vezhidel v‘ pokorfhini snajdejo.
Ljubi шој kriftjan, de bofli v'tej tako potrebni kerfhanfki zhednofti bolj poterjen, premifli narpred komu mora kriftjan pokorili biti. — Kriftjan mora biti pokoriti: Bogu, ki je ve/.lini Gofpod vlili rezili; duhovnim pa/lirjem, ki fo boshji nameftniki ; /iarfhem, ki nam jih Bog pofebno fpoflitovati sapovedu-je 5 v fini vif/i im in poglavarjem, ki imajo fvojo oblali od Boga.
Bog je ftvarnik vlili rezhi, 111 on vfe ohrani in vfe v1 fvoji oblafti ima; sato ima vfo pravizo, nam poflave dajati, in mi imamo veliko in vedno dol,simuli, njegovim po-ft ava m pokorni biti. In to ni le naflia dolskimi), ampak Indi naflia Irezlia. Vfe boshje poftave fo tako narejene, de bolj ko jih zlilo-vek dopolnuje bolj je frezhiu. Bog je slie pervim ljudem fvoje poftave dajati sazliel, de bi ga fposnali sa fvojiga nar vifliiga Go-fpoda. In ko bi bili nalili pervi ftarfhi boshjo pollavo svelto dopolnili, bi bili febe in naf frezlme fiorili; in vfe drugazlii bi bilo na fvetu, kakor je sdaj.
Premifli sdaj fhe bolj natanko, ljubi moj kriftjan, sakaj moramo Bogu popolnama in vedno pokorni biti.
1. Sato, ko je naf h nar vifhi Gofpod;
ali velikovezh, on je itafli edini Golpod. Kadar je Bog v’ ftarih zhafili fvojimu Ijudftvu fvoje sapovedi dal, je s1 temi befedami sazile!: y,J e/l fimGofpod tvoj Boy ; in potem je osnanil defet sapoved, ktere fmo tudi mi dopolnovati dolslini. S' tem sazhetkam je hotel na snanje dati fvojo veliko pravizo, sapovedi dajati, in nafho veliko dolshnoft, jih dopolnovati.
‘4. Salo, ko je njegova pollava fveta in dobra. Kraljevi prerok David tako pifhe od nje: „Poflava Gofpodova je bres ma-desha, in pveobrazha dufhe; fprizhe-vanje Gofpodovo je sveflo, in daje mo-drofl majhnim y ( to je, ponishnim). Pra-vize Gofpodove fo refnizhne, in rasfvetlu-jejo ferza ; sapoved Go/poda je polna 'fvet/obe, in rasfvetluje ozhi.2). — Pre-mifhljevanje 1’vetofti boshje poftave te mora mozlino perganjati, jo sinicam in povfod ,svelto dopolnovati. Ko bi fe boshja pollava snii-ram svefto dopolnovala, bi Che bolj ozhitno poflalo, kako je dobra in fveta. Kakor je Jesuf od fvojiga nauka rekel, de zhe kdo hozhe fposnati, zhe je leta nauk boshji ali zhlovelhki; naj sliivi po njem, in bo kmalo fposnal, deje fvet in boshji 5 tako fe tudi
') II. Mojs. 20, 2. 0 Piali» 118, 8. ».
fploh od vlili bdslijili poliav in sapoved po vii pravizi rezlie, de ko Iti vii ljudje boslijo pollavo na lanko dopolnovali, bi tako fvelo, mirno in frezlino sliiveli, kakor prebivavzi nebeflikiga kraljeliva; in fveloft bosbje po— flave bi le popolnama fposnala.
3. Salo, ko nam je treba bosbje polì ave, ker bi lires nje ne mogli nikoli prave frezlie dofezlii. Greli pervili ljudi je naflio pamet otemnil in oflepil, tako, de fe ne more lama vodili po poti proti nebefam. Salo nam je Bog dal fvojo poftavo, fvojo fveto befedo, de bi nam fvetila na tej poti, kakor pravi f. kralj David:	„Lnz/i mojim noyant jc
tvoja befeda, in fvetloba na mojih potili‘	— Bolj ko zhlovek boslijo befedo in
poftavo premifhljuje in fpnsna, bolj je ras-fvetljen napoti svelizbanja. Satore j jo dobri kriftjan rad premifhljuje, in vedno Boga proli, de bi mu jo smiram bolj in bolj fjiosnati dal. in de bi mu gravili tudi guado dodelil, svelto po nji ravnali ; po sgledu fvetiga flu-sliabnika bosbjiga, Davida, kteri je vedno Boga profil, de naj ya vziti /boje poflavc in pr avize*j), in de naj y a tudi vodi po /boji po/lavi pred /bojim oblizltjems).
') Plalm 118, 105. ‘) Pralm 118, 13. 3) РГа1ш 5, 0.
De ho pa tvoja pokorfliiiia Bogu dopadljiva, mora tudi prave la/lno/li imeti, haftuofti prave kerfhanlke pokorlliioe do Boga fo:
1.	Bodi Boyu pokorili bolj is ljube sni, kakor is flrahu. Ref je fzer, de ie mora kriftjan Boga bati, iu lirah boshji je lep dar $. Duha, in je sazhetek vfe fvete modrofti. Ali l’he bolj ga mora pa ljubiti, kakor le ga bati; in ljubesin mora /Irak preynati1 ), kakor pravi, f. Janes; to je, prevelik ftrah mora pregnati, kakor ga ima fushnik pred fvojim oltrim in ne-nfmiljenim gofpodarjem. Duh evangeljlke poftave, ktero nafJesuf uzhi, je duh ljube,sni, duh otrofhki, in ne vezli duh flrahu, kakor v’ flari pollavi. Sato pifhe f. Pavl kriftja-иаш ; de nifo prejeli /pet duha fushnofti v' /Iraliu, ampak duha otrok boshjih2). Kakor je dober otrok fvojimu dob rimu ozhetu is ljubesni pokorni, tako li tudi ti vedno per-sadevaj, ljubi moj krifljan, Bogu pokoriti biti.
Si. Bodi Boyu pokoriti in f luski mu Woolj njeya famiya vclikovezh, kakor sa-vo/j plazhila. Pofebno naj ta mifel nikoli v tvoje ferze ne pride, de bi boslijo pollavo ■saio svelto dopolnoval, de bi ti Bog fresko
in .shc<)in dal v' tvojih zlialiiih opravilih in v’ tvojim premoshenji; de bi tebi in tvoji dru-shini sdravje ohranil, in vfe nefrezhe od tvoje hifhe odvernil. Koliko jih je, ki vezlii-del le salo Bogu ( Insilijo ! Ali leta njih llushba in pokorlhina Bogo ni dopadljiva; in hudobni dohod njih po pravizi pravi, kar je od C. Joba po krivizi rekel, de namrezh le .savofj zhafniga premoshenja Hoya /luski1'). — Tudi ne fInshi Bogu le sato, de bi v’ nebefa prifhel. Perpufheno je fzer krift— janu, le vezhkrat plazhila fpomniti, kteriga nam je Bog po Tvoji nelkonzlini inilofti obljubil, zhe mu bomo svefto pokorni; in Jesuf nam vezhkrat pravi, de naj ne opravljamo dobrih del savolj ljudi, ampak savolj Boga, kteri naj’ bo sa to poplazkaPoli lode krift jan ne Trne le salo boslije poflave do-polnovati in Bogu Duelliti, de bi vezimo plazhilo sadobil; ampak le v' naTlii flabofti naj nal' fpomin vezliniga svelizhanja podpira, in naj naf tolashi v' prevelikih tesha-vah. Zhe pa zhlovek le sato Bogu flusiii, de bi v1 nebela prifhel, velikovezli lamiga febe ljubi in ifhe, kakor Boga.
3. $luski Bogu in bodi mu pokovin savolj njeya fumiga. in ne savolj ljudi.
Kdor sato Bogu flushi in njegovo poftavo dopolnuje, de bi ga ljudje vidili in zbaftili, ni saref boshji flushabnik, ampak hinavz, in je Bogu sopern. Taki f<> bili fari seji, od kterili f. Pifnio govori. Njih sunanje djanje je bilo ref kakor djanje dobrih flushabnikov bosbjib, fo veliko molili, fo le pogofto poftili in fo obilno ubogim dajali. Ali vender jih je Jesuf s’ njih dja-njem vred savergel, sato ko fo vfe to le savolj ljudi opravljali, ne savolj Boga. — ^aruj le, ljubi moj kriftjan, take hinavfke Hushbe boshje in pokorfhine do njegovih fvetih poftav. latori dobro, kolikor ti je mogozhe, tode fkrivaj, po nauku Jesufo-vim, fvoje dobre dela pred ljudmi, de jih bo le tvoj nebefhki Ozlie vedii, ki v1 fkri-ynirn vidi. Le kolikor je potrebno, de fvo-jbnu blishnjimu dobre sglede dajefh, naj mu tvoje dobre dela snane poftanejo, de mu bo teoja luzh fveti/a, de ho tvoje dobre dota vid il, in nafhiya Ozitela hvalil, ki Je v’ nebejih1 ). — Ravno tako tudi vfe Jvoje druge dela in vfakdanje opravila ve-bkovezh savolj Boga opravljaj, kakor sa-folj ljudi, in tako bofh saref bosliji flu— sbabnik. — Zhe li, poftavim, v1 flushbi,
') Mat. 6, IG.
opravi fvoje dela svelto, /die te gofpodar vidi ali ne, sakaj fpomni le, de tvoj pravi Gofpodar je v1 nebelih, kteri te smiram vidi, in ti sapoveduje, de pridno opravljaj đolsh-nofti fvojiga ftanu. — Zhe pa nifi v’ flushbi nobeniga zhloveka, li vender v1 bosliji flusli-bi, ker li kriftjaiv; in vedno mifli, de te tvoj Gofpodar smiram gleda, de niorafli tedaj smiram pridno sa-nj delati.
4.	Tvoja pokorf/iina do Boy a mora s’ premagovanjem fklenjena biti. Kadar nam Bog kaj sapoveduje, kar je nafhi laftni volji in nafhimu nagnjenju dopadljivo, Imo mu radi pokorni, in dopolnimo svelto njegovo sapoved. Kadar nam pa kaj sapoveduje, kar je nafhi popazheni naturi in nafhimu nagnjenju nafproti, jih je malo med nami, ki fo mu popolnama pokorni in svelti. Prezej najdemo kak isgovar, in le raji po fvoji laftni volji ravnamo, kakor po bosliji. — Ljubi moj krili jan, ne bodi Bogu le takrat pokorili, kadar ti kaj takiga sapoveduje, kar ti je lahko in prijetno, ampak imej terdno in lianovitno voljo, tudi takrat po njegovi fveti volji svelto ravnati, kadar bo tvojimu nagnjenju in tvoji laftni volji na-Iproti. Takrat ho tvoja pokorfhina kerlhan-fka in zhesnatorna, ker bo is vere in ljubesni prifhla ; in bo imela veliko safluslienje.
5.	Bodi Bogu v’ majhnim sve/l in pokorili. Veliko je kristjanov 9 ki fo v' tej rezili v’ smoti, lier mil lijo, tle fe le v’ velikih in prezhudnih delih, ki jih zhlovek savolj Boga opravi, fveta kerfhanfka pokornima do njega fkasuje. Ali ne le v lih delih, ampak tudi v’ majhnih in navadnih vfakdanjih opravilih le fveta pokorfhina do Boga pokashe. Veliko fvetnikov je v’ nebelih ? ki fo navadne dela na tem fvetu opravljali, kakor drugi ljudje; ali sravin fo bili pa tako vdani v’ hostijo voljo, in lo. tako dobre mifli in namene imeli per vfih tvojih delih, de fo Bogu v’ vlili rezlieli dopa-dli in fvetniki poftali. — Jesuf nam raslo-zhno pravi, de moramo v majhnim sre/ti biti, zhe hozhemo biti dobri f/ushabniki Go/podom ‘J. In f. Avgufhtin pravi, de kadar nam je Jesuf sapovedal, de naj po njegovim sgledu ravnamo, rekozh: „Uzhite /e od mene“; nam ni hotel rezhi, de naj fe uzhimo od njega zhudeshe delali, ampak de naj krotki bomo in perferzhno ponishni, kakor on. To mu je bolj dopadljivo, kakor ko hi zhudeshe delali; in to je vfakimu mo-gozhe, naj bo vifokiga ali nifkiga ftanu, 7-he le hozlie fvojo Ialino voljo satirati in jo
') Mat. 35, 33.
bosliji volji podvrezhi. — Nikar le tedaj ne mudi, ljubi moj kriftjan, v' prasnili sheljah po perloshnoftih, kaj velikiga in prezhudniga sa Boga fioriti. Vr‘ tih sheljah je velikokrat grosno nevarna laftna ljubesin (krita. Pre-pufti le s’ saupanjem bosliji previd uniti sa prihodni zhaf; sdaj pa to svelto opravljaj, kar ti Bog v’ tvojim flauti fioriti sapovediije; to je, dopolnuj svefto vfe dolshnofti fvojiga ftanu savolj Boga, (kleni sravin fvojo voljo s’ prefveto hoshjo voljo, pofvezhuj fvoje dela s’ dobrim namenam, daruj jih Bogu, in refnizhno slieli vfe po njegovim dopadenji opraviti. Zhe tako smiram ravna Ih, ljubi moj kriftjan, bolh gotovo frezhin; šakaj tako bolh v’ sgoli dobrih delih shivel, bolh v’ majhnim sveli, bofli Gofpodu dopadel, in bofli. fJiel v‘ vefelje fvojiga Gofpoda.
Sa Bogam mora kriftjan tudi duhovnim pa/firjem, ki fo bosliji nameftniki, pokorili biti. — Ker je Jesuf fvojim Apofteljuam in fploh vlim fvojim nameftnikam sapoved in oblaft dal, njegov nauk vlim ljudem osnano-vati, rekozh: „Pope m uzhite vfe tjud-pvau je ravno s' temi befedami vlim ljudem duhovfko pokori Inno do tiftih sapovedal, kteri osnaiiujejo njegov nauk. Dalej pravi
‘) Mat. 28, 19.
Jesuf, do kdor ne ho zerkve poflufhal, ( to je, kdor ne Ito pokoriti duhovnim uzhenikam, v’ tem, kar svelizhanje sadene), bo kakor nevernik in publikan ‘J. In s1 temi befedami je dolslmoft duhovfke pokorfhine vliin krili— janant, vfim udam Zerkve, naloshil. Leta dolslmoft je tako velika , de lires nje nima kriftjan nizh vezli upanja svelizhan biti, kakor terdovratin nevernik. — Kako bi tudi mogozhe bilo, de bi kriftjan ,svelizhan bil, kteri Kriftufa poflufhati nozhe? Ali ravno tako je, kadar duhovnih uzhenikov nozhe po-IInfilati in jim pokoriti biti, sakaj Kriftuf je od njih rekel: „Kdor bo vaf poflufhal, bo mene poflufhal*).
Dalej je ta dolslmoft tako velika in gotova, de Jesuf hozhe, de naj tudi tiftim duhovnim uzhenikam pokorni bomo, kteri nifo vredni lete vifoke zhafti, ker farni ne ftore, kar drugim fioriti sapovedujejo. To fposnamo is befedi, ki jih je Jesuf govoril, ker je rekel: ,,Vfo kar vam bodo rekli f duhovni ii/.heniki, ) ohranite in florite ; po njih delih Pa nikar ne ravnajte ; sakaj uzhe, pa ne flore“ * ). — Zhe fe tedaj tudi saref v' tej shaloftni okolilhini snajdefh, ljubi moj kriftjan, de tvoj duhovni uzhenik fam ne ravna
po naukih, ki jih tebi in drugim kriliJanam daje, li vender dolshan, pred Bogam in po Tvoji veliti, na tanko po njegovih dobrih naukih ravnati; sakaj Jesul’ fain, tvoj Gofpod in tvoj Bog, te u/Jii in Tvari fkosi ulta du— liovniga uzhenika, in Jesufovo befedo fli-fhifh, kadar duhovniya uzhenika poflu-ThaTh. Çposnaj is Jeslifovih befedi, de te on per Todbi ne bo po sgledih, ampak po naukih Tvojih nameTtnikov Todil.
Le ko bi Te pergodilo, de bi duhovni uzhenik od prave kerfhanfke katolThke vere odltopil, in krive nauke osnanovati sazliel, bi ga ti ne Tmel vezli poTluThati; sakaj takrat bi ne mogel vezli rezili, de Jesul' K rifluì’ fkosi njegove uffa govori.
PoTebno fi tudi dolshan, ljubi moj krift— jan, Tvojimi! fpovedniku pokorio biti. — De bolh v1 pokorfhini do njega bolj poter-jen, Te fpomni, kako ga imenujefh. „Boshji nameftnik“ mu pravifh, in boshji liameftnik je; sakaj JesuT, nafli GoTpod in nafh Bog, je pridigarje in fpovednike na Tvoje mefto poTta-vil, ker je vlim rekel, (v1 perfhoni Tvojih Apofteljnov,) de jih ravno tako pofhlje, kakor je njega nebe/hki Ozhe po/ta/‘ ) in de kdor jih bo poflufhaf, bo njega po jì a [hal2 ).
Kadar ti tedaj fpovednik govori, v’ rezlieh ki fo Bogu v’ zliaft in tvoji dufhi v’ svelizhanje, ne mifli, de ti zlilovek govori, ampak Bog; in boj fe, Bogu nepo-korin biti. — Spovednik je tvoj dufhni ozhe. Kakor ti Bog sapoveduje, de mo-i'alh fvojimu telefnimu ozhetu pokorili biti; favno tako in fhe veliko bolj ti sapoveduje, dufhniga ozheta, kteriga ti namefti febe da, poflufhati in mu svefto pokorfhino fkasovati.
Dokler fi fvojimu dobrima fpovedniku pokorio, П na dobri poti, na poti pokore, oa poti svelizhanja. Kader fe mu pa vfta-vljati in odgovarjati sazhnefh; kadar ne ftorifh kar ti sapoveduje, in ko godernjafh •soper njega, te hudobni fkufhnjavz moti; in zhe ga bolh poflufhal, bolh v1 nevar-nofti, pot pokore in svelizhanja sapnftiti in fe pogubiti.
Dalej mora verni kriftjan pokorili hiti fvojim ftarfhem, dokler jih na tem fvetu ima. — 1 jjubi moj kriftjan, tvoja pokor-fhina do Itarifhev, zhe jih fhe imafli, mora biti savolj Boga, kakor pravi f. Pavl: vOtrozi, bodite pokorni f noj im /farffietn Gofpodu ; sukaj to je pravizhno“ ' J.
') Efcs. C, 1.
IO
Kadar ti tedaj ftarfhi kaj sapovedujejo, fpomni fe prezej, de ti Bog sapoveduje. Sarel' ti Bog Iploli sapoveduje v’ fvoji zlie-terti sapovedi, de bodi ftarfhem pokorio. Kadar li jim tedaj pokorio, li Bogu pokorio ; kadar Te jim pa vftavljafli io njih sa-poved sanizhujefli, boslijo sapoved sani-
Kadar le pa leta slialoflna re zli per-godi, de ftarfhi fvojim otrokain kaj sapovedujejo, kar je super boslijo pollavo; po-ltavirn, de naj gredo kraft, de naj lashejo, de naj nezhifto sbive, i. (. d., takrat otrozi ne Irnejo fvojili ftarfhev pol lui bati , ampak Boga; io fe morajo raji lepiti pobiti, kakor v’ greli pervoliti.
Kadar je pa sapoved Itarfliev taka, (poftavim, per isvoljenji Itami, ) de o jih otrozi oe morejo fposoati, zlie je pravi/,Ima in Bogu dopadljiva, ali ne, fe morajo Bogu perporozhili iu fe polVetovati. Naj tedaj fvojiga fpovedoika, ali kakiga drusiga bo-gabojezhiga io modriga kriftjaoa poprafhajo, in naj po njegovim IVelu in po fvoji veliti pred Bogam ravnajo.
Ljubi moj kriftjan, bodi tudi fvojim vifhim in poglavaijam rad pokorio, is Iju-besni do Boga. Pokorfhioa je iploli lepa in svelizhanfka zliedooft, ktera zliloveka na
poti kerflianfke pravize olii ani. „Mifel pra~ vizimi (/a pokor filino premifhìjujeu 1 )• Varuj fe tedaj nepokorfhine, in bodi svelto podloshin viim, kteri kako oblal’t /.hes-te ima jo.	Vfa oblafl je od Roga ; kdor fe
tedaj obfafli v(lavlja, fe boshji poflavi v (lavlja ‘‘ 2 j.
Bres pokorfliiiie krilit jan ne bo oftal na poti svelizhanja. Nepokorfhina je tako re-kozli sapopadek vlili grehov$ sakaj kdor greflii, ne flori, kar Bog napoveduje; ali pa flori, kar Bog prepoveduje; to je, je Rogu nepokoren. Tedaj z lie prav premislimo, bomo fposnali, de je le en lam greli na Tvetu, to je, nepokorfhina.
Verjemi, ljubi moj kriftjan, de li bolj lrezhin, /.lie voljo drugih ljudi dopolmijefh, ( kadar ni boshji volji nafproti, ) kakor Tvojo Ialino voljo. i)opoinovanje Ialine volje je pogubljenje ljudi, pofebno mladih ljudi; kdor le ji voditi pulii, ga vezhidel v’ vezhni bresin perpelje. — „Pokor in zh/ovek bo od premagovanja govori/0), pravi f. Pi lino; to je: /.he li rad pokorio, bolh premagal Svoje nar nevarnejShi fovraslmike, namre/.h Ialino voljo in hudobne nagnjenja; in bolh Iposnal, de nobena rez.h ti toliko dobriga
‘) Prip. 15, 28.	2) Rim. 13, 1. 3.	3) Prip. 21, 28.
10 *
ne fiori, kakor pokorfhina, ker ti ho,slije dopadenje in njegov sliegin perdobi; sakaj pokorfhina je Bogu ljubfhi, kakor darovanje ; in nepokorfhina je kakor greh malikovanja l).
Premifli tiuli fhe, ljubi moj krifijan, sakaj moral h fploli pokorili biti, in kaj te ima k' pravi kerfhanfki pokorlhini perga-njati.
1. Sgled Jesufov, kteriga nam je v’ tej lepi zliednofti dal. On je bil pokorili do vlili, pokorio v’ vlili okolifliinah, pokorili v1 vlili zlialih do fmerti. — Pokoriti je bil Bogu, fvojimu nebeflikiinu Ozlietu ; salo je prifhel na ta revni Ivet, je podobo Idapza na-fe vsel, je toliko fiorii in terpel sa odrefhenje fveta, in je na sadnje umeri na krislii. — Pokorili je bil duhovnam, kteri fo ob zliafu njegovi-ga sbivljenja natem IVetii v’ Jerusaletnu bili; sato je svelto dopolnoval poftave in sapo-vedi jndovfkili duhovnov, kadar nifo bile boshji volji nafproti, in je tudi fvojim u/.hen-zam in poflurhavzatn perporozlial, de naj bodo duhovnim podlostmi, zlo tiftim, ki farni ne fiore po tem, kakor iizlie. — Pokoriti je bil fvojim /larfhem, to je, fvoji prefveti materi, prezhifti devizi Marii, in fvojimu
redniku, fvetiiiiu Joshefu; salo je pridno s1 njima delal, jima je v’ vfih rezheli pomagal, je s’ njima hodil, kamor Aa fida, in jima je svelilo podloshin bil, dokler je per njima oftal, to je, tridefel let, dokler ni fvojiga fvetiga nauka osnanovati sazhel. —- Pokorio je bil tudi obluftnikam in poglavarjem; sato le je vlim deshelfkim poftavain popol-nama podvergel, je fposnal, de jim je via njih ohlaft od Boga dana, in je tudi ljudi uzhil, de naj dajo zelai ju, kar je zefarje-viga, (o je, de naj vfe fvoje dolshnofti, po-febno pokorfhino, do desiteli kih oblaflnikov svefto dopolnujejo. — Tako je tedaj Jesul sarei' nar lepflii in nar popolnifhi sgled fve-te, Bogu dopadljive pokori hine. — lu ta sgled naj te pofebno perganja k' dopolnjenju lete fvete zliednofli, ljubi moj krili jan. Hodi svefto sa ljubesnivim Jesulain, ki je bil pokorili do 1’merti, zlo do linerti na krislii. Pokorfhina mu je neisrezheno dopadljiva. Zhe slielifh prav fvojirnu Jesufu dopafli, bodi prav pokori».
2.	Sgled fvetnikov boshjih. Ker fo fvetniki svefti pofnemavzi Jesufa bili, fo ga tildi v’ pokorfhini vfelej pofnemali, in fo tudi nam sgled sapuftili, kteriga moramo pofne-fflati, zhe hozhemo jto poti hoditi, po kteri fo oni hodili, in zhe shelimo priti, kamor
lo oni prillili. Kdoi‘ here slavljenje fvetiii-kov, vidi, kako lo leti boshji perjatli per-ferzlino sheleli, srniram Bogu pokorni biti, in savolj njega tudi vlirn fvojirn vifliirn. Ravno leta duh pokorfhine, ki je bil sarei' duh fvetnikov, je napolnil v’ ('tarili zli alili pufliave in klofhtre s‘ flushabniki boshjimi, kteri fo v’ taki Cveti pokorfhini sliiveli, in fo volji fvojih vifliih, na boslijirn meftu, tako podversheni bili, kakor ko bi ne bili fvoje laftne volje imeli. — In fploli fo vfi Cvetniki boshji v1 dnini pokorfhine sliiveli, sakaj to je Jesufov duh, iu lires Jesufoviga duha ni fvetofti.
Po sgledu Jesufa in njegovih fvetnikov bodi tedaj tudi ti rad pokorili, ljubi moj krift— jan. Bodi pokorili Bogu, in savolj Boga tudi vlirn, kteri kako oblaft zhes-te imajo. Proli Boga vedno, de bi ti dal duha pokorfhine, in persadevaj li potem tudi, fvojo Ialino voljo satirati in jo prelveti boshji volji podvrezhi. Proli ga tudi, de bi ti fvojo Cveto voljo v’ vlili rezheli fposnati dal, de jo bofli dopolniti samogel. Profi ga s’ kraljevim prerokam: „Goßvod, nzhi me dopolniti tvojo voljo, sakaj ti ji inoj tìogu l). Rezi vlak dan Bogu v1 fvoji molitvi, s’
') Pieliti 142, 10.
perferzlinimi slieljaini, njegovo fveto voljo dopolnovati, kakor niti je rekel Г. Apo-ftelj Pavl: „Go/pod, kaj hozhefh, de naj fioriniu ') ?
IX.
^lveta yJiil'lolï Гегжа.
„Svelizhani to, kteri ib zhiftiga Гсгиа, eakaj Boga bodo gledali“
Zhiftoft je lepa kerfhanfka zhednoft,, je nebeflika lilija, je pofebna zhednoft prefvete matere bosdije. Jesufu je leta zhednoft po-febno dopadljiva; .salo je f. Janesa bolj ljubil, kakor vie druge Apofteljne, ker je vedno v’ devifhki zhednofti shivel; in na krishi je njemu fvojo prezliiflo mater isrozhil. — Vfe zliifle dufhe fposna Je.sul' ,sa fvoje nevefte; in noben shenin na tem fvetu fvoje nevefte tako perferzhno ljubiti ne samore, kakor Jesuf zliifle duflie ljubi.
') Ojanje Ap. 9, 0.	») Mat. 6, 8.
lieta zhediioft ni le sa devifliki ftan, ampak vfak ftan ima fvojo zhiftoft; in kdor zhifto sliivi po fvojim ftanu, is ljnbesni do Boga, je Bogu dopadljiv, in njegova dufha je Jesufova nevçfta. Kakor je zhiftoft sa vfaki ftan, tako je tudi sa vfako ftaroft; ali pofebno potrebna, lepa, in saflushenja polna je v’ mladih letih.
Devifhka zhednoft je nebefhka zhednoft velikovezh, kakor posemeljfka, sakaj ona fiori mlade ljudi Angeljem enake, kakor pifhejo zerkveni uzheniki; in Jesuf pravi, de v1 nebefih fe ne shenijo in ne moshé, ampak fo, kakor Angelji boshji.
Po befedah f. Hieronima fo tifli, kteri zhiftoft svefto ohranijo, nekoliko deleslmi zliafti in saflushenja /vetih marternikov; sakaj kakor fe marterniki vojfkovati morajo s’ hudobnim duham in s’ preganjavzi fvete vere, (ki fo njegovi flushahniki,) de fvojo vero ohranijo; tako fe mora tudi krifijan, kteri hozlie zhiftoft ohraniti, ferzhno in vedno vojfkovati s’ fvojimi fovrashniki, to je, s1 fvojo popazheno naturo, s’ sapeljivzi in s’ vfimi tifiimi, ki mu pregrefhne sglede dajejo, in s1 hudobnim fkufhnjavzam, kteri ga vedno v1 nezhiftoft sapeljati iflie.
Ravno tako pravi f. Bernard, de sra-vin martre sa vero, v’ kteri fe kri prelije, je
flie trojna ìnartra krilijanov; pervizh, sder-slianje in Juli revfliine v’ bogaftvu in v’ obilnofti, kakor fe od kralja Davida in od Joba v’ fvetim Pifmu bere; drugizh, modroft j» sadovoljnoft v’ revfhini, kakor jo je vedno imel poboshni Tobija; tretjizli, »hranjenje zhiftofti v’ mladofti, kakor je egiptovfki Jo-sbef vfnn mladim ljudem lep sgled dal.
Zhiftoft je dalej, po befedali zerkvenih uzhenikov: nar vezhi lepota slavljenja, zha/l telefa, is vir k fvetofli. — Sarei' je leta fveta zhednoft tako lepa pred Bogam m pred dobrimi ljudmi, de bres nje vie druge lepote n izb ne veljajo; ne lepota govorjenja iu obnafhanja, ne lepota oblazbila in Itami. Kdor pa to nebelhko zhednoft svefto ohrani, je lep in ljubesniv bres vlili lih lepot.
Tudi je zhiftoft prava zhaft telefa. She »a tem Ivetu je zhifto telo zhaftitljivo, sakaj v’ njegovim ferzu prebiva Jesuf, prelep she-nin vlili zhiftih dui h; in tempelj je S- Duha, sakaj nafhe telo je tempelj'Duha1j, dokler zhifto oltane. Kadar pa malik ne-zliiflofti v* ta tempelj pride, presliene is njega S* Duha, sakaj tempelj boshji in maliki ne morejo vkup biti2 j. — S h e bolj bo pa
') b Kor. «, 19. >) II. Kor. 6, 16.
r
na uni m fvetu zhifto telo v' zliafti. Zhaftitljivo bo od lineiti vftalo, fe bo fvetilo, kakor folnze, in bo lepi lii, kakor fo vie lepote tega fveta. Jesuf je pofebno tiftim, ki zhifto ferze obranijo, obljubil, de njih zhifte ozhi bodo vezimo Boga gledale.
Ravno tako je tudi sarei" zhifloA isvirk fvetofti. Çvetofl fe pokasbe v’ lepili in ref-nizhnib kerfhanfkih zhednoftih; prave zbed-nofti pa morajo v’ ferzu vkoreninjene biti, in ni sadofti, de fe le v1 lepili befedah fka-sujejo; zhe je pa korenina hudobna in ne-zhifta, kako bodo is nje lepe, fvete zhed-nofti perrafle? Tedaj vidifh, ljubi moj krift— jan , de je zhifto ferze saref isvirk ali korenina fvetofti.
Persadevaj fi tedaj, de fveto iu Bogu dopadljivo zhiftoft smiram svelto obranil n; ne le devifbke zhiftofti, ampak fploh zhiftoft; sakaj vfak lian ima fvojo zhiftoft. Zhe li bil do sdaj tako nefrezbin, de nifi v’ tej lepi zhednofti shivel, obshaluj fvoje grebe is zeliga ferza in nikar ne obupaj ; fhe ti oftane zlu floß fpokornikov. Ref je, de ni tako lepa, kakor devifhka zhiftoft, ali vender je tudi Bogu dopadljiva, in duflii svelizlian-fka. Premifli sgled f. Marije Magdalene, f. Avgufhtina, f. Margarete Kortonfke in drugih fvetnikov, ki fo od sazhetka v' ne-
zhiftih grehih shiveli, ali potem fo le fpre-obeniili in fpokorili, fo v’ veliki zhiftofti shiveti sazheli in fo do konza svefti oftali v’ tej zhednofti. In lako fo njih dnfhe poftale Jesufove nevefte, njih telela tempelj $. Duha.
Lepi sgledi zhiftofti fe najdejo v’ f. Pifmu. Mladenzh Joshef, fin ozhaka Jakopa, je pofebno mladim ljudem prelep sgled ftanovitne detnfhkc zhiftofti dal. Tega fveti-ga mladenzba fo bili njegovi bratje is ne— vofhljivolii in fovrafhtva, v1 fushnoit prodali, in je bil v’ Egipt perpeljan, kjer ga je Putifar, eden nar vifliih flusbabnikov Faraona, kupil. Josbef je bil grosno dober in lep mladenzh, in Putifar mu je vfe fvoje blago in zelo bifho saupal. Ali njegova shena je bila hudobna in nesvefta, in je •skelela, Joshefa v’ greh sapeljati. Velikokrat li je s’ fladkimi befedami persa-devala ga premagati, ali vfelej fe je fta-novitno ubranil lih nevarnih fkufhnjav. In deliravno je vedil, de fe bo na sadnje mozli-no sam e ril tej mogozhni sbeni, in de ga bo fovrashiti in preganjati sazitela, (kakor ga je tudi ref potem v1 jezbo perpravila,) vender nikdar ni hotel v1 greli pervoliti, in je bil perpravljen, raji vfe in tudi fmert preterpeti, kakor fvojo devifhko zhiltoft
sgubiti.
To je saref velik sgled sa-te, ljubi moj mladi kriftjan. — Ali po kterih perpo-mu/,likih je leta fveti mladen/.h to lepo zlied-noft tako svefto ohranil? lieti perpomozh-ki Ib bili: svefta in poiiislma molitev, in vedin fpomiii boslije pri/.hijozhnofti. „Kako bi samogel leto hudobijo fioriti, in grechiti soper fvojiga Boga“ ? 1 ) je odgovoril sheni, kadar ga je v' greh nagovarjala.— Tedaj tudi ti tako flori, ljubi moj kriftjan, in bofli ohranil leto prelepo /.hednoft.
Lep sgled sakonfke zhiftofti in sveftofti je dala Rušana, shena imenitniga Israelza Joakima. Leta fveta shena fe je, po navadi prebivavzov jutrejne desitele, na fvo-jim vertu kopala, in je miflila, de je faina. Ali dva ftara moslia, ki fta bila fodnika israelfkiga ljudftva, fta fe bila tamkej fkrila, in kakor fta volila gasano famo, fta prifhla k’ nji in fta jo hotla v1 greh sapeljati, in fta ji shugala fmert, zli e ne bo pervolila. Ali ona fe je Boga fpomnila in je fklenila, Bogu in fvojimu nioshu svefta oliati, in raji umreti, kakor grefhiti; in je lete prelepe befede isrekla: „ Boijfhi mi je, bres gveha v' vajine roke pafii, (to je, umreti,) kakor grefhiti vprizho Gofpoda“ —Po-
■) I. Mojs. 39, 9. 2) Daniel 13. 23.
tem je sazhela na vef glaf vpiti in na po-mozh klizati; ali tudi moslia lita vpila soper njo; in kadar fo ljudje pertekli, fta fprizhe-vala, de je grefliila s1 inladenzliem, ki je ubeshal. To fprizlievanje fo ljudje prezej verjeli, in Çusana je bila k’ fmerti obfojena. Tode Bog ni perpuftil, de bi bila umorjena, ampak je rasfvetlil mladenzha Daniela, de je preprizhal leta dva flara grefbnika, de fta po krivim obdolshila nedolshno, zhifto Ausano. In tako je ona refhena bila, njena dva toshnika pa fia bila k’ fmerti peljana.
Potem ko li premiflil, ljubi moj krift— jan, kako lepa zbednoft je /jiiftoft, premifli tudi perpomozhke, po kterili fe nar loshej ohrani; in terdno fkleni, fe jih svefto po-I lusbiti.
I. Pervi in nar boljfhi perpomozhek je, de fe prezej od sazlietka vftavifh hudobnim fkufhnjavam in nezhiftim miflim, predi» fe hudobi» duh tvojiga ferza polafti. Zbe li od sazlietka sanikern, in zbe fe le malo branilk hudobnim miflim, fe bofli v1 nezhiftim grelni poterdil, de fam ne bodi vedil kdaj, in morebiti ga ne bofli potem •nikoli vezli popolnama sapuftil. Od sazlietka le mu tedaj ferzhno vftavi, in ga bofli lahko i» popolnama premagal. Greh fploh je holesin dufhe. Kakor fe bolesin nar loshej
vfiavi in odverne, kadar bolnik prezej od sazhetka kako dobro stiratilo vsame in bolesni nalproti ravna; ravno tako bodi tudi leta greli nar losliej s" tem odvernil, zhe le bolh prezej od sazhetka hudobnim Iku-fhnjavam s' vib mozhjo vftavil.
Boj fe, ljubi moj kriftjan, tega nefram-niga greha bolj, kakor lineiti. V edno zliuj zhes vfe fvoje mil'li in vie Tvoje obzhutke; Tov rasili in prezej saversi vTe nelpodobne in liezhifte podobe, ki jih hudobni duh pred ozili tvoje dulhe poTtavlja; prezej v1 kaj drusiga midi, in Tpomni Te Boga, ki te vedno gleda; Tpomni Te tudi Tvojiga An-gelja varila, kteriga (i je Bog dal, de bi te v' nebela perpeljal. Bog ti smiram Tvojo guado daje, s’ ktero Te samoreTh vlirn hu-dobnini TkuThnjavam ubraniti in Te zhiltiga obraniti, zhe le reTnizhno hozheTb. Zbe per vlim tem vender v’ greh pervolifh, li Tam kriv Tvoje nelrezhe. — PoTluThaj kako govori zerkveni uzhenik T. Bernard: „Ša-versi hodobno nezhilto mi Tel, kakor hitro ti pride. Zhe jo reTnizhno savershefli, te bo sapuTtila; ali zhe te tudi ne sapufti, te ne bo ognjulila, dokler jo Tovrashidi. Mi Tel, ktera ni prezej savershena, rodi dopadenje; dopadenje rodi pervoljenje; pervoljenje rodi djanje; is djanja pride navada; in is na-
zhe dalej potenti
liudobii in nepo-
Kadar zhlovek kaj ftrupeniga pojé ali popije, ti ohrani slavljenje, zli e hitro kako sdravilo vsame, de is febe vershe, kar je ftrupeniga v? njem. Kavno tako fe zhlovek per hudobnih nezhiftih miflih, ki fo nar huj-ihi ftrup dufhe, le s’ tein obvaruje greha, kteri je dtilhna fmert, de jih hitro od febe vershe in fovrashi.
Bodi sveli Bogu v’ fkufhnjavi in jo prezej saversi. Nikar fe s' njo ne prepiraj ; sakaj zhe jo poflufhafh in fe s’ njo pogovarjali!, te bo sapeljala, kakor kazha Evo. Ko bi le Eva ne bila s' kazho pogovarjala, ampak ko bi bila prezej sbeshala, kadar je saflifhala govorjenje soper boshjo sapo-ved, bi ne bila grelhila. Zhe fkufhnjavo le nekoliko poflufhafh, ti bo kmalo kaj povedala, kar bo tvojo pamet preflepilo, in bolh sazhel mifliti, de to ni ravno taka vezli, zhe tudi to ali to florifh; de ni fmer-tin greli; de fe bolh fpovedal, i. t. d. O koliko dufh je hudobna peklenfka kazha she tako v’ fvojo oblaft dobila! —
Jj». Hieronim pravi, de nezhiftoft je ftru-Pena kazha; in kakor zhlovek kazili prezej ,,a glavo lt o pi, kadar jo sagleda, tako mora
vade druga natiira, klera nefrezlmiga grefhnika v’ koriu.
tudi s1 nezhiftimi fkufhnjavami ftoriti. lieta kazlia ifhe v1 ferze priti, in zbe pride noter, ga kinalo s’ timpani napolni.
Gregor pravi, de nezhiftoft fe vslige v’ ferzu nelpremifhljeniga zhloveka, kakor oginj v’ flami. Zbe fe prezej ne pogafi, ga je potem tefliko pogaliti. Velik oginj pride vzhafi is ene farne ifkre. Nezbiftiga ognja ifkre fo: ena farna radovoljna budobna mifel, en fam nezhift pogled, ena farna ne-fpodobna befeda, kaka nezhifta pefem, kako fkrivno pogovarjanje, i. t. d. — Opomni fe, ljubi moj kriftjan, de tvoje ferze je kakor fuha Hama5 tedaj ga nikar radovoljno ne perblishuj tem nevarnim ifkram. In zbe po nefrezhi ktera va-nj pade, jo prezej istreli in potaptaj. Lahko je ifkro vgafniti, velik oginj pa tefliko. Tako fe tudi ne— zhifti greh v1 sazhetku lahko premaga, potem pa grosno telbko, kadar je she vko-reninjen in poterjen s1 kako pregreflino na-veso, s’ kako hudobno navado, ali s1 kakim nevarnim snanjem.
2. Drugi perpoinozhek, po kterim fe zliiftolt ohrani, je pridno// in delamo/f. Lenoba je fploh isvirk grehov, pofebno pa nezliiftofti. Ona odpre vrata vfim nezhiftim miflim in sbeljam, jih fprejmi in redi. Leni poftopazh je povfod obdan od nevarnih fku-
fhnjav, od letih hudobnih fovrashnikov, kteri ftresliejo na njegovo dufho. V’ poftopanji pridejo zldoveku mnoge niifli in shelje, in pöfebno poshelenje polvetniga vefelja in v-shivanja; in ne oltane dolgo per farnih mi-flih, sakaj „niifel, (po beledah f. Bernarda, j rodi dopadenje, dopadenje rodi pervoljenje, pervoljenje rodi djanje“.
V’ fvetim Pitonu fe sgled od tega bere. Od sazhetka je kralj David vfelej fani na vojfko fhel, in je s1 fvojimi vojfhaki vred trud in teshave preftal. Potem je pa bolj sloshno shiveti sazhel, in je le vojfhake v’ boj pofhiljal, fam pa je v1 fvojim poflopji v Jerusalemu oftal. Po kolilu je navado imel fe vlezlii in fpati, in potem fe fpreha-jati po gornji ifpi fvojiga poflopja, kjer je vie mefto okoli lebe vidik Pergodilo fe je pa, kadar fe je tako fprehajal, de je lepo sheno vidil, ki fe je na fvojim vertu kopala. V’ njegovim ierzu, ki fe je takrat v1 lenobi palio, fe je kmalo pregrefhno poshelenje obudilo, is tega je pervoljenje in potem tudi djanje prillilo. — Ali potem je leta fveti kralj zel zhaf fvojiga shivljenja la greh pred Bogam obshaloval, in popol-aaina odpulhenje sadobil. — Tedaj, ljubi J^0j kriftjan, zlie fe shelifh zhiftiga ohraniti, *e varuj lenobe in poftopanja, is kteriga tako
lahko nezhii'ti grehi pridejo, lu nikar ne rezi: Zhe grefhim, bom pa pokoro fiorii, kakor kralj David. — Greli je ktnalo ftor-jen, refnizhna in popolnama pokora pa ni tako kmalo ftorjena. Kralj David ima veliko pofnemavzov IVojiga greha , pa grosno malo pofnemavzov fvoje pokore.
3.	Dober perpomozhek sa ohranjenje zhiftofti je tudi smerno/l v’ jedi in pijazhi. Bres te zhednofti je tefliko ali pa neinogo-zhe, zliiftoft obraniti. S ato rej le bere v’ fvetim Piloni : „Nikar /e ne vpijanite s’ vinam, sukaj v' vinu je nezhi/to/t(i 'J. — ,, Nezhi/ta rezìi je vino in nepokojna pijano/l“ 2}. — Pofelmo bodo mladi ljudje, zhe fe tega perpomozhka ne poflushijo, v’ nezhifte grehe globoko sabredli 5 sakaj njih kri je she faina na Cehi vrozha in k’ tem greham nagnjena; kadar fe pa s’ vinam fhe bolj ogreje, fe kmalo v’ nji nezhifti oginj vname. Poflufhaj fpet zerkveniga uzhenika f. Hieronima: „Gora Etna, gora Vesuv in gora Olimp, ktere vedno oginj is febe me-zhejo, ne gore s’ tako vrozhino, kakor kri mladih ljudi, kadar je vneta s1 vinam in s’ nesmerno jedjo“. — Dalej tako pifhe: „Zhe fe liozhe dober fvet prejeti, zhe fe
’) Eles. 5, 18. J) Prip. 20, 1.
verjeti hozhe moji Ialini fkuilinji, fvarim in profim duljio, ktera sheli v’ guadi Jesufa Kriftufa sloveti in Tvojo zhiftoft ohraniti, de naj Te boji vina, kakor nar hujfhiga ftrupa. Vino je mozlino oroshje lindobniga duha, s’ kterim pofebno mlade ljudi velikokrat premaga. Vino in mladolt vkup flori dvojin nezhift oginj u.
4.	Zheterti perpomozhek je ta: fe varovati fiabe preyrejhne drufhine, Te ogibati takih krajev, v' kterih zhiftoft ni veliko obrajtana. Pregrefhin tovarili je nar ne-varnejfhi fovrashnik dufhe. V1 drufbini takih tovarfhev, zhe fe jih ne ogibafh, bofh flifhal mnoge hudobne befede, in bofh sve-dil in vidil veliko rezhi, ki ti bodo v1 vezimo pogubljenje flushile, zhe jih ne sa-vershefh in ne fovrashifh, in zhe takih dru-fhin popolnama ne sapuftifh. Pofebno fo mladim kriftjanam take drufhine nevarne. Koliko jih je, ki fo dolgo v’ nedolshnofti in zhiftofti shiveli; ali v' kaki flabi drufhini fo flifhali nefpodobno govorjenje, kteriga lo fe od sazhetka framovali, potem pa ko lo vezhkrat tako govorjenje flifhali, fo fe ga pervadili, in fo ludi farni tako govoriti 'n shiveti sazheli, kakor njih tovari hi.
Nezhifte befede fo kakor ifkre, in ferze mladiga zhloveka je kakor fuha flama; in
kakor is ene fame ifkre pride velikokrat velik in flikodljiv oginj, tako tudi vzhali she eno l'amo nezhilio govorjenje vslige v’ ferzu mladiga zhloveka veliki nezhifti oginj. Torej fe varuj, ljubi moj kriftjan, fiabe to-varfhije, in fovrashi vie hudobne befede, sakaj „hudobno govorjenje popazili dobro sadershanje “ ').
5.	Tudi je dober perpomozhek sa olira-njenje zhiftofti, fe ogibati pogovarjanja s’ perfhonami drusiga j'pola. V’ takim pogovarjanji, pofebno kadar ni nobene prizhe, je lepa zhednolt zhiftofti v’ nar vezhi ne-varnofti. Ljudje, ki fo fe dolgo s’ vfimi drugimi fkufhnjavami vojfkovali, in ki fo jih vfelej frezhno premagali, fo v’ takih per-jasnih pogovorih na sadnje oflabeli in gre-lItili. Tudi od Cvetnikov, in zlo od fvetih pufhavnikov, ki fo v’ tako ojftri pokori shiveli, fe bere, de fe tej nevarnofti nifo vfelej ubranili. Sato pravi f. Pifmo: „Med shenfkitni fe nikar ne pomudi; sakaj mo/j is ob/azhila pride, in pregrefhnoft mosha od shenfkeu г ). — „Pogovarjanje s’ drugo shenfko, (ne s" Ivojo sheno,) fe vname kakor oginj" 5), (to je, nezhilti oginj).
She farno pogovarjanje h’ perfhonami
') I. Kor. 15, 33. Sir. 42, 12. 13. J) Sir- 9, 11.
drusiga fpola je tako nevarno zhiitofti; kuli— kanj bolj pa fhe kako drugo fkasovanje pofvetne ljubesni, poftavim : profite in flad-ke befede, pofebne prijasnofti, objemanje, kufhevanje, i. 1. d. Vie to da perloslinoft mnogim nezhiftim miflini in sheljam, in pelje naravnoft in hitro k’ nezhiftofti. Satorej pravi f. Hieronim, de vie te rezili fo „sadnji isdihleji umirajozhe zhifiofii
6.	Perpomozhek, po kterim le zhiftoft obrani, je tudi to, de z/dovek fvoje ozki dobro varuje. Jjiveti zerkveni nzheniki vezh-krat pravijo, de ozhi lb vrata, fkosi ktere pride greh v1 dufho. To je pofebno ref od nezhiftiga greha. Grosno nevarni in pre-grefhni fo nezhifti pogledi, sakaj taki pogledi fo vfelej s1 hudobnimi sheljami fkle— njeni, ktere fo vezhidel fmertni greh. Sa-torej pravi Jesuf, de „kdor pogleda shen-fko s’ poshelenjem, je she nezhifi greh s’ njo fiorii“	—• Tudi tifti nepremifhijeni
pogledi, per kterih od sazhetka ni nobeniga hudiga namena in nobeniga poshelenja, fo grosno nevarni, in le jih morafli varovati, ljubi moj kriftjan, zhe shelifh zhifto ferze ohraniti -, sakaj po takih pogledih pride v’ férze, de fe ne ve kdaj, pofvetna Ijubesin
0 Mat. 6, 28.
i?i nagnjenje k’ nezhiftofti. Sato pravi fveti flushabnik boshji Job: „Saveso firn fiorii s’ fvojimi ozhmi, de fhe miflil ne bom v’ devizo“ Sato pa tudi pred Bogam fprizhuje, de nikoli nobena shenfka njegoviga ferza ni sapeljala — Dalej pravi Duh v1 fvetim Pifmu: „Devize ne poglej, de te njena lepota v’ greh ne napelje... Ne glej okoli febe, kadar po ulizah me/la hodifh... Od shenfke, ki je ofhabno napravljena, odverni /voj obran, in ne pregleduj tuje lepote. Veliko jih je, ki fo je savolj shenfke lepote pogubili... Veliko jih je, ki fo /e tuje shenfke lepoti zbuditi in /o bili saversheniu 5J. — To fo lepi, refnizhni, vliga premifhljenja vredni nauki ! Ljubi moj kriiljan, globoko jih v1 fvoj fpomin in v’ fvoje ferze vtifni. Çkerbno varuj fvoje ozili, de te v’ greli ne sapeljejo. Nikar jih nalafli v1 kako livar ne obrazhaj, ki ti je njen pogled n e var in ; in kadar le penneri, de tvoje ozili kako nefpodobno rezh sagledajo, jih prezej drugam oberni. Ravno tako nikdar nefpodobnih podob ne glej, šakaj zhe jih radovoljno gledafh, fe bodo kmalo pregrefhne mifli v1 tvojim ferzu obudile, in morebiti tudi hudobno poshelenje.
Job. 31, 1. J) Job. 31, 9.	3) Çir. 9, 5. 7. 8. 9.‘tl.
V' velike dufhne nevarnofii pridejo tudi kriftjani, pofebno mladi ljudje, k<eri radi kaj vidijo, iu ki fo radi videni,* in savolj tega radi kam gredo. Leta. nevarnoft je flie vezlii sa dekleta, kakor sa mladen/.he. Grosno shalofiin sgled od tega fe najde v’ fvetiin Pifmu. O/.haka Jakoba li/.lii Dina je skelela viditi prebivavze mefta $alem ; je tedaj fida po fvoji laftni volji fe fprehajat v’ ineftu. Ali lete nefpodobne shelje, viditi in videna biti, fo jo v1 veliko nefrezko perpravile, in fo tudi veliko drugih ljudi nefrezline fiorile. Kadar je namrezli $ihem, poglavar tifte desliele, Dino vidi] 9 fe je nezbifto poshelenje v’ njegovim lerzu vnelo ; tedaj jo je po lili v' fvojo liifho perpeljati ukasal, in sgubljena je bila njena devifhka zhiftoft. Kadar fo to Jakobovi linovi fli— fbali, fo fe grosno rasferdili, pofebno Simeon in Levi ; in iiifta nehala, dokler fta vfe prebivavze mefta, in njih poglavarja, pomorila
7.	jedrni perpomozhek je, de fe zhlo-vek sdershuje pofmtniga vefctja, to je, vliga tega, kar vefeli pofvetne ljudi, ki ne miflijo veliko v’ Boga in ga ne ljubijo. —-Vfe vefelje ni prepovedano kriftjanam; ve-
')"Moj8. 34.
likovezh nam f. Pavel pravi, de naj fe vedno vefelimo : „ Vefelite fe s' ti/tim, ki fe ve-feleu — „Vedno fe vefelite“	— Ve-
felite fe v’ Go f podu vedno; fpet vam rezkem, vefelite fe 3 ). — In tako pifhe leta fveti Apoftelj f lie vezlikrat v’ fvojili liftili. Tedaj nam vefelje ni prepovedano, ampak fhe perporozheno, fveto vefelje v’ Gofpodu. Le hudobno in pregreflmo rasvefeljenje po-fvetnih ljudi, poftavim, pijanzhevanje, pre-grefhne igre, plef, ponozhevanje, in druge pofvetne norzhije, fo kriftjanam prepovedane. S1 vfem tem fe $atan rasvefeli, Bog pa rasshali. Tiftim, ki takiga rasvefeljenja ifhejo, pravi Jesuf:	„Gorje vam, ki fe
sdaj fmejate, sakaj shalovali bote in fe bote jokali“ 4).
lieto vefelje je nevarna mresha, v’ kte-ro hudobni duh grosno veliko dufh ujame. Enako je fladkimu ftrupu, kteri je v’ uftih fzer prijetio, ali kakor hitro je vsilit, per-nefe fmert. In je fhe nefkonziino hujflii kakor ftrup ; sakaj ftrup ftori truplo nefrezhno in ga umori ; pofvetno vefelje pa umori du-fho, to je, jo perpravi ob vezimo nebefhko slavljenje, in jo na sadnje v’ vezimo ne-
frezho perpelje. — Zhe fe shelifh nevarnîga pofvetniya vefelja prav varovati, kakor je tvoja kerfhanfka dolshnoft, fiori to:
1.	Kadar vidifli kako pofvetno rezli, in ko sazhutifh de Ге nefpodobne mifli v1 tvojim ferzu vsdigujejo, odverni ozhi, zhe je ta rezh The tako lepa in zhe ljudem fhe tako dopade.
ü. Popolnama in sa smiram saversi in opilili vie nefpođobno zukanje in terganje. Per takih perloshnoftih je veliko nefpodobni-ga fmeha, veliko nevarnih befedi in ne-varniga djanja. VTfe to fo isvirki nezhifiih mifel, in velikokrat sazhetek nezhifiiga shivljenja.
3.	Nikar fe tudi prevezli in bres potrebe v’ ogledalo ali fhpegel ne glej; fhpe-gel te bo le fhe bolj pofvetniga fiorii, kakor fi, in bofh marfiktero nizhemarno in tudi nefpodobno mifel v; febi obudil. Tvoje ogledalo, ljubi moj krifijan, naj bo Jesufov sgled, in raji fe v' leta dufhin fhpegel poti gledaj, kakor v’ pofvetniga; in raji fvojo
veft, kakor fvoje oblizhje pregleduj.
4.	Nikar fe ne hodi fprehajat v1 kraje, k kjer je veliko ljudi; tudi ne s’ pofvetnimi I tovarfhi, zhe te fhe tako vabijo. Nikdar
ne pojdi v1 noben kraj pofvetniga rasvefe-
ljenja; poftavim, v’ plef, v* komedij», ali v’ ofhtarijo bres prave potrebe.
5.	Kadar fposnafh kakiga fvojiga to-varflia, de je pofvetin, in de ti rezki per-poveduje, ki bi boljfhi bilo, de bi jih ne vedil, ga sapufti, in raj fhi boshjo perjas-noft ohrani, kakor pofvetno. Ravno tako tudi sapufti perjatla, kteri te sazhne v’ posvetne kraje in v’ pofvetno vefelje vabiti. Çtori po nauku fvetiga Pifma: r Moj fin, kadar te grefhniki vabijo, jih nikar ne poflufhaj... Ne hodi s’ njimi in sdershi fvoje noye od njih potov , sakaj njih noyé k’ hadimu teko ' j.
Ljubi moj kriftjan, zhe imafli kolikaj bogabojezhnofti in framosliljivofti, ne bofli hodil v’ te nevarne kraje in grosno nefpo-dobne perloshnofti, sakaj tukej je duflia fmertno ranjena, de ne ve kdaj; in Ira-moshljivoft, leta fveti varh zhiftofti, fe v1 takih krajih ne ohrani dolgo. {*}. Ziprijan pravi: „Žhe grefli zhift v’take kraje, bofli nezhift is njih prifhel— Komedije in rdeli pridejo is ftarili ajdovfkih zhafov, in fo fveti kerfhanfki veri nafproti in soperni. Krift-jani jih po nevernikih pofnemajo, in s’ teni na ravnoft nafproti ravnajo fvetim kerftnim
') Prip. 1, 10. 15. ic.
obljubam; šakaj per f. kerftu fe zhlovek odpove hudobnima duhu, in vlimu njegovima napuhu. Ali ravno leto pofvetno rasvefe-Ijenje je prav sarei djanje liudobniga duha in njegovo prevsetno vefelje, šakaj tukej nar ve/.h dalli vjame. Ravno to fprizhujejo tudi zerkveni uzheniki. Kolikanj li je, po-ftavim, Г. Avgufhtin persadel, ( kakor fe bere v1 njegovih pridigah,} fvoje poflufhavze od pofvetniga vefelja odverniti. Vedno jih je opominjal njih kerfhanfkih dolshnoft in kerftnih obljub; in de kriftjan, ki fe je odpovedal hudobnimu duhu, fe ne fine poverniti v’ tifte kraje, v kterih fe njemu flushi s’ pregrelhnim pofvetnim rasvefeljenjem.
Sgled kriftjanov, ktere vidifh v1 lete nevarne in nefpodobne kraje hoditi, naj te nikar ne moti in ne sapelje, ampak veliko-vezh shaluj savolj njih flepote in njih po-hujfhanja, ki ga dajejo. Sarei' fo flepi, ker ne vidijo grehov, ki jih fami flore per takih perloshnoftih, in ki fo krivi, de jih drugi flore. — faveti zerkveni uzheniki pravijo, de leto pofvetno rasvefeljenje je „kuga kri/ljanov	„ saftnehovanje foetiga Evan-
yelija “ ; „ozhitno fkasovanje nezhiflo/li in ncfranino/liu; „fiata, na Icteri fe rastaje barka mlado (ti“, i. t. d. — Kdor fe v’ te nevarne perloshnofti podaja, ifhe fvoje
pogubljenje, fvojo vezimo nefrezho; sakaj v kdor nevarno/l ljubi, fe bo v’ nji pogubil“ — JjJvojo nefrezho, in zlo fvojo vezimo nefrezho ifkali, je velika nefpamet in velik greli.
De bofli pa bolj verjel, ljubi moj krift— jan, de je veliko nevarnofti v’ tih krajih in perloshnoflih, od kterih je tukej govorjenje, premifli te dve rezhi:
1.	En jam nevarin pogled je kralja Davida, ki je tako fvet in moder mosh bil, v’ greh perpravil; kako li tedaj ti, 1'lab zhlovek, upafh rezhi ali mifliti, de ni ne-varnofti sa-te, kadar grefh v’ plef, v’ komedijo, ali v1 kako drugo pofvetno perlosh-noft, kjer toliko nefpodobniga in nevarniga vidifh in flifhifh? — Ali ni she to farno na febi nevarno in grefhno, to fioriti, kar je Bogu in fveti Zerkvi sopemo, in kar zerkveni in duhovni uzheniki od nekdaj prepovedujejo? Ali ni she to greh, famiga febe in druge v’ ozhitno nevarnoft poftavljati?
2.	Premifli dobro, sakaj fe gre v1 take perloshnofti. — Is Ijubesni do Boga in do blislinjiga ne, <0 je gotovo; ampak is Ijubesni do pofvetniga vefelja, is rado-vednofti, is nezhimarniga poshelenja, Additi •)
•) Çir. з, 37.
in viden biti. — In kadar je zhlovek v1 takih krajih, je vef drugazhin, kakor fzer. VT' Boga tam ne mifli; njegovo ferze je fhiroko odperto pofvetnimu vefelju; nefpo-dobne mifli, ki fe jih fzer boji in ogiblje, fe mu tam ne sde vezli tako nevarne 5 veli ni vezli tako plafhna, in le zhedalej bolj greha pervadi.
To je vfe gotova relniza; invfakdanja fkufhnja fprizhuje, de je ref tako. In tako vidifh, ljubi moj kriftjan, de je veliko ne-varnofti v’ pofvetnim rasvefeljenji. Tedaj, zhe ne shelifh pogubljen biti, fe ogibaj ne-varnofti; in bolj verjemi zerkvenim uzlieni-kam, kakor pofvetnim tovarfhem.
V’ bukvah Tertulijana, ki je sliivel v1 pervili zhalili kerfhanlke vere, fe bere, de kriftjani tiftih zhafov nifo nikdar filli v’ komedijo, v’ plef, ali v1 kaki drug kraj po-fvetniga rasvefeljenja. Ali vender fe je snajdja med tifiimi kriftjani shenfka, ki je bila fzer kerfhena, pa ili svelto shivela po kerfhanfki veri; je tedaj v1 komedijo fida; ali na enkrat jo je hudobni duh obledel, in jo sazhela grosovitno terpeti. Kriftjani fo hitro po duhovne pollali; in kader fo prifhli hudobniga duha permorali, de je mogel ohftati, sakaj je leto kerfheno dufho obfe-
je rekei: Pravizo firn imel jo obfefti,
ker lim jo v1 takim kraji najde!, ki je v' moji oblafti.
Boj in ogibaj fe lakih krajev, ljubi moj kriftjan, ki lo v’ oblafti hudobniga fovra-shnika. Zhe le v* njegovo laftnino podafb, mu dalli veliko obla lit z h es fvojo duflio; vfakteri ima vezlo oblalt v1 fvoji laftnini, kakor drugej.
Ljubi moj kriftjan, sravin tih federn perpomozhkov ti tukej fhe tri druge perpo-rozliim, po kterih fe fveta zbiftoft ohrani in mnoslii, namrezh :
1. Molitev. Perfezhna in ftanovitna molitev je fploh dober perpomozhek, po kterim fi sadobimo guado boshjo in lepe kerfhan-fke zhednofti. Ali pofebno sa ohranjenje zhiftofti mora zhlovek perferzhno Boga proliti, fzer jo bo teshko ohranil. Zliiltoft je dar bosliji in Bog jo rad da tiftim, ki ga refnizhno sa-njo prolijo. — Proli tedaj vedno Boga, de bi ti dal leta veliki dar 5 proli ga, de bi vftvaril v’ tebi zhifto ferze, in de bi li ga ohranil v’ fvoje dopadljivo prebivalifhe. — Perporozhi fe tudi pogofio prezhifti devizi Marii in fvojimu f. Angelju varhu, kteriga ti je Bog dal, de bi te varoval na vlili potili in te frezhno v' nebefa perpeljal.
') Mat. 1», 11.
2. P off o fina fpoved in foeto obhajilo, Tudi to je pofebno dober perpomozhek sa ohranjenje iVet'e /.b ilio ft i. Zbe tedaj shelifh, ljubi moj kriftjan, leto grosno lepo in Bogu dopadljivo zhednolt svefto ohraniti, bodi rad in pogofto k’ fpovedi in k’ fvetimu obhajilu, (z h e ti je perpulheno,) in vfelej na tanko rasodeni fvojimu lpovedniku vfe tvoje nagnjenja, fvoje milji, vfe perloshnofti, v1 kterili fe snajdefh, in fploh vfe, kar je potrebno, de te popolnoma fposna, kakofhin li. Zhe fe mu odkritoferzhno rasodenefh, te bo fvaril, ti bo fvetoval, kaj ti je ftoriti, in ti bo perpomozhke perporozhil, kteri bodo ravno sate, po tvojih okoliftavah, nar bolj— lhi. Zhe fe pa lpovedniku fkrivalh in fe mu ne dalli fposnati, kakofhin li pred Bogam, bi bilo boljfhi, de bi ne prifhel k^ fpovedi, sakaj take fpovedi ti ne bodo ne le nizh pomagale k’ dobrimu, ampak bodo le fhe tvoj greh pomnoshile, in te bodo v1 zhe-dalej vezlii nevarnoft vezhniga pogubljenja perpeljale. — Odkritoferzhna in pogoftna fpoved je saref velik perpomozhek sa ohranjenje zhiftofti ; sakaj Ipovednik, zhe je kolikaj fkerbin sa svelizhanje fvojili dulhnih otrok, je pofebno shaloftin, kadar vidi, de kteri soper to fveto zhednolt kaj pregrefhi, *n ga ne puffi v’ nemar, ampak fi perferzh-
no persadeva, ga na pravo pot fpet nasaj perpeljati. — ►*». Avgufhtin je potem, ko fe je bil fposnal in fpreoberniT, pofebno to obslialoval, de (i v’ Tvoji mladofti ni nobe-niga duhovniga uzhenika isvolil, kteri bi ga bil is njegovih neframnih pregreh na pot pokore perpeljal. — §>. Hieronim pifhe od duhovniga, kteri je s’ fvefo modroftjo mladenzha is nevarnih nezhiftih fkufhnjav in periosti— noft reflui, in ga je na dobro pot perpeljal. Potem fprizhuje, de ko bi leta mladenizh ne bil temu duhovnimu v1 roke prifhel, bi ne bil Tvojih TkuThnjav premagal, in bi Te bil morebiti vezhno pogubil. — (Od pogoli-niga prejemanja fvetih Zakramentov bo The potlej v1 tih bukvah govorjenje, is kteriga bofh The bolj Tposnal, kako dober je leta perpomozhek sa oliranjenje fvete zhiTtofti.J
3.	Premifh/jevanje vezivnih re/hiz, iti branje fvetih bukev. PoTebno je pre-mifhljevanje fhtirih poflednjih rezki prav dober perpomozhek, «le Te zhlovek zhiTt ohrani; in zhe je tako nefrezhin bil, de je leto prelepo zhednolt sgubil, jo po tem premifhlje-vanji fpet sadobi in potem vedno ohrani.
Seinert. Ni je bolj nefrezhne Tmerti, kakor je Tmert uezhiftiga grefhnika. Leta greh ima tudi leto slialoltno laftnoft, de zhlo-veka preflepi in vterdi, tako, de fe tudi The
na fmertni poftelji prav ne fposna in ne sgre-va, in de vezhidel tako umerje, kakor je slovel, to je, bres gnade boshje.
tjiodba. Kako ftrafhna bo fodba ne— fpokorjeniga greflinika! Pofebno bo fodba nezhiftiga greflinika Itrafhna! Na tem fvetu je navajen v1 fkrivnim grefliiti, in ve fvoje neframne grehe pred ljudmi tako fkrivati, de ga vzhafi nobedin ne posna, kakofliin grefhnik je. Per fodbi pa, pofebno per poflednji iodbi, bo vfe na dan prifhlo, in bo vfim ljudem snano, kar je htidobniga ftoril. — Kam fe bo takrat djal od framo-te? — Skelel bo, de bi fe hribi zhes-nj svernili in bi ga s’ njegovo framoto vred pokrili, — In kako ftrafhno bo njegovo ob-fojenje, pofebno per sadnji fodbi, kjer bodo tudi nafhe trupla lojene. Leto truplo, kte-rimu je tako svefto ftregel, kterimu je tolikanj pregrefliniga vefeTja dovolil, bo sdaj obfojeno, na vezimo v’ peklenfkim ognji goreti! —
Pekel. Nobeniga greflinika peklenfki oginj tako obzhutljivo ne pezlie, kakor ti-fliga, kteriga ferze je na tem fvetu s1 ne-zhiftim ognjem gorelo. Satorej je vligamo-gozhni Bog, ki bi bil nezhifte ^odomitarje lahko drugazhi fhtrafal, ravno s’ ognjem pokonzhati hotel, de je s1 tem vfimu fvetu
12
na snaiije dal, de bodo pofebno nezhifti grefhniki na unim fvetn v' vezlinim ognji neisrezlieno veliko terpeli.
Nebefa. Kakor pa Bog fkasuje, kako soperna inu je nezhiftoft, in kako ftrafhno jo bo v’ vezhnofti fhtrafoval; ravno tako nam pa tudi na siianje daje, kako vifoko zliafti in ljubi zhiftolt, in kako neisrezlieno frezhne bo fiorii zbifte dufhe v’ vezhnofti. — Kako leto Iveto zliednoft ljubi in zliafti, fposnaino is tega, ker je nar zhiftejfhi du— filo sa fvojo mater isvolil ; ker je nar zhi-ftejfhiga Iv oj ih Apofteljnov nar bolj ljubil, in ko mu je fhe na krishi fvojo prefveto mater isrozhil; in ko le imenuje „Shenin zhi/lih duf/iu.	In kako frezhne bo zbifte
dufhe fiorii v’ nebelih, vidimo is tega, ker pravi, de bodo pofebno tifti, ki imajo zhifto terze, Boga gledali; in ker bodo le zbifte devifhke dufhe sa Jagnjetam v' nebelih hodile in novo pelini pele, ktere nobedin drug peti ne bo mogel ’ ).
Pa tudi premifhljevanje drugih fvetili kerlhanfkih refniz, kakor tudi pridno branje dobrih fvetili bukev, je dober perpomozhek sa ohranjenje zhiftofti ; sakaj branje in premifhljevanje napolni ferze s’ fvetimi miilimi
ÿkr, Ras. 14.
in obzhutki, kteri preshenejo is njega vfe, kar je nezhiftiga in pofvetniga, in ga zhedalej bolj s1 Bogam fklenejo in Bogu ohranijo.
Naj ti bo tedaj vfe to, ljubi moj krift-jan perferzhno perporozheno. Poflushi fe svefto tih perpomozhkov, in bolh ohranil prelepo fveto zhiftoft. -— Tudi jih drugim perporozhaj, pofebno mladim ljudem, is lju— besni do Boga in do blishnjiga. Zhe komu pomagal h, s’ boshjo guado, zhiftoft ohraniti, mu vezhi dobroto dodelil'h, kakor ko bi nm vfe slato tega fveta dal ; sakaj zhiftoft je alalo fer za ; in sialo tega ferza, kteriga je Bog sa-fe vftvaril, de bi vezimo per njem v1 nebelih bilo, je vezli vredno, kakor slato lete semlje, ktera bo s1 vfim kar v1 febi ima, pokonzhana poflednji dan.
12*
X.
Isvoljenje
tlolirìga fiioveiliiikii.
„Pojdi in poil'lii li kakija svettila musila, k<eri te bo fpremil. “
Pot proti nebefam je tesliavna in nevarna, ljubi moj kriltjan $ veliko je globokih bresnov na vfaki brani te poti, in veliko je tudi branikih pot, ktere fe zhloveku od sazhetka lepe in prijetne sde, ali na sadnje v’ vezimo pogubljenje perpeljejo, in veliko jih je, ki s’ grosno fladkimi befedami zhlo-veka na lete branike poti vabijo. Veliko je tudi fovrashnikov in tolovajev na vlili krajih te poti, kteri fo grosno nevarni, po-febno ljudem, ki farni hodijo po nji. Torej, ljubi moj kriltjan, ti je treba kakiga svefti-ga mosiia, de te fpremlja na leti tako nevarni poti j kakiga mosiia, kteri to pot do-
■) Tob. 5, 4.
bro sna, Uteri ve vfe nevarne kraje in vfe teshave, ki fe snajdejo na nji, in ima oblaft in mozh, vfe sopernike in fovrashnike pregnati in premagati. . v
Jjilie na menj nevarnih potili, kakor je pot svelizhanja, fi zhlovek poifhe sveftiga mosha, de ga fpreini in frezhno perpelje, kamor slieli priti. Tako fe, poftavim, bere v' fvetim Pifmu, de je ftari Tobija fvojimu finu 9 predili ga je v’ daljno deshelo poflal, perporozhil, de naj (i kakiga sveftiga vodnika poifhe.
Jesuf pravi: „Zb e jiepez flepza vodi, bola obadva n’ jamo padtau lj. — $lie bolj gotovo bo flepez v’ jamo padel, zlie fam hodi po poti, ki je ne posna. „Gorje mu je, kdor fam bodi; .sukaj zhe pade, nima nobenif/a, de bi pa vsdignilu *j. — Kdor fe, pofebne v’ duhovnih rezheli, prevezli fam na-fe sanafha, na IVojo pamet, na fvojo previdnoft, modroft in poboshnoft, ne bo dolgo po pravi poti hodil, ki v1 ne-befa pelje; sakaj Duh v' fvetim Pifmu pravi: „Kdor v' fvoje laflne mifli saupa, ravna pregrefh.nou 3). „Kdor v’ fvoje forze saupa, je nefpametin u * j.
0 Mat. 15, 14.	’) Pridig. 4, 10.	3) Prip. 13, 3.
<) Prip. 38, 30.
Tedaj ne saupaj fam na-fe, ljubi moj kriftjan, in ne hodi, kakor le tebi prav sdi, po poti svelizhanja, ampak poifhi (i .sveftiga mosha, to je, dobriya [povednikn, in proli ga, de naj te vodi po tej tesliavni, voski in nevarni poti. Potem fie mu popolnama podversi, in te bo uzhil pot Gofpodovo; ti bo nevarnofti pokasal, kterih fe ti bo ogibati, in dolshnofti, ki jih bolh dopolnovati imel. Zhe na kako ftranfko pot saidefh, te bo dobrotljivo na pravo pot naša j per-peljal ; zhe padelli, ti bo roko podal in te bo vsdignil; zhe te pofvetni tovarfhi na fhiroko in prijetno pot, po kteri hodijo, pervabiti hozhejo, te bo na dobri poti ob-dershal s1 fvojim lepim natikam, s’ fvojim perferzhnim fvarjenjem, in pofebno s' fvojo gorezho molitvijo pred Bogam sa-te. Te bo uzhil, vosko ternjevo jiot Jesufovo smi-ram bolj in bolj ljubiti, greh pa, in fhiroko pofvetno pot zhedalej bolj fovrashiti. In tako te bo nauzhil, Jesufa zlies vfe ljubiti, vfe fioriti in terpeti savolj njega, is per-ferzhne ljubesni do njega in po njegovi fveti volji, in fe tako terdno s1 njim fkleniti, de nizli ne bo samoglo, te od njega odlozhiti. — G lej, vfe to in fhe veliko vezli bofh najdel, zhe li sveftiga in lkerbniga vodnika na poti proti nebefam poifhefh ; in bofh s’
nesnaiiini vefeljein fvojiga ferza od njega rekel :	»S” v fini dobrim me je napolnil1 ).
Per isvoljenji fpovednika fe morafh dobro perporozhiti Bogu, ki posna vfe Terza; in morafh sravin na boshjo previdnoft saupatj. Vezhidel je tvoj domazhi duhovni paftir, kteriga ti je bcshja previdnoft dala, tudi tilli svelti mosh, kteri te bo fpremil in vodil po poti Gofpodovi; sa kaj pervizh, on ima vezli perloslinofti te posnati, kakor ptuji duhovni, ker fi njegovi duflini fkerbi isrozhen ; drugizh, on bo mogel sa-te odgovor dati per fodbi, torej bo bolj pofkerbel sa tvojo duflio, zhe bo tvoj fpovednik, kakor morebiti kak drugi duhovin; tretjizh, ker je po boshji previdnofti tvoj duhovni paftir, je upati, de mu bo Bog vezli gnad in rasfvetljenja dal, de te bo po njegovih potih vodil, kakor ptujimu duhovnimu paftirju.
Zhe pa per v lim tem po pameti in po vefti pred Bogam miflifh, de bi bilo bolj fhi sa-te, ko bi k’ drugima duhovnimu k’ lpo-vedi bodil, ne pojdi fkrivej drugam, ampak povej fvojimu duhovnimu paftirju, de k’ drugimu k1 fpovedi hodifh; in proli ga, de naj nikar ne mifli, de ga sanizhujefh, ampak de le sato k1 drugimu hodifh, ker
Tob. 13, 3.
refnizhno po fvoji vefti miflifli, de je pred Bogam boljflii tako.
Dober fpovednik je velika dobrota boslija. — Bog je mladimu Tobiju saref veliko dobroto fkasal, ker mu je Angelja Rafaela poflal, de ga je fpremil iu varoval na poti v’ daljno deshelo. Ali flie veliko vezhi je dobrota, ktero Bog tebi flori, kadar ti guado da, dobriga, sveftiga, fkerbniga fpovednika najti . .
Angelj Rafael je lnladiga Tobija varoval na poti, de fe mu ni nobena nefrezha j>ergodila, in kadar ga je velika riba posimeli hotla, ko li je nogo umival, ga je is te nevarnofti reflui. — Dober fpovednik pa te varuje, de te hudobin duh, kteri smirarn na tvojo dufho ftreshe, kakor rijovezhi lev, na vezimo ne poshre.
Angelj Rafael je Tobiju pomagal dnarje dobiti, ktere je bil njegov ozlie fvojimu perjatlu pofodil. — Dober fpovednik pa ti pomaga, vezimo nebefhko bogaflvo sado-biti, kteriga noben tat vkrafti ne samore, in ktero je vezli vredno, kakor vfe, kar fe na semlji in v1 semlji snajde.
Angeij Rafael je Tobiju k’ dobri in bogati sileni perpomogel, in ga je frezhniga fiorii s1 njegovo sileno. — Dober fpovednik pa ti pomaga, de tvoja duflia pofiane Je-
sufova nevefta, in jo s’ tem tako frezhno ftori «le vfe frezhe, ki fo fe kdej na fvetu periodile, nifo zlo nizli proti frezlii, ktero vsiliva dufha, ki je Jesufova nevefta.
Angelj Rafael je Tobija s’ dobrotami klere mu je po boshji volji dodelil, sa vef zhaf njegoviga shivljenja frezhniga fiorii. — Dober fpovednik pa te s’ fvojim 1’vetim per-sadevanjem, nefkonzhno frezhniga ftori; ne le sa vef zhaf tvojiga posemeljfkiga slavljenja, ker ti pomaga, boslijo guado ohraniti in v’ fvetim miru shiveti; ampak sa vfo vezhnoft te s1 pomozbjo boshje gnade neisre-zheno frezhniga ftori, zlie li mu pokorili.
Glej, moj krifijan, kakofhna frezlia je dober fpovednik. Profi tedaj Boga, de ti leto frezho da in ohrani; in sravin (i per-sadevaj, vfe dolshnofti do fvojiga fpovednika svelto dopolnovati; sakaj zlie ti fvojili dolsh-noft do njega ne dopolnifh, ti nar boljfhi fpovednik nizh ne bo mogel k1 svelizhanju pomagati. Lete dolshnofti fo:
I.	fvojiga fpovednika morafh vedno zhafliti in fpofhtovati. Zliafti ga, kakor Angelja boshjiga. Zlie imafli dobriga fpovednika, iinaili dvg Angelja varha; eniga ti je Bog is nebel’ jroflal, drusiga ti je v’ perfhoni fpovednika dal. — On je tvoj du— Ihni ozhe. Ker li po boshji sapovedi dolshan,
fvojiga telefniga ozheta zhaftiti in fpofhto-vati, je tvoja dolshnoft, du fimi g a ozheta zliaftiti, tolikanj vezhi, kolikor je duflia vezh vredna, kakor telo. — ЛгГе1еј tedaj fpofht-ljivo govori od njega; poriishno in zhaftit-Ijivo s’ njim govori ; pridno in svefto ga poflufhaj, kadar te uzlii, kakor hi fvojiga Angelja varha poflufhal, ko hi ti govoril. Kadar polvetne ljudi flifhifh od njega govoriti, de je prehud in preojfter, in de hi fe ne imelo k1 njemu k1 fpovedi hoditi, nikar nizh ne verjemi, ampak Boga sahvali v1 fvojim ferzu, de ti je guado dal, ojftriga, in fkerbniga fpovednika najti, kteri fe nozhe s1 tabo vred pogubiti, ampak sheli s’ tabo vred po ternjevi poti Jesufovi hoditi, ktera naf v’ nebeia pelje; in potem ga fhe bolj zhafti in ljubi. — Varuj fe pa, ljubi moj kriltjan, de fe prevozil na fvojiga fpovednika ne naveshefh. V tako naveso fe vzhafi kako nagnjenje perdrushi, ki ni Bogu dopadljivo. — Žhe tako nagnjenje do fvojiga fpovednika v’ fvojim ferzu obzhutifh, mu ga odkrito-ferzhno in na tanko rasodeni, in ftori, kar ti bo fvetoval.
2.	Veliko saupanje morafh v’ fvojiga fpovednika imeti. Leto saupanje ti je tako potrebno, de ti bres njega nar boljfìii fpo-vednik ne bo veliko pomagati samogel. Ka-
kor ljudje , ki fe v' barki vosijo, v’ niosha saupajo, ki v’ kenni ftoji in barko vodi, in fe nizh ne boje; defiravno fe barka na vfe kraje premelje pred hudim viharjem; ravno tako morafh ludi ti satipati v’ niosha boshjiga, kteri tvojo dufho na nevarnim morji shivljenja vodi, in fe ne finefh bati, de fe bofh potopil in pogubil, dokler bofh va-nj, sa Bogam, saupal, zhe imafh fhe tako hude fkufhnjave, in zhe je fhe toliko nevarnoAi okoli tebe. — In kakor bolnik saupa v’ fvojiga sdravnika, in rad vsame vfako sdravilo, naj bo fhe tako grenko; lako morafh tudi ti v’ fvojiga dulhniga sdravnika saupati, in terdno preprizhan biti, de ti dobro hozhe, defiravno ti grenke sdravilo daje, in defiravno li morebiti defno oko isdere ali defno roko odrešite, „sakaj boljfhi ti je y de je eden tvojih vdov pogubi, kakor de hi tvoje zelo truplo v’ peke! sa-versheno bilo“ — Kadar ima bolnik kako Ikrito bolesin ali fkrito rano, premaga fvojo framoshljivoft; in vfe rasodene in po-kashe sdravniku, лг’ kteriga ima saupanje, de ga bo osdravil ; in bolj ko fe bolnik fvo-jimu sdravniku refnizhno rasodene, loshej ga sdravnik osdravi. Ravno tako fe mo«
') Mat. 5, 29. 30.
rafli tudi ti odkritoferzhno fvojinui fpo-vedniku pokasati, iu skeleti, de bi te dobro fposnal. Zke iniafli pravo saupanje do »jega, kakor je tvoja dolshnoft, fe mu bofli rad rasodel, kakor fe otrok fvojimu ozlietu ali fvoji materi, iu kolnik fvojimu modrimu sdravuiku rasodene. — Tudi bofli fvoje saujianje do fvojiga fpovednika s’ tem pokasal, zhe fe bofli v1 vlili rezheh s’ njim pofvetoval, pofebno tudi, kadar shelifh v’ kak drug flau ftopiti j in kolikor ti je mo-gozhe, fiori, kakor ti fvetje.
3.	Pokorfhina je tudi velika dolshnoft, ki jo iinafh do fvojiga fpovednika, ljubi moj krifijan. Bres pokorfkine do fpovednika, bodo vfe tvoje fpovedi prasne. Pokorfhina do fpovednika pride is saupanja. Zhe imafli pravo saupanje v’ njega, in zhe potem ko-likaj sheliih, fe svelizhati, mu bofh svefto pokorili. ( Od pokorfkine do fpovednika je she popred govorjenje bilo v1 tik bukvah, kjer fe je fploli od pokorfkine govorilo).
4.	Dalej je svefloba tvoja dolshnoft do fpovednika. Bodi sveli fvojimu fpovedniku in nikar ga v’ nobeni rezki ne goljfaj. Njega lahko goljfafh, in fam febe tudi, Boga jia ne. Bodi sveli otrok fvojiga duhovniga ozheta, in svefta ovza fvojiga duhovniga paftirja. Jesuf pravi, de dober pafiir posna
fvoje ovze, in njegove ovze tudi njega pos-najo ‘J. Sheli tedaj, ljubi moj kriftjan, smi-ram bolj in bolj od fvojiga duhovniga pa-ftirja posnan biti; in ne ftori nikdar, kakor vzh ali flore nesvefte dufhe, ktere potem nifo nikoli prav snane fvojimu duhovnimu paflirju; to je, zhe (i tako nefrezhin, de kak vezhi greh ftorifh, nikar ne pojdi ikri— vej k1 drugimu duhovnimu k1 fpovedi, ki te ne posna, ampak k’ fvojimu navadnimu fpo-vedniku pojdi. Kaj ne shelifh, fvojimu paflirju popoinama snan biti? Kaj ni Je.suf rekel, de dober paftir mora posnati fvoje ovze? Zhe pa tako ravnafh, te ne bo nikoli dobro posnal, bo smiram miflil, de li boljfhi, kakor li ref, ker mu le majhne grehe rasodevafh, velike pa drugimu pravit grel h. Iljubi moj kriftjan, nikar tako ne ravnaj, ampak premagaj fvoj fkrit napuh, kteri te sadershuje od ponishevanja. „ Duhovnimu pomahaj /bojo dufhoil 2j, in Bog, ki po— nishne povsdiguje, ti bo vfe odpuftil. Ijiej ti je dobro, de te Bog vz/uiji ponisha, de /e bo/j nauzhifh njegovih po/lav — Dalej, ljubi moj kriftjan, zhe shelifh, de bi te tvoj duhovni ozhe dobro posnal, morati» pogofto k1 fpovedi hoditi; sakaj zhe le
malokdaj pridefh, te dolgo ne bo fposnal, in nikoli prav dobro. — Sveli tedaj bodi fvojimu fpovedniku, in nikar tiftih kriftjanov ne polne— maj, kteri sdaj k1 temu, sdaj k’ uiiirnu k1 [povedi gredo. Ne sapufti lahko fvojiga fpovednika; le kadar pred Bogam in po Tvoji vefti drugazhi fioriti ne morelli, ga sapufti. V’ Bogu in savolj Boga li fpovednika isvoli, in v' Bogu in savolj Boga ga sapufti.
5.	Tudi li dolshan, sa fvojiga fpovednika moliti. Kakor li dolshan, sa Tvoje ftarfhe moliti, ravno tako in The bolj sa fvojiga fpovednika, ki je fkerbin ozhe tvoje dufhe. »Spovedniki potrebujejo pofebnih gnad boshjih, de samorejo Tvoje fvete dolshnofti svefio dopolnovati. Ref je, de farni sa-fe Boga profijo in fe inu perporozhajo vlak dan; ali vender fo tudi vii njih duhovni o-trozi dolshni, sa-nje moliti, in njih sdru-shena molitev bo veliko per Bogu sainogla, sakaj Jesuf pravi, de zhe fe bota le dva krifljana sdrushila v prof h nji sa kako rezh, bota prejela, karkoli bota profila nebefhkiga Ozitela l).
Ljubi moj krifljan, dopolni svelto vfe te dolshnofti do fvojiga fpovednika, Bogu v' zhaft, in Tvoji dufhi v' vezimo sveli-
Mat. 18, 19.
zhanje. Bolj ko jih bofh svelto dopolnoval, bolj gotovo fe bofh svelizhal, s’ pomozhjo vfigamogozhniga, vfmiljeiiiga Boga, in nje-goviga nameftnika.
XI.
Pogoltna
In dolu*a fpoved.
„Zhe fe fpovemo fvojih grehov, nam jih ho Bog odpuflil, ker je sveft in pravi zbili, in naf bo ozhi-ftil od vfe hudobije“
Is tega, kar je bilo do sdaj rezheno od dobriga in sveftiga fpovednika, fposnalh, de dober fpovednik je saref velika frezha in pofebna guada od Boga. Ali te gnade fe moral h Indi dobro poflushiti, ljubi moj kriftjan, to je, morafh rad in pogofto k' lpovedi hoditi, in dobre fpovedi opravljati. — K1 pogoltni fpovedi naj te leto pre-mifhljevanje perganja: * V
') Ï- J»n. i, o.
V
1.	Defiravno fe nekoliko zli afa lahko sdershifh fmertniga greha, fe ga ne bofh mogel dolgo obvarovati, zhe fe fvojih majli-nih grehov pogofto ne fpovedujefh; sakaj fzer fe jih bofh zhedalej menj bal, jih bolh zhedalej menj fovrashil, in potem te bodo kmalo v1 velike grehe sapeljali.
2.	Zhe fe le malokdaj fpovedujefh, fe ne morelli lahko vlili fvojih grehov fpom-niti, in li v’ nevarnofti, nepopolnama in fiabe fpovedi opravljati, is fvoje laftne sa-liikernofti.
3.	Tudi fe ne bofh famiga febe nikoli tako dobro fposnal, zhe le malokdaj k’ fpovedi grefh, kakor ko bi pogofto hodil. Spoved je dufhno ogledalo ali fhpegel, v’ kterim fe duflia vidi, kakofhna je, in sagleda madeshe, ki jih ima na felli. Ali kdor fe le malokdaj v1 leto ogledalo pogleda, posabi kakofhin je, in fe nikdar tako dobro ne posna, kakor kdor le pogofto v1 njem pregleduje.
4.	Zhe malokdaj k' fpovedi grefh, fe bofh poterdil, de fam ne bofh vedil kdaj, v’ flabih pregrefhnih navadah ; bofh hodil v’ nevarne perloslmofti, in ne bofh vidil na-ftave, v’ ktero te hudobni duh vjeti slieli. Zhe fe pa pogofto in svefto fvojimu fpoved-niku pokashefh, kakofhin li, in zhe mu ras-
odenefh vfe Tvoje okoliftave te bo perjasno fvaril in poduzhil, ti bo nevarnofti pokesal, v' kterili li, in kterili lam sadofti ne, po-snafh in ne vidilh, in ti bo pomagal, vie hudobne korenine is Terza isruvati, predin Te vterdijo. — Njiva sanikerniga kmeta, ki jo malokdaj opleve in ozhifti, zliedalej vezh plevela in menj dobriga sernja obrodi.
5.	Nar boljTIii perpomozhek, Te hudobnim TkuThnjavam ubraniti in jih premagati, je pogoTtna in svelta fpoved. Zhlovek je od vlili Ttrani obdan od nevarnih TkuThnjavj poTebno To nezhilte TkuThnjave grosno nevarne. Zhe Te Tam Tebi prepuTli, in Te ne poTlushi pogoTto dobrih naukov in Tvetov ivojiga duhovniga ozlieta, mu bo Tkorej ne-mogozhe, Te hudobnima duhu Ttanovitno braniti, in Te zbiTtiga ohraniti od greha. Bres dobriga in mozhniga oroshja Te nar boljlhi vojThak ne bo dolgo lovrashniku branil. Dobri nauki tvpjiga Tkerbniga Tpovednika To nar boljTIii oroshje sa-te , ker pridejo od Boga. To je tilt«) oroshje boshje, s' Uterini smuovemo soperfiati vfimu sapelje-vanju hudobniga duhu : s' kterim smuovemo premagati v' hudim dnevu, in v’ vfih vezheh popolnoma fiati1 j.
‘) E fes. e, tl. 13.
i3
Kako pogofto fe mora k’ fpovedi iti, fe ne more s’ eno befedo povedati. Nekte-rim je treba bolj pogofto hoditi, kakor drugim. Nar menj enkrat pojdi k' fpovedi vlak mefez. Zhe pa shelifh bolj popolnoma sili-veti in fe tudi majhnih grehov fkerbno varovati, hodi bolj pogofto. Od fvetnikov fe bere, de fo nekteri vlak ledin, nekteri pa vlak dan k’ fpovedi l'Idi. — Nar boljfhi ho • sa-te, ljubi moj kriftjan, de fvojiga fpo-vednika profil h, de naj ti pove, kako pogofto ti je k‘ fpovedi hoditi ; in fe s’ ponishnim saupanjem njegovi Napovedi podversi.
Ne pofnemaj tiflih, kteri ne miflijo v' lpovetl, kakor kadar fo v' kaki velik greh padli. Spoved fploli, in pofebno pogoftna fpoved, ni le v" odpiilhenje grehov perpo-rozhena, ampak je tudi dober perpomozhek, fe hudobnim fkufhnjavam ubraniti in fe greha varovati. Kakor imajo sdravniki ne le take sdravila, ktere zhloveka osdravijo, kadar je she sarei' sbolel, ampak tudi take, s' kterimi zhloveka obvarujejo, de v' kako bolesin ne pade ; ravno tako imajo tudi fpovedniki, ki fo sdravniki dufhe, ne le perpomozhke in oblaft, dulho osdraviti, kadar je she v’ kako bolesin, to je, v1 kaki greh padla, ampak imajo tudi svelizhanfke
perpomozhke in dobre nauke in fvete, s’ kterimi dufho varujejo in jo mozhno ftore, de ne grefhi, zhe tudi v’ nevarne fkufhnja-ve pride, in de jih ferzhno premaguje is ljubesni do Boga. — Duh pravi v’ fvetim Pifmu:	„Predin sbolifh, fe po-
ffushi sdravilau. ') to je, takiga sdra-vila, ktero te bo obvarovalo, de ne bolh sbolel. Nar boljfhi sdravilo ali perpomo-zhek sa dufho, de ne sboli, je pogoltna in dobra fpoved.
Jjihe menj pa tifte pofnemaj, ljubi moj kriftjan, kteri, potem ko fo v’ kak velik greh padli, fhe dolgo k’ fpovedi ne gredo; nekteri is napzhne framoshljivofti, drugi pa is sanikernolti. To jim perloshnoft daje, vezhkrat v’ravno tifti greh, ali pav’ kake druge velike grehe palli, ker mil'lijo : Sdaj ftm she v’ grehu; fe bom pa vlili tih grehov ob enim fpovedal. — Kakor fe zhlovek, kteri fe je she vmasal, ne varuje vezli tako, kakor predio fe vmaslie; ravno tako fe zhlovek tudi perviga greha bolj fkerbno varuje, kakor drugih; in zhe prezej po pervim grehu fvoje dufhe ne ozhifli v’ fvetim Sakramentu pokore, fe zhedalej bolj greha navadi, in fe mu zhedalej menj gerii in oftudin sdi.
i3*
‘) girali 18, 20,
Nikar ti nikoli tako ne ravnaj, ljubi moj kriftjan, ampak bodi rad in pogofto k’ fpovedi, ne le, kadar v' kaki vezhi greh padelli, ampak The bolj pogofto. Pofebno le pa prezej fpokori, zhe li tako nefrezhin, de kak velik greli liorifh. — Kako bodo per 1'odbi samogli tifti Bogu odgovor dajati, kleri veliko bolj sa 1'voje truplo, kakor sa 1'vojo duflio 1'kerbe ! Kadar le kdo hudo vreshe ali vfeka, ne pravi:	Bom
pozliakal, de le fhe enkrat vreshem ali vfekam, potlej bom fliel k’ sdravniku, de mi bo obedve rani ob enim obvesal. Ne pravi tako, ampak hiti, de zhloveka najde, kteri mu dobriga sd ravi la na rano da in jo obveshe. — Vidifh is tega shaloftno flepoto tiftili kriftjanov, kteri imajo vezhi 1‘kerb sa fvoje trohljivo truplo, kakor sa lvojo neumerjozho, po bosliji podobi vftvar-jeno duflio! —
S ravi n tega je v1 odlafhanji fpovedi in pokore veliko nevarnofli, pofebno, zhe je zhlovek v' finerlniin grehu; sakaj shivljenje zhoveka je kakor kaplja na veji ; in zhe v’ fmertnim grehu na naglaina umerje, je vezh-no pogubljen. Kako grosovitna je nevar-noft, v’ fmertnim grehu shiveti! — V' sgod-bah ftarih zlialov le bere, de je neki kralj eniniu fvojih perjatlov pokasati hotel, v^
kaki vedili nevarnofii je kraljevo shivljenje. Je tedaj ukasal mezh obeliti na shimo nad fvojim fedeshem ; potem je pok lizal fvojiga perjatla, (kteri ni vedil, de mezh vifi nad kraljevim fedeshem,) ga je na fvoje mefto pofadil in mu je rekel, de bo sdaj on kraljeval. Leta zhlovek je bil tega grosno . vefel in je miflil, de fe bo sdaj nar frezh-nifhi zhaf njegoviga shivljenja sazliel. Ali kadar je bil v’ fvojim nar vezhim vefelji, je sagledal mezh, ki je nad njegovo glavo vifel, in je vidil, de na eni fami shimi vili. Tega fe je tako preftrafhil, de ni hotel vezh na kraljevim meftu biti, in je raji vfo zliaft in velikoft sapuftil, kakor de bi bil fhe dalej v’ taki ozhitni nevarnofti oftal.— Glej, moj kriftjan, to je podoba zhlovekova, kteri v1 vefelji tega fveta. shivi, sravin tega pa fmertni greh na febi ima. V’ vedili ne-varnofti je, ne le zhafno shivljenje trupla, ampak vezhno nebefhko shivljenje dufhe sgubiti in fe vezhno nefrezhniga fioriti. — Çposnaj to dobro, ljubi moj kriftjan, in bodi vfaj tako previdio, kakor je bil leta kraljev perjatel. Sbeshi hitro s1 „ fedes/ia kuge “, 'J is greha, in perbeshi v’ narozhje ufmiljeni-ga nebefhkiga Ozheta, kteri s’ nefkonzhno
0 1, 1.
ljubesnijo fvojiga sgubljeniga fina fprejme, kadar fe refnizhno k’ njemu verne, ker nozhe fmerti y ref/mika, ampak de bi fe fpokoril in shivel ' ).
Tudi je fhe druga velika nevarnoft v’ odlafhanji fpovedi in pokore, ktero dobro premifli, ljubi moj kriftjan. Zhe dolgo od-lal'liaMi, pofebno zhe (i tako nefrezhin bil, v’ kaki vezlii greli pafti, fe boshje gnade zbedalej bolj nevredniga delafh. Zhe ti veft ozhita, de fi Boga rasshalil in njegovo prijasnoft sgubil, in lì vender îiizh ne per-sadenefh, fe s’ njim fpet fpraviti, deliravno vefh, de po fvetim Sakramentu pokore fe samorefh s' njim fpraviti, ozhitno poka-sliefli, de ga ne ljubifh, in de njegovo perjasnoft malo obrajtafh. — In kako fi upafh v’ fvoji vfakdanji molitvi Bogu rezhi: Ozke naß .. . odpufli nam nafhe doìye ... ker nozhefh fioriti, kar ti Bog sapoveduje v’ odpufhenje tvojih grehov, tvojih dolgov? Bog ti sapoveduje de fe fpokori, de prejmi vredno f. Sakrament pokore, in ti bo vfe tvoje grehe odpufiil, in ti zbedalej delj od febe pomakujefh leta svelizhanfki perpomo-zhek. To fe ne pravi, v’ duhu in v’ ref-nizi Boga moliti. — Ljubi moj kriftjan, ni-
■) Ezeh. 33, 11.
kar takó s' vfiganiogozhnim vezhnim Bo-gain ne ravnaj. „Nikar fe ne motite ; Roy fe ne safmehujeu 1 ).
Hudobni duh9 leta fovrashnik vfiga dobriga, ti bo veliko tesliav in sadershkov pred o/.lii poflavil, de bi le od fpovedi fploh, in pofebno od pogoftne Ipovedi odvernil; in /.he ga bofli poflufhal, ne bolh rad in pogofto k1 fpovedi hodil. V/.hafi ti bo mi-fel dal, de je pretelhko na verfto pridi, de fe mora predolgo zhakati; vzhafi, de je pretefliko fe k’ fpovedi perpraviti, in de nifi nikoli prav perpravljen; v/.hafi ti bo tudi mifel obudil, de ti ni flie ravno tako treba k’ fpovedi iti, de fhe nekoliko /.liafa lahko pozhakafh; vzhali ti bo tudi mifel dal, de imafh prevezli opraviti, de ne vtegnefh pogofto k' fpovedi hoditi; vzhafi bo tudi morebiti tifto shaloftno in pregrefhno framoto v’ tvojim 1'erzu obudil, de te bo fram fpo-vednika, ali pa de te bo fram, pogofto v’ fpovednizi viden biti; kakor fo nekteri, ki jih ni fram pogofto grefhiti, pogofto k1 /povedi hoditi jih je pa frani.
Ali preinifli dobro, ljubi moj krifljan, vfe te teshave in sadershke ki ti jih liudo-
') Gal. 6, T.
bui fkufhnjavz dela, in bofli vidi!, kako fo prasni.
Zhe te fkufhnjavz s1 tem od fpovedi odvrazha, ker ti inifel da, de je fpoved vfelej s’ kako tesliavo fklenjena, premifli, de fpoved, /.he jo dobro opravifli, ti sbri-fhe grehe, ti guado boshjo sadobi, ali pa te v^ iiji poterdi, zhe jo she imafli. Ali nifo te velike dufhne dobrote vredne, de fi jih s1 kako majhno tesliavo perdobifh? Zhe fe tih majhnih tesliav bojifh, ki li jih fpoved fiori, kaj bo pa na unim fvetu, zhe tudi le v1 vize pridefh ? Zhe fe ti tukej te-shavno sdi, nekoliko zliafa zhakati, de na verfto pridefh, sa odpufhenje fvojih grehov, kako ti bo pa v1 vizah, ko bofh mogel žele leta v1 velikim terpljenji zhakati, predin ti bo kak maj hin greh odpufhen?
Kadar te liudobin fkufhnjavz s’ to mi-flijo moti, de fe ne morefh nikoli prav k’ fpovedi perpraviti, in jo tedaj smiram od-Iafhafh, fposnaj, kako te saref goljfa. Ali ne vidifh, de bolj ko odlafliafh fpoved, menj fe bofh samogel perpraviti in zhifto fpovedati. Zhe pogofto k' fpovedi hodifh, fe lahko fpomnifh vfili fvojih grehov; zhe pa le malokdaj grefh, fe bofh tefliko vfili fpomnil ; in zhe le dolgo odlafliafh, jih bofh
gotovo veliko posabil, in bofh flabo fpoved fiorii is fvoje laftne sanikernofti.
Nikar tudi ne poflufhaj hudobniga fku-fhnjavza, kadar ti pravi, de ti fhe ni treba k’ fpovedi iti. To je nevarna lkufhnjava. Vfak zhlovek je greflinik, in vfak dan gre-fhi, in „zhe pravimo, de nimamo (jreha, fe farni febc napeljujemo, in refnize ni v nafu ‘). .— Zhe nifi v’ velikih grehih, fi vfaj v’ majhnih; in dobro je, de fe po-gofto tudi fvojih majhnih grehov fpovedujefh; sakaj zhe fe majhnih grehov ne bojifh in ne varujefh, bofh kmalo v1 velike prifhel, de ne bofh vedil kdaj. — Premifli, kako zhlovek v’ telefnih bolezhinah in bolesnih ravna, zhe je kolikaj previdin. Kadar kako bolesin sazhuti, ne zhaka, de tako huda poftane, de mu je she fkorej umreti, ampak prezej od sazhetka poklizhe sdravnika, in vsame sdravilo, ki mu ga da, zhe je tudi grenko. — Bodi tedaj, ljubi moj krift-jan, vfaj toliko previdin in fkerbin sa fvojo duflio, kakor fo vezhidel ljudje na tem fvetu sa fvoje truplo.
Zhe te fkufhnjavz s’ tem moti in od pogoftne fpovedi sadershuje, de imafh prevezli opraviti, fe fpomni prelepe Jesufove
') !• Jan. 1. 8.
befede, de je le „ena faina rezh potrebna Ktera rezh je tedaj tako potrebna? Gotovo noben pofvetin opravek, saka j Je-suf je ravno per tifti perloshnofti, kadar je leto lepo befedo isrekel, tudi Marto pofva-ril, de (i prevezli persadeva v" zhafnih opravilih; in je pohvalil Marijo, ki je per njegovih nogah njegove svelizhanfke nauke poflufhala. — Vsemi (i lete be/ede Jesufove k’ ferzu, ljubi moj kriftjan, in is ljubesni do njega fe odtergaj nekoliko od fvojih zhaf-nih opravkov in fkerbi, pridi rad in pogofto k’ fedeshu ufmiljenja, in per nogah Jesufo-viga nameftnika pol lufhaj njegove svelizhan-fke nauke. Tako bofh fvoje fkufhjnave zhedalej losliej premagoval, bofh na sadnje popolnama premagal hudobniga fkufhnjavza, in Jcsuf ti bo da/ jefli od drevefa shiv-/jenja, ki je v’ paradishu boshjim *j.
Kadar te hudobni fovrashnik s’ fku-fhnjavami framoshljivofti moti, premifli, kako je nefpametno, fe fvojiga fpovednika fra-movati. Spovednik nikoli grehov ne raso-dene, kterih fe mu fpovefh; ni tedaj nobene nevarnofti, de bi fe tvoji grehi po fpovedi ljudem rasglafili. In tvojiga dobriga fkerb-niga fpovednika te tudi ni treba fram biti.
On je tvoj duflini ozhe in tvoj dufhni sdrav-nik. Dober otrok fe v’ vfih rezheh raji fvojimu ozlietu rasodene, kakor vfim drugim ljudem; in bolnik tudi fkrite bolesni in bo-lezhine fvojimu sdravniku rad rasodene, de sdravje sadobi. Ravno tako fe tudi ti fvojimu fpovedniku svefto rasodeni, in premagaj fvojo framoshljivoft. Çej ne sheli flifhati tvojih grehov, de bi jih vedil, ampak le sato, de bi ti jih ufmiljeni Bog odpuftil, zhe fe jih refnizhno fpovefh in fpokorifh. Premifli, kako je Bog nefkonzhno dober. Saflushil li savoij fvojih grehov ozhitno fo-jen biti, in per fodbi boshji pred vfimi ljudmi \' framoto priti; ali dobrotljivi Bog ti je fveti Sakrament pokore dodelil, v1 kterim le enimu famimu zhloveku, to je, fvojimu fpovedniku, fvojimu dufhnimu ozlietu in nar boljfhimu perjatlu, fvoje grehe rasodenefh, in Bog ti jih odpufti in isbrifhe, de ne bofli savoij njih per fodbi boshji v' framoto pri— fhel. — Zhe pa leté boshje dobrote nozhefh fposnati in fe fpovednika framujefh, ti bodo tvoji grehi na vefli oftali, in nefkonzhno velika bo tvoja framota per fodbi, in vfo vezhnoft. —
Zhe te je pa frani, pogofto per fpoved-nizi AÛden biti, premifli lete befede Jesufove: „Kdor me bo pred ljudmi fposnal, ga bom
tudi je ft fpomal pred fvojim Ozhetam; kdor me bo pa satajif pred ljudmi, ga bom tudi je ft satajil pred fvojim Ozhetam, ki je v’ nebefih(< 'j. — Kadar te je frani to fioriti, kar nam je Jesuf sapovedal v’ sve-lizhanje na filili dufli, ga satajifh pred ljudini, in te je frani, njegov uzhenz biti ; in li tedaj v’ nevarnofti, de bo tudi njega frani, te Rosnati sa fvojiga peijatla pred nebeflikiin Ozhetam; šakaj rekel je tudi : „Zhe bo koga mene frani mojih naukov, njega fe bo tudi fin zhfoveka fr amo val, kadar bo pri-fhel v’ velizhaftvu fvojimu, in Ozheta, in fvetih Angeljovu 2}.
Is viiga tega vidifh, ljubi moj kriftjan, de vfe tifte tesliave in vfi isgovori, ki te sa-dershujejo od pogoftne fpovedi, fo sgoli fkufhnjave, in grosno nevarne fkufhnjave hudobnica duha. Torej jih ne poflufhaj, ampak rad in pogofto hodi k’ fpovedi, in per-sadevaj li, vfelej dobro in Bogu dopadljivo fpoved opraviti.
De bofli pa dobro fpoved opravil, fe inorafh tudi dobro perpraviti. Sa dobro per-pravo k’ fpovedi fo tri rezhi potrebne: fpra-fhevanje vefti, perferzhno obshalovanje grehov ali grevinga, in terdin fklep; ne vezh
grefhiti. Vfe to morafh prèti opraviti, predili fe fpovednikii pokashefh; salo fe to imenuje perprava k' fpovedi.
1. fyprafhemnje ve/li. To je tefhko opravilo, zhe le hozhe prav opraviti, in teshi, kakor kriftjani vezhidel miflijo; ali grosno potrebno je sa dobro fpoved.— Predin fvojo veft fprafhevati sazhnefh, profi Boga, de te rasfvetli in ti guado da, fe dobro fposnati. Tefhko je, faniiga lebe prav posiiati; zhlo-vek fe ie smiram boljfhiga mifli, kakor je. She v’ barili '/balili io modrijani rekli, de famiga febe dobro pugnati, je velika modroft. Zbe bozbefb to modroft sadobiti, proli Boga, de ti jo dodeli. „Zhe kdo ismecl vafpotrebuje modro//i, naj profi Boya, kteri v firn obilno du je, in nobenima ne ozki ta ; in mu bo duna. Tode mora s' nepremakljivim saupanjem profiti*41 ).
Potem na tanko premifli hostije in zerk-vene sapovedi, naglavne in druge grehe, in dolsbnofti fvojiga ftanu. — Zbe sbe dolgo nifi bil per fpovedi, ali zbe shelifh dofyo fpoved opraviti, fe morafb pofebno fkerbno lprafbati. V’ nekterih molitevfkib bukvah, kakor poftavim v’ Uufhni pafhi, fe najde obilna pomozh sa fprafbevanje vefti.
Jak. i, a. o.
Glej de to fprafhevaiije dobro opravifh, ljubi moj kriftjau ; na tem je veliko leshezhe sa dobro fpoved. Pers.adevaj (i tudi, flite— vilo fvojih grehov najti, kolikor je mogozhe. Varuj fe, de te laftna ljubesin ne preflepi. Shaloftno je viditi, kako le laftna ljubesin vé v' nafhe nar boljfhi dela vriniti, in vzhali takofkrivej, de jo je tefhko rasodeti. Laftna ljubesin je enaka zhervu, kteri fkrivej pod semljo korenino kakiga lepiga selilha podje; in potem selifhe ufaline in ni nizli vezli vredno. Tako tudi laftna ljubesin nafhe nar lepfhi djanja pokasi, in fiori, de pred Bo-gam nizh ne veljajo; sakaj Bog hozhe, de naj is ljubesni do njega, ne pa is Ialine ljubesni, dobre dela opravljamo. — Pofebno tedaj glej, ljubi moj kriftjau, de per fpra-fhevanji vefti rasodenefh, zhe ni kaj Ialine ljubesni v1 tvojih dobrih delili.
Zhe fe shelifh smiram bolj in bolj fposnati, fprafhaj fvojo veli vfak vezher. To fo vii duhovni uzheniki od nekdaj mozhno perporozhevali, in vii fvetniki sve-fto opravljali. Zhe lete dobre navade fhe nimafh, ljubi moj kriftjau, sdaj fkleni; fe tega navaditi in to navado svelto ohraniti do konza slavljenja.
2. Perferz/mo obshatomnje grehov. Kdor fe dobro fposna, kako velik in nehva-
lesili» greflmik je pred Bogam, i» kdor le kolikaj ljubi Boga, »e more drugazhi po fprafhevanji vefti, kakor de mu je s h al , de je fvojiga ljubesniviga in dobrotljiviga Boga tolikokrat in tako mozhno rasslialil; in bolj ko Boga ljubi, bolj mu je shal, de je tako nehvaleshno s1 Bogam ravnal. In to je tifto perfer/.hno obshalovanje grehov, kteriga mora greflmik imeti, /.he sheli odpufhenje fvojih grehov od Boga sadobiti. To obshalovanje mora tedaj is Ijubesni boshje priti; ftrahu pekla ne Ime veliko v' njem biti, fzer je vezli la fine Ijubesni sravin, kakor boshje. Ref je, de nam je perpufheno, tudi sato shalovati, ko fmo s' fvojimi grehi ne-befa sgubili in pekel saflushili; ali to nam je Bog le savolj „terdobo nafhiija forza“ perpuftil. Veliko boljfhi je pa, de le sato fvoje grehe obslialujemo, ko fmo s' njimi preljubesniviga in nefkonzlino dobriga Boga rasshalili.
De bolh losliej fvoje grehe le savolj Boga obshaloval, ljubi moj kriftjan, pre-mifli vezhkrat, kako nefkonzlino popolnama, in vfe Ijubesni vredin je Bog fam na febi; in kako ufmiljen in dobrotljiv fe tebi per vlili perloshnoftih fkasuje. Ne le takrat, kadar fe k" fpovedi perpravljafh, ampak vezhkrat tako Boga premifhijuj, pofebno
ob nedeljah. Bolj ko ga bofli premifhljeval, bolj ga bolh fposnal; in bolj ko ga bofh ljubil, bolj ti bo shal, de liga rasshalil, in bolj fe bolh varoval ga rasshaliti.
Perferzhniga tolashila poln isgled, kako rad Bog odpufti tiftiin, ki is Ijubesni do njega fvoje grehe obshalujejo, je Magdalena per Jesufovih nogah. Is 1er/.a ji je shal bilo, de je tolikokrat in tako gerdo fvo-jiga Boga s1 fvojimi grehi rasshalila. Tako je njeno Terze obteshano, de ne more govoriti, ampak le Tolse tozhi per Jesufovih nogah. — Prelepo, s’ perferzhnim obslia-lovanjem fklenjeno fpoved je tam opravila, ne s' befedo, ampak le v’ ferzo, šakaj Jesuf ferze vidi; in ker je vidil njeno per-ferzhno obshalovanje, je lete ljubesnive in dobrotljive befede isrekel: „Veliko grehov ji je odpufhenih, nato ko je veliko ljubila“ 'J.
3. Terdin /klej), ne vez h (jrefhiti. Kadar je komu refnizhno shal, de je kaj fiorii j vlelej sravin tudi refnizhno fklene, de tega ne bo vezli fiorii ; in zhe tega fklepa nima, je gotovo snaminje, de mu ni refnizhno shal. Terdin fklep, ne vezli grefhiti, pride is perferzhniga obshalovanja
grehov, kakor bilka is korenine. Te dve re/.lii fle tako na tanko med fabo fklenjene, de ena lires druge ne more biti. Kjer je refnizlmo obshalovanje grehov, je gotovo tildi terdin f klep, ne vezli grel hiti; kjer pa njega ni, tudi ni praviga obshalovanja. — Leta terdni fklep ne Ime le v1 befedah bili, ampak le mora v1 d janji pokasati, mora fad obroditi, namrezli „medin fad pokore“'J, fzer nizh ne velja. Prašna bilka, zhe je flie tako lepa, ni nizh vredna, ampak le takrat kaj velja, kadar lep poln klal’ peritele.
Ali kaj je leta vredni fad pokore, ki mora priti is obshalovanja grehov in is terdniga Iklepa, ne vezli gre filiti ? Leta fad je refnizlmo fpreobernjenje in poboljfhanje. Greflmik mora to, kar je pppreii ljubil, sdaj fovra,siliti, in kar je popred fovrashil, sdaj ljubiti ; to je, greh in pregrel Ime per-loshnofti, ki jih je popred l jubil in il kal, mora sdaj fovrashili in fe jih fkerbno ogibati; zliednofli pa, ki jih popred ni veliko obrajtal, mora sdaj ljubiti in v’ djanji do-polnovati, in vfe kar k1 njim napeljuje, ifkati in fioriti. Zhe je v1 kakim fovrafhtvu s’ fvojim blishnjini sliivel, mu mora sdaj is
14
‘) Luk. 3, 8.
ferza otipuftiti in fe perjasno s’ njim fpra-viti. Zhe je neufmiljen in terdoferzliin bil do revnih I j udi, jim inora sdaj, kolikor nm je mogozhe, v’ njih potrebah in teshavah pomagati. Zhe je fvojiga blishnjiga v’ njegovim zhafnim blagu kaj pofhkodoval, mu mora vfe na tanko poverniti, kolikor je le mogozhe. Zhe mu je dobro ime odvsel s’ hudobnim opravljanjem ali zlo s’ obrekovanjem, li mora sdaj, kolikor je mogozhe, persadevati, de inu ga Tpet poverne. Zhe je blishnjiga pohujfhai, fi mora sdaj persadevati, ga s1 lepim sgledam, in tudi s1 befedo, zhe more, na boijfhi mifli perpra-viti. — In vfe <o ne is Infine Ijubesni, ali savolj ljudi, ampak is Ijubesni do Boga in do blishnjiga.
To je vredni fad pokore. Kdor taki fati peritele, je bil sarei terdno fklenil, ne vezli grefhiti; in pokashe, de njegovo obshalovanje grehov je refnizhno in fveto; de je dobra, in v’ Ijubesni bosliji vrafhena korenina, ker je tak lep fati obrodila.
Dobro pa premifli in fposnaj, ljubi moj krifijan, de flabimu grefhnimu zhloveku je to nemogozhe, Bogu je pa vfe mogozhe ‘ ). Torej le ne sanai haj fam na-fe,
') Mat. 19, 3«.
ampak vfe fvoj e san panj e v’ Boga pollavi. Proli ga v’ imenu Jesnfovim, vfelej kadar fe k1 fpovedi perpravljafli, de naj ti inozh in guado da, terdno fkleniti, fe greha in grefhnih perloshnoft fkerbno varovati, in svelto Bogu flushiti. — Potem pa fiori, kolikor ti je mogozhe; in nikar ne mifli, de bo Bog vie sa-te fiorii. Bog ti pravi: Pomagaj li, in ti bom pomagal. — Kar je tebi mogozhe; ti fiori; kar pa ti ne bofh mogel, bo Bog fiorii.
Is tega, kar je tukej od perferzhniga obshalovanja in terdniga iklepa rezheno, fe vidi, kako prasne in nerodovitne fo vezlii-del fpovedi krifijanov, in tedaj od Boga savershene. — „Glej, she tri leta hodim fadu ifkat na tem drevefu, in ga ne najdem ; pofekaj ga tedaj; zhimu proflor jemlje v1 sem/ji 'j ? Tako govori Gofpod Bog od nerodovitniga grefhnika, kteri no-beniga fadu pokore ne pernefe, ker je njegovo obshalovanje grehov le na Iconzu jesi— ka, in njegov fklep je prašno drevo bres fadu.— Ali boshji namefinik, ki ima Go-fpodov vinograd v’ fkerbi, ga proli sa-nj, rekozh : „Gofpod, puffi leto drevo fiati fhe to leto, in ga bom okopal in mu pognoji!
') t-uk. 13, 7. Џ
i4*
in bo morebiti fad obrodilo; zhe ne, ya bofli pa potlej po felini" 1 ).
PremiTli, ljubi moj kriTtjan, /.lie ni(i (udi ti tako nerodovitno drevo v’ GoTpodovim vinogradu. Morebiti Gofpod Bog she dalje, kakor tri leta bodi vredniga fadu pokore na tebi ifkat, in ga ne najde. Morebiti li bosliji nameti ni k, tvoj fpovednik, persadeva, kolikor more, de bi obudil v" tvojim Terzu reT-nizhuo obshalovanje grehov in terdin fklep, le poboljfliati, de bi pernél’el vredni fad pokore, kteriga Bog she tako dolgo na tebi ifhej ali je vfe saftonj, in ni/.h s' tabo ne opravi, ker kinalo po fpovedi fpet v' lvoje Tiare grefbne navade in smole saideTh. — Premi Tli b e Te de GoTpoda Tvojiga Boga, in Te boj ; na nadn je bo nerodovitno drevo pofe-kano in v' oyinj versheno2 ). —
Tako Te tedaj vTelej k‘ fpovedi perpravi, ljubi moj krilljan; Tprafhaj nanne/,h Tvojo veft na tanko, perTerzhno obshaluj Tvoje grehe pred Bogam in is ljubesni do njega, in lerdno fkleni, Te poboljThali in Te v’ prihodnje greha fkerbno varovati.
Po laki perpravi pridi s’ saupanjem pred Tpovednika, kakor je T. Magdalena pred Je-suTa priThla. Mifli li, de (udi (i pred Jesu-
’) Luk. 13, 8. 9.	0 Luk. 3, 9.
fa pridefh. Posabi zliloveka, ki v’ fpovednizi fedi, in fi le Jesufa mifli, kteriga narneftnik je fpovediiik. S’ saupanjem in s1 ftraliam pridi k1 fpovedi ; s1 saupanjem pridi, ker ti Bog ravno s' tein, ko ti je dal f. Sakrament pokore, prav ozhitno pokashe, de nozhe (inerti greflinika, ampak de bi fe Ipokoril in vezimo shivelj s1 ftraliam pridi, sakaj fpoved te mora fpomniti boshje fotlbej per kteri te bo ravno tifti Jesuf, kteriga naineftnik je fpovediiik, ojftro fodil savolj vfili tvojih nefpo-korjenih grehov.
Zhe moralli dolgo zhakati, predili na verfto pridefh, zhakaj fpodobno in s’ poter-pesliljivoftjo. Nikar Ivojiga zliafa ne sgubi, kadar zhakafh, ampak beri, ali moli, ali pa kake kerfhanfke refnize prérnifhljuj.
Per fpovedi fvoje grehe ponishno, sve-fto, raslozhno in ob kratkim povej. — Grefh-nik fe mora ponishenati, ne le pred Bogam, ampak tudi pred fvojim fpovednikam, zhe liozhe odpufhenje fvojili grehov sadobiti. Nobena rezh boshjiga ferza tako hitro ne premaga, kakor ponishnoft. — Sheli in per-sadevaj fi, de bi te fpovediiik dobro fposnal ; nikar fe mu, nikoli boljfhiga ne kashi, kakor lì pred Bogam. Bolj ko bol h refnizhno shelel, sa greflinika fposnan biti, bolj pojdefh opra-vizhen od fpovednize. Opomni fe ponislmiga
grefhnika v’ teinpeljnu, ki je fposnal, de je velik grefhnik, kalio je fliel opravizhen is tempeljna.
Ali varuj le pa vender, de is Ijubesni do ponishnofti prevezli ne povefli per fpo-vedi, ampak sveflo in po pravizi vie povej; kar je na tvoji vefti, ne vezli, ne menj. Rasodeni fpovedniku tudi na tanko vfe tifte okolifhine, ktere greh povikfhajo ali pa pomanjfhajo; drugih okolifhin pa ni treba jnaviti. Tudi fhtevilo fvojih grehov povej, kolikor ti je niogozhe. Majhnih vfak-danjih flaboft fhtevila nifi dolshan per fpo-vedi povedati; in to je tudi fkorej nernogo-zhe ; ampak zhe li imel nefrezho, v’ kake vezhi grehe pafti, li dolshan, njih fhtevilo povedati.
Nikdar kakiga velikiga greha per fpo-vedi ne samolzhi, ljubi moj kriftjan. Zhudna je sarei’ flepota zhloveka, kteri per fpovedi kak velik greh samolzhi ! Zheniu le k’ fpovedi pride? Veliko boljfhi bi bilosa-nj, ko bi ne prifhel? Vezhi grefhnik gre od fpo-vednize, kakor je k' fpovednizi prifhel; šakaj sravin vfih fvojih grehov, ki jih je po-pred imeli, ima 1 he drug fmertni greh, nam-rezh boshji rop. — Ljubi moj kriftjan, varuj fe, de le ti leta nefrezha nikoli neper-godi. Opomni fe, de zhe to ftorifh, fe $.
Duhu lasliefli, šakaj Apofteljiii in vii boshji nameftniki fo Duha od Jesufa prejeli 'j; kdor le tedaj njim lashe, le $. Duhu lashe. — Od tega le ftrafhin sgled v1 fvetim Pifmu bere. Ananija in njegova shena Salira lia njivo prodala, fta dnarje fvetimu Apofteljnu Petru pernefla in fta rekla, de to je vfe, kar fta sa njivo prejela; ali to je bila lash, sakaj nekoliko dnarjev fta bila sa-le ohranila; in savolj te lashi fta bila obadva s1 naglo fmertjo fbtrafana; in f. Peter je fpri-zheval, de fe nifta zhloveku, ampak Bogu Svetimu Duhu slegala 2). — Nikar ne rezi, eie zbe per fpovedi kak greli samolzhifh fe ne lasliefli, sakaj kdor molzhi, fe ne lashe. Ref je, de zbe molzhifh, fe s' be-fedo ne lasbefb, ali v' d janji fe lashefh, ker fe fvojimu fpovedniku boljfhiga poka-sbefb, kakor fi. — Boj fe Boga! Zbe te prezej ozhitno ne fbtrafa, kakor Ananija in Salirò, ne bolh njegovi fodbi odfbel, zhe le refnizhno ne fpokorilb.
Zbe li kdej tako nefrezhin bil, ljubi moj kriftjan, de li kak velik greli per fpovedi samolzhal, prendili, zbe (i potem tudi vfe dolshnofti dopolnil, ki jih tak kriftjan dopolniti mora. Kdor namrezh kak velik greli
’) Jan. 20, 22. J) Djanje Ap. 5.
per fpovedi samolzhi, mora to perferzhno obshalovati, de je boshji rop fiorii; ^ gorje mi je, de fun tno/zhalu, 1 ) mora mifliti v1 fvojim ferzo ; mora povedati fpovedniku, per kolikih fpovedili je ta greli samolzhal, in zhe je tudi kak drug f, »Sakrament v’ tem grehu prejel; in mora vfe fvoje nevredne fpovedi ponoviti.
Persadevaj fi tudi, ljubi moj krifljan, de fvoje grehe raslozhno povefh fvojimu fpovedniku. Govori tako, de te bo le on flifhal, in nobedin drugi. Na ravnoft in bres ovinkov povej fvoje grehe, tako de bo fpovednik kmalo lahko fposnal flau tvoje dufhe. Zhe fe sakritih in neraslozhnih be-fedi poflushifh, (i v’ nevarnofti, fpovedni-ka sapeljati, in nepopolnama fpoved fioriti. Vfelej sheli, od fvojiga fpovednika tako fposnan biti, kakor te Bog posna. — Sra-vin tega fe pa vfelej fpodobnili in zha-ftitljivih befedi pofluslii, kakor fe fpodobi pred boshjim nameftnikam.
Nizli nepotrebniga ne govori per fpovedi, ampak ob kratkim povej, kar fi per fpraf beva nji na fvoji vefti najdel. Ne per-poveduj per fpovedi nepotrebnih okolifhin; s’ tem fe veliko zliafa sgubi; fpovedniku,
') Isa. Ü, 5.
in ljudem, ki na fpoved /-kakajo, fe zhaf vkrade, ki je vezli vredin, kakor pofvetno blago. — Tudi nikar od ljudi ne govori per fpovedi lires prave putrelle. To fploli ni prav, od fvojiga blishnjiga govoriti ali ga imenovati per fpovedi. Le kadar je prava potreba, to je, kadar le fpoved ne more drugazlii popolnoma opraviti, je to per-puflieno.
Po dokonzhani fpovedi ponisbno po-flufkaj nauk fvojiga duliovniga ozheta, in ga prejmi, kakor ko bi ti ga lam Jesuf dal. Poflufhaj fpovednika kakor je Marija Jesufa pofIufhala. Vie zliafno in posemelj-lko je bila takrat posabila in v' nemar pu-ftila, in je le v1 Jesufovo befedo samifhljena bila. Tako tudi ti takrat, kadar ti fpoved-nik per fpovedi govori, vfe fvoje zliafne opravila, vfe fvoje teshave in sopernofti posabi, in poflufhaj s’ vfo prizhijozlinoftjo fvoje duflie svelizlianfke nauke boslijiga na-ineftnika. Leti nauki fo vezhidel bolj sve-lizlianfki in vezli vredni, kakor pridige; sakaj pridigar fploli govori vfim fvojim po-flufhavzam, in ne more vfakimu pofebej povedati, kar mu je potrebno. Kadar li pa per fpovedi, ljubi moj kriftjan, fposna tvoj Ipovednik tvoje pofebne dufline potrebe, in njegov nauk je ravno tebi permerjen; in
veliko rezili bofli v’ fpovednili naukih flifhal, ktere fe na prishnizi ne morejo tako na tanko in ozhitno rasloshiti.
Sravin tega je tudi gotova refniza, de fpovedniki imajo pofebno guado od .lesola Kriftufa, grefhnikam svelizhanfke nauke dajati. Mallinik ni nikoli tako sarei’ Je-sulov iiameftnik, in ujemo podobin, kakor v1 fpovednizi; sakaj :
1.	Jesuf je bil na ta fvet prifhel, ite de bi fvojo voljo dopolnoval, ampak voljo fvojiya ncbefhkiya Ozheta Tako tudi fpovednik ne pride v’ fpovednizo po fvoji laftni volji in savolj febe, ampak savolj Boga, in de bi njegovo fveto voljo dopolnil , ker liozlie grefhnikam odpufhenje grehov in guado dodeliti po fvetim Sakramentu pokore.
2.	Jesuf pravi:	„Sdravi ne potre-
bujejo sdravnika, ampak bolnikiu 2). In Jesuf je sarei nafli nefkonzhno dobrotljivi in vfmiljetii sdravnik ; on je naflie dulhe osdravil in od lineiti reflui. — Ravno tako je tudi dober in sveft fpovednik saref duflmi sdravnik; grefhnik je na dufhi bolan, njegova duflia je ranjena, in vzhali fo njene rane fkrite ; ali fpovedniku fe rasodene in
>) Jan. 6, 38. Luk. 5, 31.
um pokashe fvoje nar fkrivnejfhi rane, na ktere mu fpovednik dobriga sdravila poloshi, lo je, svelizhanfke nauke, tako osdravi njegovo dufho, s’ boshjo po-mozhjo.
3. Jesuf je nar raji grefhnike uzhil, in je ozhitno rekel:	„Ni/im prifhel pra-
vizhnih klizat, ampak grefhnike k' pokori(( In defiravno fo mu njegovi napuhujem in neufmiljeni fovraslmiki ozhitali, de siniram s’ grefhniki hodi in llie jé s’ njimi, fe ni dal od verniti od fvoje ljubesni do grefhnikov, sakaj le sato jih je ljubil in ilkal, de bi jih na pot pokore perpeljal.— Ali ne ravna ravno tako tudi fpovednik? Kadar ga vidifh v1 fpovednizi obdaniga od fpokornih grefhnikov, ki zhakajo odpufhe-nja fvojih grehov in svelizhanfkih naukov, fe fpomni Jesufa, ki kashe grefhnikam pot pokore, in jih na-njo napeljuje. In kakor je Jesuf (pokornim grefhnikam grehe od-puftil in jim rekel:	„Saupaj, moj fin,
tvoji grehi fo ti odpufheni“ „Glej, osdravi jen (i ; nikar vezli ne greflii, de fe ti kaj hujfhiga ne peryodi“ ; ravno tako tudi fpovednik ravna, njegov pravi nameftnik.
0 Luk. 5, 33.	2) Mat. 9, 3. J) Jan. 5, 14.
4. Jesuf nam je povedal lepo priliko od sgubljetiiga fina in njegoviga ufmiljeniga oeheta. — AH kdo je leta ufniiljeni ozheV Ravno Jesuf, nafli Gofpod in nafli Rog, nafh dobrotljivi Svelizhar, od kteriga fo preroki perpovedovali, de nalomljenima terftja ne bo poteri1 ), to je, de fe bo uf-milil grefhnika, deliravno je she .saflusliil, od Boga potret in savershen biti, zli e fe bo le refnizhno fpokoril in k1 Bogu vernik In de bi grefhnika saupanje dal, fe k’ Bogu verniti, nam je povedal to lepo priliko. — V1 fvetim Sakramentu pokore nam je Jesuf tifili ufniiljeni dobrotljivi ozlie, kteri fvojiga sgubljeniga lina tako ljubesnivo fprej-me, kadar nasaj pride; in fpovednike je na fvoje mefta poftavil, in jim je oblaft dal in perporozhil, fpokorne greflinike, kteri sliele fe k’ Bogu nasaj verniti, dobrotljivo fprejeti in k’ njemu perpeljati.
Spovednik je tedaj sarei’ Jesufov na— inefiiiik, in njegov nauk je Jesufov nauk. Tedaj, ljubi moj kriftjan, ga svetto in ,s’ hvaleslinim ferzam poflufhaj, in fe varuj, mu nafproti ravnati. Bolj ko fposnafli, de je fpovednik Jesufov nameftnik, bolj li dolshan, njegove svelizlianlke nauke ohraniti in do-
') Isa. 43, 3.
polnovati ; in ftrafhna bo tvoja fodba pred Jesufam, suhe nauke tiftiga v’ nemar pu-lliafli, kteriga na njegovim meflu vidifli.
Zlie ti fpovednik po dokonzhanim nauku odveso da, jo prejmi s’ hvaleshnim in fpo-kornim lerzam, in niifli lì, de ti Jesuf pravi: Moj /in, tvoji grehi [o ti odpufheni; * ozdravljen //, nikar vezli ne grefhi. — Ponovi terdni fklep, le fkerbno greha in grefhne perloshnofti varovali, in proli Boga, de ti guado in pomozli da.
Zlie pa odvese ne dobifli, nikar ne godernjaj soper fpovednika, ampak ponishno Iposnaj, de je nifi vredin. Nikdar tiiiili ne polnemaj, ki liozliejo po lili odveso od fpovednika sadobiti, in fe s’ njim prepirajo, zlie jim jo odrezke. To je nefpodobno in grefhno. Saupaj, de Ipovednik bolj ve, kakor ti, kaj li saflushil.
Po dokonzhanimii fpovednimu nauku ti fpovednik tudi kako pokoro da. Dobro po-flufliaj, kaj ti naloshi, in ponishno vie prejmi. Zlie ne rasumifh, ga poprafhaj. Leto pokoro svefto in lires odlafhanja opravi. Dobro ftorifh, zlie flie vezli opra-vifh, kakor ti fpovednik naloshi, sakaj pokora, ki ti jo fpovednik da, je vezhidel premajhna sa tvoje grehe. Ali tudi v’ tej rezki, kakor v1 vfaki drugi, morafh po
modrofti in pokorfhini ravnati, zhe na pravi poti oftati shelifh. Zhe tedaj shelifh, kake pofebne fpokorne dela opravljati, fe pofve-tovaj s' fvojim fpovednikam, in fe popolnoma njegovi volji podversi. Zlie po fvoji Ialini volji, soper voljo fvojiga fpovednika, kake fpokorne dela opravljalh, fe saftonj pokorifh5 Bogu tvoja pokora ni prijetna; njemu bi bila tvoja pokorfhina bolj prijetna, kakor vfa tvoja laftnovoljna pokora. V’ tem fe nekteri fvojoglavni kriftjani mozlino golj-fajo. Opravljajo vzliaß ojftre fpokorne dela In es * pervoljenja ali tudi soper voljo fpovednika, in miflijo, de veliko safluslienja pred Bogam imajo; ali Bog vfe to saver-she, ker hozhe pokorfhino imeti; pokorfhina mu je ljubfhi, kakor vfe darovanje, in kakor vfe fpokorno djanje. — Sa kaj je bila pokora, ki jo je Jesuf sa naf grefbnike na krishi opravil, njegovima Ozhetu tako d o pad Ij va? Sato, pravi f. Pavl, ker je fvojimu Ozhetu pokorio po-flal do Imerti, zìo do fmerti na krishi. — Nikar fe tedaj ne moti, ljubi moj kriftjan, in podversi fe popolnama, v1 fvojih fpokor-nih delih, volji fvojiga fpovednika. En lam Ozhenafh, ki ga po volji Ivojiga fpovednika sa pokoro ismolifh, je vezli vredin pred Bogam, (savolj ponishne pokorfhine}, ka-
kor ojftri pofti in druge fpokorne dela lires volje, ali zlo super voljo boshjiga na-meftnika.
Navadne fpokorne dela fo: molitev, poft in miloftljivi darovi; kakor fe bere v1 I veti m Pi finu: „Dobrajc molitev s' po/lam in s’ miloftljivimi darovi' j. Tudi od vfa-ziga tih treh dobrih del fe bere v* f. Pifinu; de fo fpokorne dela. Od molitve je re-zlieno, de „molitev z/doveka, ki fe poni-shuje, predere oblake“*). Pofebno je molitev zhloveka, kteri s1 ponishnim ferzam in v’ duhu pokore, kakor kralj David, Boga proli, de bi mu njegove grehe odpuftil, Bogu prijetna; in sadobi, kar sheli, to je, odpu-ihenje grehov.
Od po/ta najdemo sgled Ninivitarjev, kteri fo fe od pogubljenja refluii s’ refnizh-no pokoro; in njih fpokorno delo, sravin Ipreobernjenja in poboljfhanja, je bil poft. iS. Basili pravi, de ko bi fe Ninivitarji ne bili ojftro pollili, bi gotovo ne bili pokon-zhanju odfhli. — Nar lepfhi sgled fpokor-niga pofta nam je Jesuf dal. Çhtiridefet dni fe je v1 pufhavi tako ojftro poftil, de ni nizli jedel; ne savolj fvojih grehov, šakaj nikdar nar manj f biga ni na febi imel,
Tob. 13, 8.	5) §ir. 35, 21.
ampak savolj naduh, ki jih je leto Jagnje boshje na-fe vselo.
Od miloftljivih darov, ali almoshne, le vitli v’ fvetim Pifmu, kako rad Bog ti-ftim grehe odpudia in miloft fkasuje, ki fo miloftljivi fvojimu blishnjimu. V' bukvah To-bija fe tako bere: „Ahnos/ma od v/iijaavelia in od fmerti re/hi, in ne ho perpu/li/a, de hi dufha v’ temete f/dau l). In dalej fe Itéré: „A/moshna od fmerti refhi ; in ravno po nji fe archi ozhi/li/o, in milo/t fe sa-dohi in vezimo slavljenje•• *). — De je ufmiljenje s’ revnim, zhe pride is duha pokore dobro fpokorno delo v' odpiifhenje grehov, fe vidi tudi is fveta kteriga je prerok Daniel dal kralju Nabuliodono-sarju, rekozh: „Naj ti ho prijetiti moj fvet, o kralj! S’ a/moshno odkupi fvoje arehe, in fvoje krivize s' vfmif'jenjem do ubogih- Tako ti ho Rog odpu/lil tvoje pregrehe“ v).
Is tega fe tedaj vidi, de molitev, poft in miloftljivi darovi fo sarei fpokorne dela, zite jih grefhnik v’ duhu pokore opravlja. — Sravin tih fpokornih del je pa tudi poter-peshljivoft v' teshavah in nadlogah dobra pokora. Bog je nalitim pervim ftarfhem,
Tob. 4, 11. Tob. 13, 0. 3) Daniel 4, 24.
ki fo v1 paradisi» grefhili, osnanil, de bodo veliko (erpeti imeli na tem fvetu savolj greha, ki fo ga fiorili. Is tega fposnamo, de vfe teshave »allaga posemeljfkiga slavljenja fo nam sa pokoro dane. Dokler lo pervi ljudje v’ nedolshnofti, bres greha, shiveli, nifo nizh terpeti imeli; le kadar fo bili grefhniki poftali, jih je terpljenje dofhlo. — Ko bi mi, ki Imo vii grefhniki, to dobro premiflili, bi teshave tega slavljenja vfe drugazhi prejeli in preterpeli. Zhe pa tega ne premiflimo in li k’ ferai ne vsa-memo, bomo terpeli in terpeli, pa nam ne bo nizh v’ svelizhanje saleglo.
To refnizo bi imeli pofebno ljudje ni-fkiga, revniga fianu dobro premifliti. Oni imajo vedno perloshnoft, s’ voljnim poter-pljenjem v’ fvojih teshavah, lepo pokoro sa fvoje grehe fioriti. Njih shivljenje je polno teshav in terpljenja; vedno terdo delo; vfe teshave in sopernofti vremena, sdaj vrozhi-na, sdaj mras; vezhidel fiaba in revna hrana; revno oblazhilo; mnoge bolezhine in bolesni, in veliko drugih teshav in nadlog; to je njih shivljenje na tem fvetu. Nar bolj shaloftno sravin je pa to, de vfe to terpljenje je vezhidel sgubljeno sa vezhnoft, in bres vfiga saflushenja; ker ni v’ duhu pokore prejeto in preftano, ampak s’nepoter-
peshljivoftjo in s’ pomnoshenjem grehov. In tako li ljudje vezhidel to, kar jim ufmiljeju Bog, is nefkonzhno dobriga namena, sa pokoro da, in de bi li odpufhenje fvojih grehov sadobili, le v1 fvoje pogubljenje ober-nejo s1 pomnoshenjem fvojih grehov, nam-rezh s’ nepoterpeshlj ivoftjo, s’ jeso in kle-tvjo; in tako tukej terpe, in bodo tamkej vezhno terpeli, zhe le ne fpreobernejo.
Nikar ne inifli, ljubi moj kriltjan, de ti ni treba pokore delati, ker je JesufKri-ftuf fvojimu nebefhkimu Ozhetu sa nal' grefh-nike sadofti fiorii, in nam odpufhenje vlih grehov sadobil. — Ref je, de je nafh Sve-lizhar fvojimu nebefhkimu Ozhetu sa nafhe grehe sadofti fiorii, in de je njegovo sa-flushenje nefkonzhno vezhi, kakor grehi vlih ljudi viih zbalo v ; in tudito je ref, de zhlo-vek s1 vfo fvojo pokoro ne samore fam is febe eniga farniga greha sbrifati, in ras-shaljeni boshji pravizi sa-nj sadofti fioriti. Vfe to je ref, sakaj to naf fveta vera uzhi. Uzlii naf pa sravin tudi, de Imo per лгПт tem dolshni, (pokorne dela opravljati, sakaj drugazhi ne poftanemo detonimi Jesu-foviga saflushenja in njegove nefkonzhno velike pokore sa naf. Ref je, ljubi moj kriftjan, de je saflushenje Jesufoviga fpo-korniga terpljenja smiram nefkonzhno veliko,
ali tebi ne bo 'nizli pomagalo, zlie fe ga delëshniga ne ftorifh, kakor ti on lam sa-poveduje po naukih iu sapovedih fvoje fvete Zerkve. Per tem pa smiram ref oltane, de bofli na sadnje le po nefkonzlinim sa-fluslienji Jesufa Kriftufa, ne pa po fvoji pokori, vezhno svelizhanje sadobil; ali po fvoji pokori lì njegovo saflushenje perdobifh.
De bofli to fhe bolj previdil in rasu-mel, premifli to priliko ali pergliho. Ko bi poftavim, kaki kralj kakimu revnimu jetniku, ki je savolj fvojiga velikiga dolga v' jezili, in ki nima zlo nizh premoshenja, de bi fvoj dolg poplazlial ; ko bi tedaj kralj temu jetniku tako rekel: Proli me, in bom vef dolg sa-te poplazlial. In ko bi potem leta revni jetnik fvojiga dobrotljiviga kralja ne hotel profiti, is nemarnofti ali is prevsetnofti, bi smiram v1 jezili oftal, ker bi nikdar ne samogel fvojiga dolga poplazliati, deliravno ima njegov kralj sadofti dinarjev sa leta dolg, in tudi fhe veliko vezilj ali temu zbloveku nizh ne pomagajo, ker nozlie fiorili po volji kralja. — Ko bi ga pa profil, bi kralj limalo vef njegov dolg poplazlial, bi bi bil refhen is jezlie. Leta »hlovek bi potem mogel fposnati, de ga je saref le dobrota kralja ref bila ; ali vender bi pa sra-vin tudi fposnati mogel, de ko bi ne bil
fiorii, kar mu je kralj rekel, bi ne bil nikdar refhen. — Ravno tako tudi grefhnik, zhe ne fiori vfaj toliko pokore, kolikor mu Bog sapoveduje fkosi ufia fpovednikov in duhovnih uzhenikov, ne ho refhen, defiravno je Jesufovo saflnshenje nefkonzhno veliko; šakaj njemu nizh ne saleshe, ker li ga no-zhe perdobiti.
Ljubi moj krifijan, naj ti tukej tudi fbe do/f/o fpoved perporozhim. Zbe je nifi fhe nobenkrat fiorii, jo fiori, in le, kolikor ti je mogozhe, dobro perpravi. Tudi je dobro, jo vezbkrat v1 fvojim shivljenji fioriti; polebno tudi, kadar krifijan mifli v1 kak drugi 1'tan flopiti. — Potrebna je pa dolga fpoved:
1.	Vliin tifi im, kteri fo-tako nefrezhni in flepi, de kak velik greh she dolgo zhafa samolzhujejo, in tedaj nevredne fpovedi, ki nizh ne veljajo, opravljajo.
2.	Vfim tiftim, kteri fo dolgo zhafa v’ kakih grefhnih navadah shiveli, pofiavim, v’ pijanofii, v’ nezhiftofti, v; krivizah, fov-rafhtvu, i. t. d. Zhe le shele refnizhno fpreoberniti in s’ Bogam fpraviti, jim je dolga fpoved potrebna, de popravijo fpovedi, ki fo jih bres vfiga 1'adu pokore opravljali, ker fo fe po fpovedi vfelej fpet v1 ravno tifte grehe povernili.
«os
XII.
Pogoftno,
in kolikor je mogozhe vredno
fveto oliliiijilo.
Jesuf pravi: „Jeft (im shivi kruh, ki (im is nebel- prifhel. Kdor bo od tega kruha jedel, bo vezimo shivel. “
Jesuf, nafh uiiniljeni Svelizliar, nam je, po fvoji nefkonzhni milofti, dal fveti Sakrament pokore, v1 kterirn nam grehe od-pufha in iiallie dufhe ozhifhuje. Ali to fhe ni bilo sadofti njegovi nesapopadljivi ljubesni. $he drug fvet Sakrament nam je dal, v’ kterirn fe dufhi, potem ko jo je v’ fvetim Sakramentu pokore ozhiftil, savshiti da, in fe s’ njo tako na tanko fklene, de on v’ nji oflane, in ona v1 njem. V’ tem pre-fvetim Sakramentu fe Jesufova ljubesin nar bolj pokaslie kakofhina je.
Nefkonzhna je, sato fe dulhi savshiti da, fe s’ njo fklene, ji da saftavo vezhniga
') Jan. 6, 61. 53.
svelizhanja, v’ nji sliivi, portane duflia nafhe dufhe; in tako she na tem fvetu tifto sedi-njenje s1 nafho dufho sazhne, ktero bo v’ nefkonzhni vezhnofti njena nar vezhi frezlia, njeno neisrezheno vefelje.
Nesmerjena jej sato mu ni bilo sa-dofti, de nam je vfe druge fvete Sakramente dal, v’ kterih nam v1 vlili okolifhinah nafhiga snivljenja, od rojftva do fmerti, fvoje fvete gnade daje; vie to njegovi lju-besni ni bilo sadofti, sakaj ona nobene mere ne posna; sato le nam sravin Tvojih gnad tudi fhe famiga febe da v1 tem prefvetim Sakramentu.
Vfiyamoyozhna je. V1 vlili fvetih Sa-kramentih vidimo in fposnamo fzer vfiga-mogozhnoft Jesufovo ali per nobenim fe njegova ljubesin tako mogozlma ne pokashe, kakor v’ tem prefvetim Sakramentu, v’ kterim on fam prebiva. Saref le vligamo-gozlma ljubesin ga je permorati samogla, fe v’ ponisiino podobo kruha podati, med nami prebivati, in med nami urtati, defiravno njegovo prezhudno ljubesin do nal’ tako malo fposnamo in tako flabo povrazhujemo !
Nesapopadljiva je. Kdo bo leta pre-zhudni Sakrament .Jesulove ljubesni kdej sapopafti samogel? Ne le nam, flabim ftvarem, je to nemogozhe; tudi Angelji, ki
ga v’ prefvetim Sakramentu vedno molijo, fé le alluditi samorejo, sapopafti je pa tudi njim nemogozhe, kako je njih in nafli Go-fpod in Bog v1 fvoji ljub esili do ljudi tako aelezh priti samogel ! — In tudi tam v’ frezhni vezhnofti, kjer ga ne bomo vezli v1 fkriviioftnih podobah, ampak od oblizhja do oblizhja gledali, bo njegova liesapopadljiva ljubesiu do naf liafhe vezhno in smiram novo zhudenje.
V’ tem prefvetim Sakramentu najde dufha nar lepflii in nar vezhi perpomozhke sa fvoje svelizhanje. Zhe tedaj shelifh, ljubi moj kriftjan, vezhno svelizhanje sadobiti, — in to gotovo shelifh ! — ti persadevaj, po-goflo, in kolikor je mogozhe vredno, prejemati fveto obhajilo. Kdor leta prefveti Sakrament v’ nemar pufha, ozhitno po-kaslie, de nima pravih gorezhih shelja, fe svelizhati. Jesuf fam pravi, de zhe ne bomo jedli njegoviga mefa in pili njegove kervi, (to je, zhe ne bomo prejemali fve-tiga obhajila}, ne bomo imeli slavljenja v1 febi, to je, vezhniga shivljenja v’ nebelih. In potem pravi, de kdor bo jedel njegovo niefo in pil njegovo kri, bo imel vezhno slavljenje.1) '
4‘
') Ja«, «, 54, 55.
Po tako ra,slozluiili befedah in tako ljubesnivih obljubah nal'higa ufmiljeniga Je-sufa je sarei nemogozhe, prave gorem he shelje imeti, fe svelimhati, in vender v1 nemar pufhati leta prefveti Sakrament, po kterini nam Jesuf liomlie dodeliti vemhno svelimhanje.
Tedaj ga ti, ljubi moj kriftjan, rad, pogofto, in kolikor je mogomhe vredno prejemaj, in bolh mhedalej bolj fposnal, kako obiln isvirk gnad in perpomomhkov je leta prefveti Sakrament. Jesuf nam v’ tem Sakramentu tako govori: Je/l ß m kruh slavljenja ; kdor pride k' meni, ne bo /Iradah, in kdor v’ mene veruje, ne bo nikoli s/ie-jin — Pridi tedaj rad in pogofto k'njemu, in tvoja dufha ne bo biadala, „sukaj Jesuf Kri/tuf jo bo napolnil s’ fadam pra-vize, v’ z'hafl in hvalo boshjo“*j.
Karkoli tvoja dufha potrebuje, profi .Jesufa v’ fvetim obhajilu, in ti bo vfe dal, po njegovi fveti volji. Kakor je Bog v’ ftarih mhalih modrimu kralju Salomonu rekel:	„Proß ine; kar shelifh de bi ti
dalUòj; tako tudi Jesuf v’ fvetim Sakramentu tvoji dufhi pravi.
') Jan. C, 35.	'0 Filip. 1, 11. 3) IH. Kralj. 3, 5.
Premifli vzhafi, ljubi moj kriftjan, kdo je Jesuf, ki ga v1 fvetiin obhajilu preje-mafli, in bofh zhedalej bolj fposnal, kako neisrezheno te ljubi; in tako ga bolh tudi ti zhedalej bolj ljubil, in fe ne bolh nobene rezili na fvetu tako bal, kakor greha, ker tvojiga Jesufa rasshali.
1.	.Jesuf je tvoj Gojpod in tvoj Boy. Vezhin Bog je Jesuf, Bog $in, vezhni $in vezhniga Ozheta. Ali po tvoji nefkonzbni milofti je zhlovek poftal, nam popolnama enak v’ vlili rezheh, sunaj greha. — Greh, leta preftralhna hudobija, je bil /hloveka od Boga odvernil in tako delezli odlozliil, de nobenimu vezli ni bilo mogozhe, fe Bogu perblishati, fhe menj pa, fe s’ njim sediniti. Tedaj je -Bog — o nesapopadljiva miloft! — Bog fe je zhloveku perblishal, fe je s’ zblovekam sedinil, je v’ fvojo vezimo boshjo natoro, flabo zhlovefhko natoro vsel, in tako je popolnama zhlovek poftal, in ni nehal, popolnama Bog biti. — To nam Jesuf pofebno v’ prefvetim Sakramentu na snanje daje; sakaj tukej ga molijo Angelji in Arhangelji in vfe nebefhke Mozhi; in tukej ga prejema zhlovek in fe s' njim popolnama sedini, v1 snaminje, de je zhlovek s’ Bogam fpravljen, in de je namenjen,
tamkej v’ vefelji fvojiga Gofpoda s' njim na vezimo sedinjen biti.
2.	Jesuf je tvoj odrefhenik, on ti je slavljenje reflui; ne le zhafno, kakor vzhali zhlovek fvojimu blishnjimu to shivljenje re-fhi, ampak vezimo shivljenje ti je reflui. Bres njega bi ti bilo popolnania nemogozhe, vezimo shivljenje nebefhko sadobiti; bres njega bi ravno neumerjozhnoft tvoje dufhe tvoja nar vezlo in nefkonzlma nefrezha bila. — lu v1 tem prefvetim Sakramentu ti daje jefli od shiviga kruha nebefhkiga, de bi ti ohranil shivljenje, ki ti ga je reflui.
3.	Jesuf je tvoj ozke; tifti dobrotljivi ozlie, ki fvojiga sgubljeniga lina s’ perler-zhno dobroto prejme, kadar k’ njemu nasaj pride. Premini, ljubi moj kriftjan, kolikokrat je tudi tebe she fprejel v’ fvetiin Sakramentu pokore, defiravno li she tolikokrat saflushil, fpred njegoviga oblizhja sa-vershen biti, savolj fvoje nesveftobe in ne-hvaleslmofti. — In potem ko te je ljubesnivo fprejel in objel, v1 smaminje perferzhne fprave in odpufhenja, te pelje k’ fvoji misi, in ti nefkonzhno boljfhi jed da, kakor tifti evangeljfki ozlie fvojimu fpreobernje-nimu limi.
4.	Jesuf je tvoj brut. V1 fvetim Pifmu ti na snanje da, de njegov Ozlie je tudi
tvoj Ozke — Dalej pravi, de kdor bo voljo njegoviga nebefhkiga Ozheta dopolnil, bo njegov brat in njegova feftra. Zhe tedaj le refnizhno hozhefh, zhe fi persade-vafh, boslijo voljo smiram dopolnovati, je Jesuf smiram tvoj brat; in sheli fe s1 tabo fkleniti v1 prefvetim Sakramentu, de bi ti fvojo nefkonzhno ljubesin bolj fprizheval, in fvoje gnade bolj obilno delil.
5.	Jesufje tvoj perjatel. $ voj im Apo-fteljnam je rekel, de zhe bodo ftorili, kar jim sapoveduje, bodo njegovi perjatli. Ravno to tudi tebi rezhe. Zhe tedaj shivifh po njegovih (Vetih naukih, imafh njegovo laftno befedo v’ saltavo, de je tvoj perjatel. On je tako sveft perjatel, de je fhe zlo Judesha, ravno takrat, ko je bi) prifhel ga fovrashnikam isdat, fvojiga perjatla imenoval! — Kolikanj bolj bo tebe sa fvojiga perjatla fposnal, kadar bofh k’ njemu pri— lliel, ne de bi ga njegovim fovrashnikam isdal, ampak de bi ga s’ ljubesnijo v’ fvoje ferze prejel.
6.	Jesufje tvoj nzhenik, tvoj „edini in dober uzhenik“. Vfe kar je vredno ve-deno biti, te je Jesuf nauzhil; le on ima belede vezhniga shivljenja; le on ti je ra-
sodel refnize, ki fo nefkonzhno vredne ve-dene biti; vfe drugo, kar vefh, je prasnu nizh. ф. Pavl, ki je bil tako uzhen, je fposnal, de vfe njegove uzhenofti fo fineti, proti vifoki uzhenofti, ktero je bil od Je-sufa prejel. — Pofebno te pa.lesufv1 pre-fvetim Sakramentu vfe lepe zhednofti uzlii. Poflufhaj ga svefto s’ uilieli fvoje duflie, in s' zhiftim in mirnim ferzam, in ga bofh raslozlmo fliflial, kako te uzlii, de fe pod-versi v' vlili rezlieh volji nebefhkiga Ozlie-ta; de bodi krotak in is ferza ponishin ; de bodi pokorili in poterpeshljiv, zhift in Ipo-dobin, sveft in poboshin v' boshji fluslibi; poln terdne vere, in de sbivi po nji; poln fvetiga saupanja, in de sanizhuj vfe po-fvetno; poln perferzhne ljubesni do Boga, in savolj Boga do vlili ljudi. Vfe to je on v1 djanji dopolnoval, in to tudi tebe uzlii, zhe ga prav premiflifli v1 prefvetim Sakramentu. Srezliin li, zhe fe rad s’ Marijo k’ njegovim nogam vfedefh in ga poflu-fhafli.
7.	Jesuf je tvoj dufhni sdravnik. V fvetim Sakramentu pokore osdravi on tvojo dufho od vlili njenih ran in bolezhin; in v1 fvetim obhajilu ji nar bolji hi perpomozhke daje, fe v’ prihodnje varovati greha, ki je dufhna bolesin. Sato pravi fveti Triden-
tin f ki sbor, de pr cfve to Ref/tnje Telo je stirar il o, ktero naj' refhi od rfakdanjih pregrefhkov, in na/ varuje /merimga grehu lj. — Kakor je Jesuf, kadar je na tem fvetu shivel, flepim riditi, gluhim fli-fhati in mutaftiin govoriti dal; tako tudi tvoji dufhi ftori, zhe ga rad inpogofto, in kolikor je mogozhe vredno prejemafh v1 prelvetim Sakramentu. — Viditi in fposnati ji da fvojo nefkonzhno lepoto in ljube,snivoft, in li jo tak sedini, de ga ne more vezli sapuftiti, in de fe ji vie pofvetno vefelje oftudno, in vfe pofvelne lepote soperne sde. — Slifliati in rasumeti ji da notranji glal’ fvoje ljubesni, s1 kterim jo k1 febi vabi; jo pelje v1 pufhavo njeniga ferza, in ji tam ljubesnivo govori od vliga tega, kar od nje skeli, de naj v1 djanji dopernafha; in potem zhedalej bolj gluha poftane vflmu po-ivetnimu sapeljevanju. — Govoriti ji daGo-Ipodu njenimu Bogu; ji da gnado notranje molitve, v1 kteri le s1 njim pogovarja, kakor ko bi ga she gledala od oblizhja do oblizhja.
8.	Jesuf je tvoj dufhni pa/tir; tifti dobri paftir, ki je fvoje shivljenje dal sa-te, ki li njegova ljubljena ovzhiza. Sravin tega
ti je nefkonzlinn dobro du fimo pallio per-pravil v1 fvojih fvetih naukih, ki jih vedno osnanovati flifhifh, in v’ fvojih guadali, ki ti jih neprenehoma deli. — Ali vie to njegovi ljubesni do tebe Ihe ni bilo sadofti, temuzh v1 tem prefvetim Sakramentu le (i famiga febe da, ti da jefti od shiviga kruha, ki je is nebel' prilhel, de bi te v’ vezimo shivljenje ohranil; sakaj kdor bo od tega kruha jedel, bo vezimo sliivel. To je dober paftir, ker fvoje ljubljene ovzhize s’ nebefhkini kruha m pale, ki je njegovo pre-fveto Telo!
9.	Jesuf je shenin tvoje dufhe. Dober shenin fvojo nevefto ljubi, ji je sveli, jo redi in sa-jijo 1'kerbi, je poterpeshljiv in perjasin s’ njo, in-ilhe, jo frezhno fioriti, kolikor more. — $posnaj is tega, kako dober shenin tvoje uufhe je Jesuf. — Nefkonzhno velika je njegova ljubesin do tvoje dufhe, kadar je v' guadi boshji. Nikdar ne bofli samogel popolnama fposnati in sapo-pafti njegove ljubesni do tebe, ne v’ tem. shivljenji, ne v' vezlinofti. Zela vezhnoft ti ne bo sadofti dolga sa premifhljevanje lete ljubesni! — Vedno in nepremakljivo ti je on sveft; le tvoja dui ha mu je velikokrat • nfsvelta; ali po fvoji nefkonzhni dobroti je ne savershe prezej, ampak jo vsame fpet
v’ gnado, kadar s’ ljubesnijo, in s’ obsha-lovanjem fvoje. nesveftobe; fpet k’ njemu nasaj pride. — Dobrotljivo fkerbi sa-njo in jo redi s1 „zhesnatomim kruharnkteri jo lepo in stiravo ohrani, zhe li persadeva, ga s’ ponishnoftjo in hvaleshnoftjo vshivati. — Njene flabofti poterpeshljivo prenafha, in jo ljubesnivo fvari in uzhi; in de bi v1 prihodnje bolj mozhnabila, ji da jefti „kruh mozhnih“, de v' mozhi tete jedi hodi nozh in dan y dokler ne pride do Gore Gofpo-dove'~).— Srezhna je duflia, ktera je Je-sufova nevefta, frezhna je v1 Jesufovi Iju-besni! Na tem fvetu fzer veliko terpi, ker fvojiga ljubljeniga Jesufa lhe ne gleda od oblizhja do oblizhja; ker je od vednih fku-fhnjav obdana, in v’ vedni nevamofti, Jesufa rasshaliti iu sgubiti. Neisrezheno sheli, v’ tifti lian priti, kjer fkufhnjav vezh ne bo; kjer bo popolnama nemogozhe, nar manjfhi greh fioriti. Te slielje in to upanje jo v' teshavah potolashijo, jo v’ dobrim po-terjujejo, in gorezhe slielje v1 nji obudé le s’ Jesufam sedi n iti v’ prefvetim Sakramentu, de bi tamkej vezimo s' njim sedi-njena bila.
10.	Jesuf ti je pot, refniza in s/iiv-
ljenje. — On je tifta vofka pot, ki v1 ne-befa pelje; teshavna je fzer vzhafi, ternjeva in fterina; ali kratka je, zhe jo prav pre-miflifh, šakaj nar daljfhi shivijenje na tem fvetii je zlo nizli proti vezhnofti; ona le je dolga, ki je bres konza. In sravin vlili teshav te poti ti bo vender neisrezheno prijetna, zhe bofli svefto po nji hodil, šakaj Jesuf bo vedno per tebi; in kadar bofli trudili, ti bo ljubesnivo rekel : „Pridi k’ meni, ki li trudio io s' teshavami obdan, io ti jih bom polajfhal“. In v’ prefvetim Sa-kramentu ti daje tifto mozhoo jed 5 po kteri samorefh nozh in dan, nepreneliama, po tifti poti hoditi, ki je 00. •— O11 je tifta vezlina refniza, ktera govori v1 fvetim Pif-rmi 5 onima befede vezhoiga shivljeoja; njegove befede fo vezline in ne bodo nikoli preflile 5 nebo in semlja bo prefhlo, njegove befede pa ne; refnizhne fo, in frezhin je, kdor jih poflufha in ohrani, in v’ vlili rezheli po njih ravna. — On je shivijenje, in le on deli shivijenje; njem je slavljenje, in shivijenje je luzh ljudi“1'). Ne le zhafno shivijenje deli 011, ampak tudi vezimo. On je shivi kruh; in kdor bo od tega kruha jedel, bo imel vezimo shivijenje.
') Jan. 1 , 4.
O glej tedaj, ljubi moj kriftjan, kaj ti je Jesuf! — O premifli vezhkrat, kdo je •Jesuf, in kako frezhin li, kadar ga, kolikor je mogozhe vredno prejmefh v' prefve-lim »Sakramentu ! — Zhe ga pogofto prejeti ne shelifh, ne premiflifh, kdo jej sakaj ko l»i dobro premil lil in fposnal, kdo je Jesuf, bi perferzlmo shelel, ga pogofto prejemati, in l»i li is vfe mozhi persadeval, tako shi— veti, de bi ti perpufheno bilo, pogofto k1 njegovi misi perflopiti, in de bi ga tudi vfelej, kolikor je mogozhe, vredno prejel.
Kako pogofto bi fe imelo k' fvetimu obhajilu hoditi, fe ne da fploh povedati, sakaj to fe mora po okolifhinah vlaziga pofebej prefoditi. Dobro bi bilo, ko bi fi vii kriftjaiii fploh persadevali, vfaj vlak ine-fez enkrat k' fvetimu obhajilu iti; nekteri pa veliko bolj pogofto.
lijubi moj kriftjan, persadevaj li, med tiftimi bili, kteri pogofto k' fvetimu obhajilu hodijo. Vender pa nizli ne flori bres do-voljenja fvojiga dobriga in fkerbniga fpoved-iiika. Zhe shelifh, fe bolj in bolj s1 Jesu-fani fkleniti, in zhe zhutifh, de te fveto obhajilo bolj sveftiga flori v1 dopolnovanji yfih tvojih dolshnoft, in bolj gorezhiga v1 ljubesni do Boga in do blishnjiga, rasodeni <o fvojimu fpovedniku, in ga proli, de naj
ti perpufti, pogofto k' misi Gofpodovi per-ftopiti; potem le papopolnama njegovi volji podversi.
Zhlovek ne more nikoli prevezli pogofto fvetiga obhajila prejemati , zhe ga .sarei' v’ povikfhanje boshje zliafli, in fvoji dufhi v’ svelizhanje prejema; sakaj ravno sato nam je Jesuf leta prefveti Sakrament dal. Pervi kriftjani, ki fo fkorej vii bili fvetniki, fo vfak dan flanovitno opravljali molitve in lomljenje kruha, ') to je, fveto obhajilo. In f. Ambrosii pravi : Sitivi tako, de bi vlak dan lahko k' I. obhajilu fhel.— Sheleti je, de bi fe vfakdanji kruh dufhe tudi vfak dan vshival.
Po</o/lno obhajilo te l’amo na febi ne bo svelizhaJo, ampak vredno. Zhe li ne persadevafh , tako shiveti, de vfelej, kolikor je inogozhe, vredno perftopifh k’ boshji misi, bo ravno pogoltno obhajilo tvoje vezh-no pogubljenje. — Zhe li pa refnizìino persadevafh , svefto po Jesufovih naukih in sgledih shiveti, Boga zlies vfe, in blishnjiga savolj Boga kakor lamiga lebe ljubiti, te nobena rezh v' dobrim bolj poterditi in ohraniti ne bo samogla, kakor ravno pogoltno fveto obhajilo; sakaj tako bo Jesuf
prav saref v1 tebi oftal in ti v1 njem; shi-vel bofli, ali ne ti, ampak Kriftuf bo v1 tebi shivel.
Nobene nefrezhe na fvetu le pa tako ne boj, ljubi moj kriftjan, kakor nevredni-ga obhajila. — Kadar zhlovek ve, de je v’ fmertnim grelni in de le ga ni fpovedal ; ali zhe fe ga je fpovedal, de ni odvese sadobil, in vender gre k‘ bosliji misi, prejme 1. obhajilo po nevrednim. — To je preftra-fliin greh, bosliji rop, greh Judeslia 11'likar— jota, od kteriga je Jesuf fam rekel, de je bil „hudobin duh44 In rezheno je tudi od njega, de kadar je bil per sadnji ve-zherji is Jesufovih rok prefveto Reflinje Telo prejel, je fÿatan v’ njega prifhel гј.
Kako ftrafhno velik je leta greli, fe vidi is befedi f. Pavla:	„Kdor bo leta
hruli jedel, ali kelih Go Ipodon pil, (to je, fveto obhajilo, prejel .j po nevrednim, bo kriv Gofpodoviga telefa in njegove kervi" 3j; to je, bo ravno tak greh fiorii, kakor tifiti Judje in neverniki, ki fo Kri-ftufovo truplo na krisli perbili in njegovo kri prelili. Kakor ravno leta fveti Apoftelj tudi diTJgej pravi, de veliki grelhniki /t >)>ina boshjiga v’ novizh krishajo *). Dalej
') Jan. c, 71. >) Jun. 13,27. 3) I. Kor. tl, 27. <) Hebr. C, 6.
l6*
pravi:	„Kdor jè in pije, (to je, kdor i.
obhajilo prejme,) po nevrednim, fi fodbo jè in pije, ker ne ras!ozki tele fa Gofpo-doviya“ l).
Prefveto Refhnje Telo, ki je nar ime-nitnifhi hrana in nar boljlhi sdravilo nafhe dufhe, je njemu, ki ga po nevrednim prejme, nar hujfhi ftrup v’ vezimo pogubljenje. Leta prezhudna fkrivnoft Jesufove ljubesni, ktero je on nafhim dufham v’ saltavo vezh-niga svelizhanja, vezhniga sedinjenja s’ njim, dodelil, pollane njemu isvirk nefkonzh-niga terpljenja v; vez lini m odlozhenji od Boga! Leta shivi kruh, ki je is nebef k1 nam prifhel, de bi nal' k' febi v1 nebefa perpeljal, pollane njemu obfojenje k’ vezhni fmerti, ali .velikovezh k1 vezhnim slavljenju v’ terpljenji. Leta nebelhka Mana, ktera nam pride is nebef de bi naf refliila is oblafti hudobniga fovrashnika, in naf v* fveti in svelizhanfki flushbi boshji poterdila, poftane njemu obfojenje k’ vezhni fushnolli hudobniga J^atana, kteri je fiorii, de je Apoftelj Kriftu-fov po nevrednim fveto Befhnje Telo prejel, in kteri fhe sdaj vie tifte, ki ga po' nevrednim prejemajo, v' leta grosovitni greh sapelje. —
Ah, kako ftrafhne rezbi fu to! — O ljubi moj kriftjan! fhe enkrat ti perporozhim : Nobene nefrezhe na fvetu fe tako ne boj, kakor nevredniga obhajila.
Zlie ti kdaj tako nefrezhin bil, de fi v’ fmertnim grehu fveto obhajilo prejel, de-firavno li vedil, de lì v’ fmertnim grehu, premifli, zhe li potem tudi refnizhno obsha-loval leta preftrafhni greh, zhe fi fe ga aa tanko fpovedal, in zhe (i sveflo vfe opravil, kar ti je fpovednik perporozhil. — Zhe ne vefli prav dobro, de li vfe to fiorii, ne odlafhaj vezh, ampak per pervi perloshnofti fe ga na lanko in raslozhno fpovej, ga is ferza fovrashi in obslialuj; profi Boga v’ imenu Jesufovim, de bi ti ga odpuftil, in terdno fkleni, nikdar vezli kaj taziga ne fioriti. Tudi proli fvojiga fpovednika, de bi ti kako pofebno pokoro sa ta greh dal. Zhe je treba, tudi dolgo fpoved opravi, na tanko, svefto in popolnama, kolikor je mo-gozhe.
De fe bofh pa v1 prihodnje nevredniga obhajila varoval, premifli vezhkrat, kar je bilo ravno sdaj rezheno od tega grosovit-niga greha. Šravin tega premifli te befede f* Apofieljna Pavla: „Naj fe zh/ovek pred dobro fprafha in fkufi, potem naj je od
tega kruha, in pije ud tega kelihau 'J; to fe pravi, de predili grefli k’ fvetim obhajilu, fe morafb dobro perpraviti k’ fpo-vedi, morafb na tanko fprafhati fvojo veft in svelto vfe rasodeti fvojimu fpovedniku; in zhe potem odveso in perpufhenje sado-bifh, k1 fvetimu obhajilu iti, prejmi leta pre-fveti »Sakrameul.
Premifli, ljubi moj krifljan, kaj je v' tih befedali I. Pavla fhe dalej sapovedano. Sravin fprafhevanja veld in dobre fpovedi, morafb tudi fvoj dufhni /lan fploh dobro premifliti. Premifli tedaj, /.he nifi radovolj-no v’ kaki blishnji perloshnofti greha, ktero bi lahko sapuftil, ko bi refnizhno hotel; zhe lì s’ vfimi ljudmi dober perjatel, zhe s' vfimi perjasno govorifh, kadar perloshnoft najdefh ; zhe nifi fvojiga blishnjiga kaj pofhkodoval, in zhe fi mu she vfe poverini; zhe fi poliuj-flianje, ki (i ga morebiti popred dajal, siie popravil, kolikor ti je mogozhe; zhe imaflt refnizhne in perferzhne shelje, Boga smi-ram bolj in bolj ljubiti, in is ljubesni do njega vfe fioriti, kar je njemu dopadljivo, in vfe opuftiti kar je njemu sopemo.
Zhe fe tako fprafhafh in fkulifh, in zhe ti tvoja veft nizh pofebniga ne ozhita,
fe ponishiio perblishaj Gofpodovi misi, in terdno saupaj, de ne bofli po nevrednim prejel fvetiga obhajila.
V' bukvah fvetili zerkvenih uzhenikov fe najdejo nekteri firn fluii sgledi, kako je Bog vziiali she na tem fvetu fhtrafal krift— jane, ki fo jio nevrednim k'misi Gofpodovi perftopili.
Tako, poftavim, pifhe f. Ziprijan, de je neka kriftjana, ki je bila v’ fmertnim grehu, k’ misi Gofpodovi perftopila in prejela prefveti Sakrament. Ali kmalo potem fe je zhutila, kakor ko bi jo bil kdo davil, fe je sazhela vfa trefti, in je mertva na tla padla. — In potem pravi f. Ziprijan, de tako vzhafi Bog she tukej pofhtrafa bosliji rop, de bi krift jane oftrafhil in jih bolj previdne fiorii.
Ravno leta fveti uzhenik tudi pifhe, de je neka kriftjana hotla k’ lvetimu obhajilu iti, ki je bila v’ fmertnim grehu; ali kadar fe je bila fveti misi perblishala, ji je oginj naproti prifhel, in jo je permoral, na-saj (topiti. — prezirna, zhe je fposnala, de leta oginj je pomenil vezhni peklenfki oginj, kteriga fi je bila saflushila s' fvojim grosovitnim greliam.
Nar ftrafhnejfhi sgled pa je pervo nevredno obhajilo, ki fe je na fvetu sgodilo.
Kdo fe «amore lires groše (pomniti obhajila Judesheviga, in njegove filtra finge Î — Poln hudobnih mifel le je vfedel к’ sadnji ve-zherji ; je prejel prefveto Refhnje Telo is rok dobrotljivima Svelizhkrja bres vliga fpos-nanja njegove nefkonzhne dobrote, in sa~ torej je namefti gnade boshje, shivi Jjiatan prifhel v' njegovo ferze po prejemanji pre-Ivetiga Reiflmjiga Telefa. Kakorhiiro ga je bil prejel, je od mise vital in je fhel Jesufa prodati njegovim fovrashnikam. — In potem je leta nefrezhni zblovek nad Tvojim svelizhanjem obupal, in je fvojimu shiv-Ijenju П ra filin konz fiorii!
Premifli fad perviga nevredniga obhajila: Jesufov uzhenz in perjatel je od Catana pofeden ; $in boshji je Judam prodan ; Apoftelj Kriftufov obupa in fe vezimo pogubi! —
Premifli s daj ; ljubi moj kriftjan, kako fe morafh k' fvetimu obhajilu perpraviti, de ga bofh, kolikor ti bo mogozhe, vredno prejel. — Nar boljfhi perprava k’ f. obhajilu je kerfhanfko fveto slavljenje. Kdor fveto shivi, je siniram s’ Jesufarn fklenjen v1 perferzhni ljubesni; in kadar ga prejme v1 prefvetini Sakramentu, fe s’ njim le fhe bolj na tanko fklene.
Sravin tega fe pa tudi vlelej fhe po-
lebej perpravi s’ veliko gorezhnoftjo, kadar ti je perpuflieno, k‘ lveti misi perflopiti. — Potem ko fi fvojo veft v’ Г. Sakramentu pokore od greha oziliftil, proli Boga perferzhno, pofebno |>er vezherni molitvi svezher pred ivetim obiiajilam, in per jutrejiii molitvi tifti dan, ko miflifli prejeti prelveto Refhnje Telo; de ti guado da, ga ponishno in njemu dopadljivo prejeti, de bi ti leta prefveti Sakrament ne bil v’ fodbo in pogubljenje, ampak v' vezimo svelizhanje tvoje dufhe. Premifli veli kolt te frezlie in gnade, shiviga Boga prejeti; in premifli, kako nemogozhe ti je, de bi mu is fvoje Ialine mozki vredno in dopadljivo prebivalifhe perpravil. Kadar le je kralj David perpravljal, Gofpodu tempelj losidati, de bi bil njegovo prebivalifhe na semlji, je fposnal. kako malo samore, mu vredno prebivalifhe perpraviti. Ali Bogu, defiravno ni bil Davida v1 to odlozhil, de bi boshjo bifho fosidal, fo vender njegove dobre shelje dopadljive bile. Tako mu bodo tudi tvoje shelje, mu prijetno prebivalifhe v fvojim ferzu perpraviti, dopadljive, zhe kodo fklenjene s’ perferzhnimi in ponish-nimi profhnjami, in s1 refnizhnim persade-
vaiijem.
Tukej najdefh nektere perpomozhke sa perpravo k’ fvetiinu obhajilu.
1.	Ponishaj fe pred Gofpodam fvojim Bogam kolikor (i je mogozhe, in fposnaj, de fi fain na febi popolnaina nevredin, ga prejeti. — Premiflij kdo je Bog, in kdo fi ti j preiiii l’li njegovo nesmerjeno in ne-fkonzhno vifokoft in fvetoft, in potem prendili fvojo revfliiuo, flaboft in hudobijo. Bolj ko fe bolh pred Bogam ponisheval, raji bo k1 tebi prifhel in fe bo s’ tabo sedimi; šakaj na reveshe in ponishne fe Bog rad osre, fe jim perblisha in jih k' febi povsdigne, prevsetne pa, vifoke in modre (jio modrofti fveta), prepufli njih laflni modrofti, ktera je neumnoft pred Bogam, in fe odveme od njih.
2.	Moli Jesufa v’ prefvetim Sakramentu, v’ kterim fe bolh fkorej na tanko s’ njim fklenil. Dobro ftorifh, zhe vfak dan Jesufa molifli v’ tej nesapopadljivi fkrivno-fti, ako perloshnoft imafh; polebno pa ga perferzhno moli, kadar fe perpravljafh, ga prejeti. Profi ga s’ saupanjem in v’ njegovim imenu, (sakaj rekel je: „Kar me bote profili v’ mojim imenu, to bom /torih'j, de naj ti vfe odpufti, kar fi do sdaj fiorii soper njegovo fveto voljo.
3.	Obudi shivo vero v1 fvojim ferzu,
kakor ko bi volil Jesufa v" lem prefvetim Sakramentu. $lie bolj lerdno verovaj, kakor ko bi ga s’ telefnimi o/.limi vidil, šakaj ozili doîtikrat zhloveka goljfajo, boshja bei'eda liai' pa nikdar ne more goljfati. Ne gledaj Jesufa tiikej le s’ telefnimi, anipak s’ duflinimi ozhmi; /.lie ga s1 telefonili ozhmi gledafli, vidifh le sunanje podobe, ki fo malo vredne; s1 duflinimi oziimi ga bofli pa sagledal na fedeslii milofti, obdaniga od Angeliev boshjili, ki ga molijo v1 tej nesapopadljivi fkrivnofti njegove ljubesni do ljudi.
4.	Obudi terdno in nepremakljivo sau-panjè v' Jesufa v’ prefvetim Sakramentu. Tukej je prav saref na tiftim fedeslii milofti, od kteriga f. Pavl govori, rekozh: „P er bliskajmo fe fedeshu milofti, de u-fmi/jenje sadobimo in miloft najdemo, kadar 'pomozhi potrebujemo‘‘ 'J. — Le pre-mifli, ljubi moj kriftjan, kdo je Jesuf v’
prefvetim »Sakramentu, ( kakor je bilo po-pred rezheno), in premifli, kaj ti tukej da, in tvoje ■ ferze bo > s’ velikim saupanjem do njega napolnjeno. Tukej ti da nar vezhi dar, namrezii famiga febe; saupaj tedaj, de potem, ko ti nar»vezhi dar da, ti manj—
filili darov ne bo odpovedal, zhe bodo le lijema k' zliafti, in tvoji duflii v’ svelizhanje.
5.	Obudi perferzhno in gorezho fju-besin do njega. Ljubesin ti je pofebno potrebna .sa vredno prejemanje fvetiga obhajila. Ko bi ti samogel Jesufa ravno tako ljubiti, kakor on tebe ljubi, bi ga popol-nama vredno prejel. Ali ker ti je to ne-mogozlie, fe bo tvoja vrednoft toliko per-blishala popolnamofti, kolikor tvoja ljubesin. — Ljubesin je tifto shenitvavfko oblazhilo, s’ kterim mora tvoja duflia oblezhena biti, kadar pred fvojiga nebel hkiga shenina pride, zlie mu skeli dopafti. — Jesufova ljubesin do naf le fzer v’ vlili fvetih Sakrainentih pokaslie, sakaj v’ vlili nam gnade is 1 ju— besni deli; ali v’ nobenim fe tako lepo in ozhitno ne pokaslie, kakor v1 prefvetim Heflinjim Telefu. To je prav sarei" Sakrament njegove ljubesni do naf. Satorej le perpravi., ljubi moj kriftjan, s’ pofebno Iju-besnijo k1 prejemanji tega prefvetiga »Sakramenta. — Ali ne le v1 befedah in v’ obzhutkili mora leta ljubesin biti, ampak v’ djanji fe mora pokasati, v’ sveftim dopol-novanji vlili tvojih dolshnoft, in vlili sapo-ved in naukov, ki ti jih Jesuf daje; v' fkerbnim ogibanji greha, ker Jesufa rasslia-li; in pofebno v* ljubesni do blishnjiga sa-
volj Jesufa, kteriga morafh vietili v’ per-flioni fvojiga blishnjiga. Zlie je tvoje ferze s’ tako ljubesnijo tlo Jesufa napolnjeno, bo rad prifhel v1 tvoje ferze in bo v’ njem prebival.
6.	Opomni fe tudi vfelej, kadar fe k’ fvetiin obhajilu perpravljafh, de nam je Je-suf leta prefveti Sakrament v' fpomin fvojiga terpljenja in /boje /inerti dal. To iposnamo is njegovih laftnih befedi per sadnji vezherji:	„To /lovite v’ moj /po-
miti“ Ravno to le fposna tudi is befedi f. Pavla, ker pravi : „Kolikorkrat hote jedli leta kruh, in leta kelih pili, hote osnano-vali fmert Gofpodovo, dokler pride“2 j. — Jjipornui fe tedaj, de je tvoj ufmiljeni odrelhe-nik prezej po sadnji vezherji, per kleri je bil leta prefveti Sakrament fvoji fveti Zerkvi isrozhil, radovoljno v" fvoje terpljenje fhel, kteriga je s' fvojo fmertjo na krishi fklenil. Bodi mu sa njegovo nesapopadljivo ljubesin perferzhno hvaleshin, in proli ga, de te deleshniga flori fvojiga nefkonzhniga sa-flushenja.
Çrezhin fi, ljubi moj kriftjan, kadar dobro perpravljen prejrnefh fveto obhajilo. Sa leto veliko frezlio in guado fe sahvali
Jesufu po fvetim obhajilu. — Kakor sa perpravo, tako tudi sa sahvalo, najdefh tukej nektere perpomozhke.
1.	Sazhudi le nad nefkonzhno in ne-sapopadljivo ljubesnijo fvojiga Jesufa. Potem fe mu is terza salivaii; de Ге ni oserl na tvoje grehe, na tvojo nesveftobo in nehvaleshnoft, ampak na tvoje dufhne potrebe, in je prifliel tvojo dufho rasvefelit in oshivit s1 shivim kruliam, kteri to laftnoft v" tebi ima, de da vezimo nebefhko shiv-1 jen je vfim tihim, kteri ga s' ljubesnijo in hvaleshnoftjo vshivajo. — Sazinoli fe s’ perferzhno hvaleshnoftjo, de tvoj Gofpod in tvoj Bog pride tebe revno ftvar òbifkat.
Elisabeta le je sazhudila, kadar je mater fvojiga Gofpoda vidila, ki jo je obifkat prifhla'). Tebe pa Gofpod fam pride obifkat, vezhni vligamogozlini Bog. Tedaj rezi s’ ponishnim sazhudenjem : Od kod meni pride ta frezha, de moj Bog k' meni pride? — In potem fposnaj, de ta frezha pride vfa le od njegove nefkonzhne ljubesni. in zlo nizli od tvoje vrednofti.
2.	Ker verujefh in fposnafh, de v' prefvetim Sakramentu Bog fam pride k’
tebi, ga moli, kakor ga molijo Angel ji v’ tej nesapopadljivi fkrivnofti. Kadar fi tako frezhin, de k’ fveti misi perftopiti in pre-fveto Refhnje Telo prejeti fmefh, lahko po pravizi rezhefh s1 f. Pavlam, de takrat Je-suf v’ tebi sli ivi? Spomni fe, kako li frezhin, in ne samudi tako lepe perloshnofti, Jesufa moliti, fe mu popolnama dati in ga profiti, de bi ti fvoje gnade obilno dodelil. Jesuf ti je fzer siniram in povfod prizhujozh, ker je tvoj Bog, ali fhe pofebno ti je takrat prizhujozh, kadar fe ti da savshiti per f. obhajilu. Kakor fe on tebi vfiga da, tako fe tudi ti njemu vliga daj. Daj mu vfe fvoje ferze, in ga ne rasdeli med njim iu med ftvarem; daj mu vfo fvojo dufho, de bo le on Gofpod tvoje dufhe, de bo dufha tvoje dufhe; daj mu vfe fvoje mifli in fvoje slielje, de bodo vfe tvoje mifli le v1 njega obernjene in v’ njegovo fveto pollavo, in de ne bolh nobene rezili tako she-lel, kakor njegovo fveto voljo siniram in povfod svelto dopolniti. Proli ga v’ tej fregimi uri, de bi ti vfe dodelil, kar na dufhi in na telefu potrebujefh. Proli ga lepih zhednoft, pofebno tiftih, ki vefh de ti jih .Ie nar bolj treba; proli ga pofebno krotkofti in ponishnofti, sakaj te dve zhednofti nam pnfebiio perporozhi, de naj fe jih od njega
nauzhimo Proli ga pokorfhine do Boga in do ljudi, kakor je bil tudi on pokorili Bogu in ljudem, pokorili do lineiti, zlo do linei ti na krishi. Proli ga fvete poterpesh-Ijivofti, de bolh radovoljno nolil 1'voj krisli sa njim vfe dni fvojiga slavljenja, in po poti krislia v1 njegovo kraljeftvo prifhel. Profi ga, de ti fvoj fvet sliegin da, in rezi m« s' ljubesnivo ferzlinofljo, ki mu je dopadljiva: „Ne bom te ispu/li/, dokler me ne poshegnafhu 2 J.
3.	Sravin tega, ko Jesufa proli 111, de bi ti dodelil guado, li lepe kerfhanfke zhed-nofti perdobiti in v’ njih shiveti, tudi terdno 1'kleni, fe sve/lo pof/militi njegove gnade. Ne mifli, de li bolh she s’ farno molitvijo vfe zhednofti perdobil. Molitev je sarei’ v' sadobljenje zhednoft tako potrebna, de Ines nje ni fhe nobedin pravih kerfhanfkih zhednoft sadobil; ali farna na febi ni sadofti; sravin nje mora tudi refnizhno in vedno per-sadevanje biti, fveto boshjo voljo v' vlili rezheli sveflo dopolnovati; sakaj ne vlak, kteri porezhe: Gofpod, Gofpod, bo sveli-zban, ampak le, kdor bo po boshji volji shivel. Terdno tedaj 1'kleni, ljubi moj krift-jan, v’ tifti frezhni uri po fvetirn obhajilu,
bosi)jo voljo smiram svelto dopolnovati v’ vlili fvojih kerfbanfkih dolshnoftih. Opomni le takrat tudi Ivo jih navadnih pregrefhkov in flabofl, in terdno Ikleiii, fe jih sdaj The bolj fkerbno varovati; sravin proli Jesufa, de ti guado da, fe reliiizbno poboljfbati. In po f. obhajilu ne posabi Ipetprezej, ka-kofhine obljube li fiorii Jesufu, kadar fi ga v’ febi imel v' frezhni uri 1. obhajila.
Proli Jesufa v' tej f režimi uri tudi, de bi te v' veri polerdil. On nam je fveto vero dal, in vie, kar od Boga vemo, in fploh vfe vezhne relnize, nam je on rasodel. Proli ga, de bi ti dal shivo vero, klera fe bo v’ slavljenji pokasala, de bofb is vere shivel in bolh pravizhin pred njim
Proli ga, de bi tvoje sauparije uter-dil, de bo vfe tvoje saupanje le v' njem, v’ njegovi prezbudni ljubesni, v’ njegovim nefkonzhnim saflushenji, inv’ njegovim pre-fvetim imenu; „sakaj le v' njem je sve-lizhanje; in nobeniya d rusi f/a imena ni pod nebam dani t/a ljudem, v' kterim imamo svelizhani biti“*j.
Proli ga, de bi tvoje ferze s1 Ijubes-nijo napolnil. On je ljubesin, in vfa fveta Ijubesin le od njega pride. On je shenin
tvoje diiflie, kadar je v’ guadi boshji. — Proli ga tudi, de ti pomnoshi tvojo ljubesin do blishnjiga, ktera um je tako dopadljiva, de vfe dobrote, ki jih bìislinjimu is ljubesni do Jesufa ftorimo, tako prejme, kakor ko bi jih njemu fiorili.
Tako fe tedaj perporo/.lii Jesufu, ljubi moj kriftjan, po fvetim obhajilu sa vfe, kar potrebujefh na dufhi in na telefu; in moli tudi sa tifle, sa ktere li smiram moliti dol-shan. In saupaj, de bodo tvoje profhnje in molitve, ktere v1 tifti frezhni uri opravifh, kadar Jesuf v1 tebi sitivi, pofebno uflifhane, zite fo Bogu k’ zliafti, in tvoji duflti v1 sve-lizhanje.
vl)an fvetiga obhajila lepo in po ker-fhanfko preshivi. „Leta dan imenuj nar imenitnifhi in nar (vetejfhi dan“ 'J.
1. Bodi pofebno ta dan sveft in pridin v1 boshji flushbi, zhe je nedelja. Zhe je pa delovnik, bodi v1 zerkvi, kolikor ti dolshnofti tvojiga ftanu perpufte. Nikar ne pofnemaj tiftili nehvaleshnih kriftjanov, kteri prezej po fvetim obhajilu is zerkve gredo, bres potrebe. (Be velika fila in potreba, ali kako filno opravilo kerfhanfke ljubesni, jih samore isgovoriti.) Kdor bres prave
potrebe prezej po fvetim obhajilu is zerkve gre, flori, kakor je Judesli fiorii, ker je prezej vu» fliel, kakorhitro je bil prejel pre-fveto Refhnje Telo ').
8.	Mirno in tiho preshivi zel dan; le toliko govori, kolikor je treba in fe fpodobi. Tedaj nikar tifti dan * v’ nobeno drufhino ne hodi bres potrebe; fhe menj bi fe ti fpodobilo, v’ kako pofvetno rasvefeljenje iti. Tudi doma fe sdershi nepotrebniga govorjenja, rasvefeljenja in fmelia. Premifli, de li fe dani’s’ Jesufam fklenil, od kteriga ftoji vezhkrat sapifano, de fe je jokal, nikoli pa, de fe je fmejal.
3.	Zhe te tifti dan kdo pride obifkat, le varuj pofebno, de s’ fvojim jesikam ne grefhifh soper ljubesin do Boga in do blish-njiga. Premifli, de fe je danf Jesuf, po fvoji nefkonzhni dobroti, na tvoj jesik po-loshiti dal. Nikar ga tedaj s1 tem jesikam ne gajshlaj; nikar mu tako ne povrazhuj njegove nesapopadljive ljubesni do tebe. Kdor flabo od fvojiga blishnjiga govori, tepe .Jesufa s’ veliko ojftrejfhi gajshlo, kakor fo ga Judje tepli.
4.	Beri, kolikor ti je perpufheno, leta dan kake dobre fvete bukve. Kadar mo-
Hili, ti s’ Bogatil govoričil, kadar pa kake Cvete bukve berefh, Bog s‘ tabo govori. — „Pridno ben4' ') ti Г. Pavl Czer smiram pravi, kakor nekdaj Ivojimu duhovnimu Лии Timoteju; pofebno pa ti je Cveto branje per-porozheno ti iti Crezhni dan, kadar C. obhajilo prejmeflt.
5.	Dobro in Cpodobno je tudi, de greCh J esula v’ prelVetim Refhnjim Telefu ob-iCkat tihi dan, kadar imaCli frezho ga prejeti. Zhe ti je le mogozhe, opravi to ob-ilkanje, in s‘ poCebno ljubesnijo in gorezh-noftjo ga opravi, de tako vCaj nekoliko Je-sufu poverneCh njegovo nefkonzhno ljubesin do tebe.
6.	Per vezherni molitvi dobro premiCIi, kako li leta dan preshivel ; Ce Jesufu Che enkrat sahvali sa leto veliko guado, ktero ti je danC dodelil, ponovi Cvoje dobre namene in obljube, le Jesufu shiveti, in profi ga, de bi ti gnado dal, ga smiram s1 ljubesnijo v’. Cvojiin Cerzu ohraniti, dokler ti bo Cpet perpuCheno, perftopiti k’ njegovi Cveti misi.
I. Tim. i, 13.
XIII.
§veta mafha in obifkovanje
pr elvetica Reflinjiga Teiera.
„0 Gofpod, h’ komu bomo filli! Le ti imafh be-fede vezhniga shivljenjau ').
Ljubi moj kriftjan, kadar k1 fveti maflii pridefh, ali kadar pridefh prefveto Refhnje 4'elo obifkat, pridefh prav saref pred Je-sufa, fvojiga Gofpoda in Boga; in zite ga tukej svelto poflufhafh in ga k’ tvojimu ferzu govoriti puftifh, bofh raslozhno flifhal befede vezhniga shivljenja.
Predin ti pa dalej od (ili prefvetih fkriv-noft govorim, ti perporozhim preniifliti, kako fvete fo nafhe zerkve, v1 kterili fe lete fkrivnofti obhajajo in ohranijo.
Vfaka-kerfhanfka katoljfhka zerkev je boshja liiflia, inje tedaj fvet kraj. — Kraj je fret, kjer duhovni darujejo daritev sa pregrehe fjud/lva 2). S’ fvetim ftraham
vfelej pridi v’ ta kraj, sakaj tukej je hifha hostija, m fo vrata nebefhkc ' S’ Ive-timi itiiflimi in nameni pridi v’ zerkev, sakaj hi f/n Gofpodovi [e jpodobi fveto/t 2J.
Kdor boshje liifiie ne zhafti, grefhi pred Bogam in mu nezhaft fiori. Tega greha je kriv, kdor v’ zerkvi nefpodobno okoli febe gleda; kdor fpi, namefii de bi molil, ali pa boshjo befedo poflufhal ; kdor lires potrebe govori ali le fmeja; kdor vezhidel le sato v’ zerkev pride, de vidi perfhone drugiga fpola, in de one njega vidijo. — Ç. Kri-softom pravi, de kdor tako ravna, saflushi, de bi ga ftrela pobila, ker fe predersne, Bogu nezhaft delati v’ njegovi Ialini hifhi.
Vfe kar v’ zerkvi vidifb, naj napolni tvoje ferze s’ fvetimi in fpofhtljivimi obzhutki.
Shegnana voda naj te fpomni, de kadar v1 zerkev pridefh, moralk fvoje ferze in fvojo duflio ozhiftiti od vfih nepotrebnih in nefpodobnih mifel. V1 fiarih zhafih fo fe lsraelzi, prediti fo boshjo flushbo v’ tem-peljnu opravljali, s1 vodo ozhiftiti mogli, ali to ozhifhevanje je vezhidel per njih sunanje bilo, in njih ferze je smiram s’ krivizami ognjuflieno oftalo. Nato nam je .Jesuf v’ novi fiushbi boshji, ktero nam je isrozhil,
velikovezh Terze, kakor roke ozhiTtiti sa-povedal, zhe hozhemo Boga v’ duhu in v’ reTnizi moliti. Kadar fe tedaj pokropiTh s’ shegnauo vodo, Te Tpomui, de hiThi GoTpo-dovi Te fpodobi fvetoTt, in presheni vfe ne-Tvete miTli, ktere v1 hostijo Tlushbo ne gredo; in proli Boga, de bi ozliiTtil tvoje Terze in tvojo duTho.
$povedniza naj te Tpomni, de tukejje prav tifti kraj, kjer ti Bog tvoj dobrotljivi ozhe, ljubesnjivo naproti pride, kakor sgub-Ijenimu finu, kadar sheliTh, po reTnizhni pokori k’ njemu nasaj priti. Opomni naj te ne-Tkonzhne milofti boshje, sravin pa tudi njegove ojTtre Todbe, per kteri te ne bo vezli sato pred Tebe poklizal, de bi ti grehe od-puTtil, ampak sato, de te bo savolj tvojih grehov k’ vezhimu terpljenju obfodil, zhe le Tkorej refnizhno ne Tpokorifh.
Pris/miza naj te Tpomni svelizhanfkih naukov, ki jih tukej tolikokrat fliThifh. Kako frezhin fi, ki imaTh perloshnoTt, boshjo beTedo tako pogofto TliThati. $he bolj Tre-zhin boTh pa, zhe jo boTli vedno v’ Tvojim Terzu ohranil in po nji shivel, sakaj „[režimi [o, kteri boshjo befedo poflufhajo in jo ohranijo“	— Ti morebiti vTe pre-
malo fposnafh, ljubi moj kriftjan, kako fre-zliin П, in kako hvaleshin bi imel biti Bogu, de njegovo fveto befedo flifliali vedno per-loshnoft irnafii. Tukej, poftavim, v' tej mifijonfki desheli je veliko kriftjanov, kteri savolj pomankanja duhovnov le malokdaj boshjo befedo flifliijo, defiravno grosno skele, jo pogofto flifliali; in veliko jih je, ki je fkorej nikoli vezli ne flifhijo, kadar v’ kaki daljni kraj po potrebi odidejo. — O kako bi leti kriftjani veleli bili, ko bi tako lepo per-loshnoft imeli, kakor ti. — Zbe bolj svefto v1 fvoje svelizhanje ne obernefh te per-loshnofti, te bodo leti sapufheni kriftjani toshili per fodbi boshji. — Kadar vidifh prishni/.o, bi imel fkleniti, boshjo befedo smiram svefto poflufhati in po nji shiveti.
Podobe türpezlriya J em fa naj te fpom-nijo njegove nefkonzhne lju besni do tebe, in tvoje nehvaleshnofti do njega; in le sazhudi nad njegovo ljubesnijo, tvojo nehvaleslmofl na obshaluj. — Shalolino je in nefpodobno, kadar kriftjan nefpremi! hijene in Ines vtik obzhutkov mémo podobe krishaniga, ali fploli terpezhiga Jesufa gre. — Ravno sato fveta kerfhanfka Zerkev ohrani in zhafti podobe Jesufove, de bi obudile v’ nafhili ferzih fvete in Bogu dopadljive niifli in obzhutke.
Podobe fvetnikov, naj te fpomnijo,
kako lepo lo leti perjadi boshji na tem Cvetu sloveli ; koliko fo is ljubesni do Boga pre-ftali, in kako (režimi fo sdaj v" nebelih, kjer je Bog njih folse obrila!, in njih kratko shaloft v’ vezimo vefelje fpreobernil. $poinni fe, de li tudi ti k’ lej vezlmi frezhi poklizan, in de jo bofli gotovo prejel, zhe li bofli le refnizhno persadeval; in de ravno sato v' zerkev pridefh, de bi Bogu flushil, kakor fo mu Cvetniki flushili, in de bi nauke osna-novati flifhal, po kterih bofli samogel sado-biti leto vezimo frezho.
Oltar naj te fpomni, de tukej fe ravno tiCti Jesul’ Cvojimu nebefhkimu Ozhetu per fveti inafhi daruje, ki fe mu je na f. krishi daroval sa odrefhenje Cveta, s1 tem ras-lozhkam, de tukej ne preliva fvoje kervi, ktero je enkrat sa vfelej na f. krishi sa vfe ljudi prelil.
Tabernakelj naj te Ipomni Jesufove prizbujozlmofti, sakaj tukej prebiva vedno med nami v' prefvetim Reflmjim Telefu'. Leta prezhudna fkrivnoft fiori zerkev prav saref boshjo hifho. Nar manjfhi in nar revni Chi zerkev, v’ kteri prebiva Jesuf v1 prefvetim Sakramentu, je bolj imenitna in bolj zhaftit-ljiva, kakor je bil Salomonov tempelj, ki fe je vef od slata fvetil ; sakaj v’ njem je bila le fkrinja fprave, v1 kteri fte bili hranjeni
dve kamnitni tabli, na ktere je bil Gofpod Bog fvoje sapovedi sapifal; v’ tahernakeljnu pa je Gofpod Bog fam prizliujozh, edini isvirk vfe fvetofti in pravize.
Glej, ljubi moj kriftjan, koliko (velili rezhi in fvetili fpominov je v’ zerkvi! Zbe fe tedaj v’ zerkvi nefpodobno obnafhafh, zlo nizh ne premiflifh, kje li, in saref Bogu nezhaft delafli v’ njegovi laflni hifhi. Kdor fe v’ zerkvi lepo in fpodobno sadershi, fzer sato farno fhe ni poboshin in popolnoma dober kriftjan; kdor fe pa v’ nji nefpodobno obnafha, je gotovo flab in nevredin kriftjan.
Pofebno fe morafh pa per fveti mafhi lepo in fpodobno sadershati, sakaj f. malha je med vlimi opravili fvete katoljflike Zerkve nar imenitnifbi, nar fvetejfhi. Tukej fe Je-suf fvojimu nebeflikimu Ozlietu vedno daruje, kakor nekdaj na f. krisbi, s’ tem raslozli-kam, de tanikej je bila kervava daritev, tukej je nekervava. — Mifli tedaj, ljubi moj kriftjan, kadar ft per f. mafhi, de li s1 pre-fveto devizo Marijo pod krisbem, na kterim fe Jesuf sa tvoje in vlili ljudi svelizhanje liebefhkimu Ozlietu daruje. Jekleni, kolikor morefli, fvoje mifli iu obzhutke s’ tiftimi, ki jih je letaprefvela devifhka mati imela, ka- . dar je fvojiga preljubiga lina Bogu darovala v’ odrefhenje fveta; in moli ga v1 edinofti s1
fvetimi Angelji, ki ga vedno molijo v’ tej nesapopadljivi fkrivnofti.
Premilli vezhkrat, ljubi moj kriftjan, kakofliina daritev je f. malha, in sakaj fe Jesuf fvojimu nebefhkimu Ozhetu vedno daruje.
1.	Kakor fe je Jesuf na krishi fvojimu Ozhetu sato daroval, de bi ga s1 tvojo ljubesnijo in pokorfhino vifoko z/ta/til, tako fe mu tudi per f. mafhi vedno daruje v1 pomnoshenje in povikfhanje njegove boslije zliafti. Çveta kerflianfka katoljfhka Zerkev s’ nobeno rezlijo ne more Boga tako zha-ftiti, kakor s’ daritvijo f. malhe, kakor je prerok Malahija flitiri fto let pred Kriflufam prerokoval, rekozh : „Od fohizhniga is-ho-da do folnzhniga sa/ioda je moje ime veliko med vfimi /jud/Ivi, in v’ v/ih krajih fe pofvezhuje in daruje mojimu imenu zhifla daritev ; sakaj veliko je moje ime med ljud/tvi, pravi Gofpod vojfknih trum“ 'j.
2.	Jesuf fe je na f. krishi, Bogu fvojimu Ozlietu daroval v1 odpufhenje grehov vfiga fveta. Grehe vlili ljudi, od Adama do sadnjiga zhloveka, ki bo na fvetu slovel, je leto nedolshno Jagnje boslije na-fe
vselo; in s' shebelji, s' kterimi je bilo njegovo fveto truplo na krish perbito, je bilo perbito in pokanzhano tudi „cto/s/mo-/>i-/mo“1), ki je bilo soper naf v’ naflie ve-zhno pogubljenje. Sato je Jesuf na krislii, ozhitno prolil sa fvoje ubijavze, de bi jim Bog odpuftil; in je fpreobernjenimu defnimu rasbojniku obljubil; de bo lhe tifti dan s’ njim v’ paradishi. — Ravno tako fe Jesuf tudi per f. malhi vedno daruje fvojiinu ne-befhkimu Ozlietu v’ odpuflienje nafhih grehov; ne kakor de bi darovanje, ki ga je na krisbi opravil, pomankljivo bilo, (sakaj Kriftuf je enkrat sa vfelej umeri sa vfe ljudi, in nam je s' Tvojo laTtno kervijo vezimo odpulhenje sadobil2), ampak ravno tifto darovanje na krisbi sdaj vedno per fveti malhi ponovljuje v’ odpufhenje nafhih grehov.
3.	JesuT nam je na Г. krislii sravin odpufhenja grehov tudi vfe druge gnade perdobil, tako, de bi bres nefkonzhniga safluslienja Jesufove fmerti, nikdar nar manjTbi gnade od Boga prejeti ne samogli. Vfe karkoli nam je v' svelizlianje potrebno, pride od Jesufa, in bres njega fino prašno nizli. Jesuf je „ffolnze pravne“*"). Ka-
kor shivljenje na semlji bres folnza biti ne more, (sakaj ko bi iolnze nehalo biti, bi kmalo vfe, kar na semlji shivi, umreti moglo,) tako tudi naflia dufba bres Jesu-Га biti ne more; zhe Jesufa sapu Iti in fe od njega odložili, le vezimo pogubi. — ln ravno s' darovanjem f. malhe Jesuf nar vezhi gnade kriftjauam deli. $. malha je vedili in obiln isvirk vfih boshjih gnad. Ç. Zerkev ne more nobene boljfhi in bolj mogozhne molitve in poboshnofti ali andohti opraviti, kadar sheli kako guado od Boga prejeti, kakor fveto malho; kakor fe vidi v’ vlili velikih potrebah. — Per f. malhi proli mafhnik Boga sa vfe ljudi, v’ imenu ravno tiftiga Jesufa, ki fe v1 rokah mafhni-ka daruje nebefhkimu Ozhetu, kakor na krislii, sa vfe ljudi.
4.	Jesuf je na f. krislii, potem ko je bil vfe opravil in dopolnil, kar je bilo od njegove ftrani potrebno v’ svelizhanje fveta, s’ velelim in hvaleshnim ferzam na vef glaf rekel : „ Dokonzhano je u! — O kako Bogu hvaleshno in neisrezheno velelo je takrat preljubesnivo ferze Jesufovo bilo, kadar je vidil fvoje grosovitno terpljenje, s’ kterim je bil vef fvet od vezhniga terpljenja odre-fhil, dokonzhano! Na oljfki gori je s‘ ker-vavim oblizhjem fvojiga Ozheta profil, de
bi v,sel ml njega leto terpljenje; pa ni bila volja boslija; preftati ga je mogel. S daj ga je preftal. O kako velelo in hvaleshno je njegovo ferze! — Kavno tako tudi fveta mati katoljfhka Zerkev s1 fvetim vefeljem obhaja in daruje f. maflio nebefhkimu Ozhetu, in fe mu v1 imenu Jesufa sa vfe njegove gnade in dobrote sahvali. In kadar Bog kriftjanam kako pofebno guado dodeli, le mu fveta Zerkev ne vé boljfhi sah valiti, kakor s1 fveto maflio.
Zhe vfe to dobro premiflifh, ljubi moj krifljan, bofli fposnal, de f. mal lia je ref nar imenitnifhi, nar fvetejfhi in nar boljfhi vlili opravil, ki jih f. kerflianfka katoljfhka Zerkev opravlja. Satorej bodi vefel, kadar perloshnoft najdefh, k’ f. malhi iti. $re-zliin je, kdor fe samore vlak dan snajti per ti nar fvetejfhi daritvi.
Kadar fi per f. malhi, moli s’ pofebno poboslinoftjo. V molitvifkih bukvah najdefh molitve, ki fe molijo per f. malhi. Moli jih bolj s' ferzam, kakor s’ uflirni. Nikalne sgubi gnade-polniga zhafa f. maflie. Pufti takrat na ftrani vie fvoje zhafne opravila in fkerbi in vfe kar je posemeljfkiga, in mifl/le v’ to, kar fe tukej godi. Zbal’ f. maflie hitro pretezhe 5 mafhnik gre smiram naprej v1 fvojim fvetim opravilu; zhe v’ kako
drugo rezil miflifli, kmalo sgubifh kaki del f. mafhe.
O koliko gnad boshjih bofh prejel, ljubi moj kriftjan, zlie bofh smiram prav svefto iu poboshno molil per f. malhi. — Kadar li fpodobno per f. rnafhi, ftojifh tako re-közh ua Kalvarii pod f. kriškem, na kterim fe tvoj Jesuf daruje Bogu Ozhetu.
Tamkej ga flifhifh moliti sa Tvoje ubijavze. — C lej, zlo sa fvoje ubijavze profi fvojiga Ozheta, kolikovezh ga bo sa-te probi, ki ga ljubifh. Jesuf je na defnizi boshji, in vedno profi sa nafl). Ta mifel naj tvoje ferze s’ zhe d alej ve-zhi ljubesnijo do njega napolnuje. O kako frezhni fmo, kadar fe perblishaino Bogu Ozhetu po safliishenji in v1 imenu •Jesufa, kteri vezimo shivi, de profi sa naf2).
Tamkej na f. kriški ga vidifh, kako ljubesnivo prejme v’ fvojo guado fpokorniga grefhnika. „ tyhe danf bofh s’ mano v' paradishiu, pravi fpokornimu defnimu ras-bojniku. — Zhe te tvoja veft pezlie, kadar li per f. rnafhi, savolj velikih grehov, ki lì jih fiorii, nikar ne obupaj. Rad pridi k1 fveti rnafhi•, mifli li, de fi na Kalvarii pod
JesuTovim krishem ; perTerzhno obshaluj Tvoje grehe, fovrashi jih is zeliga Terza, terdno 1 kleni, fe relnizhno poboljihati ; potem povs-digni ozhi Tvoje dufhe in poglej Jesti Ta, kako vili na krishi v’ neisrezhenim terpljenji, in rezi mu s’ perTerzhnim saupanjem: ,, ^pomni fe me, o Go/pod, kadar pridefh v fvoje kralje/ho “ ' J. — Potem Te Tpomni, de je sdaj slie v' Tvojim kraljeTtvu, in je tam tudi tebi kraj perpravil, zhe Te boi h refnizhno poboljThal in ga Ttanovitno ljubil.
Tamkej vidiTli Marijo Magdaleno, leto Tveto Tpokornizo, kako objema krisli s’ per-ferzlino, gorezho ljubesnijo, in s' neisre-zheno hvaleshnofijo do JesuTa, kteri je njeno duTho od pogubljenja refhil, in ji je veliko odpuftif, ker je veliko ljubila 2~). — Sali paj ! Tudi tebi bo odpuTtil, zhe ga per-ferzhno ljubiti sazhneTh in Ttanovitno ljubifh.
Zhe to v’ Tpominu ohraniTh, ljubi moj kriftjan, bolh s' velikim saupanjem in s’ perTerzhno ljubesnijo molil per Tveti malhi, in boTh veliko gnad od JesuTa prejel. Je-suT je Tzer smiram, dokler je na tem Tvetu slovel, ljudem dobrote in gnade delil; nar vezhi gnade jim je pa dodelil na Tvetim krishi. Tako tudi nam Tzer vTelej rad Tvoje
gnade deli, kadar ga sa-nje prolìmo; po-lebno nam jih bo pa obilno dodelil, zhe ga s’ sliivo vero in s’ terdnim saupanjem sanje prolimo, kadar Ге na oltarji sa naf daruje fvojimu nebefhkiinu Ozhetu.
Ljubi moj kriftjan, is vfiga tega lahko fposnafh, kako greflii kerfhanfki zhlovek, kteri fe nefpodobno obnafha v’ zerkvi, v’ boshji hifhi, v’ kteri fe take fvete in ne-sapopadljive fkrivnofti obhajajo. — Tukej najdefh nektere sglede, is kterih bofli to fhe bolj fposnal.
V! fvelim Pifmu fe bere sgled, kako je Bog rasshaljen bil, kadar fe je Jerusa-lemfkimu tempeljnu, ki ni bil tako fvet, kakor fo naf he zerkve, nezhaft fiorila. — V' tem tempeljnu je bilo veliko slata in frebra hranjeniga, kteriga je kralj Asije poshelel. Je tedaj pollai Helijodora v1 Jerusalem po leto sialo in frebro. Helijodor je s1 veliko prevsetnoftjo fhel v’ tempelj, de bi povelje lVojiga kralja dopolnil; ali svedil je, kako fvet je ta kraj , in kako rasshali Boga, kdor fe nefpodobno in pregrefhno v’ njem obnafha. Dva Angelja boshja fta le mu perblishala, in fta ga tako otepla, de fo ga Ikorej merlviga is tempeljna nel li ‘J. — Ko
') tl. Mukub. 3.
bi Bog tako ufmiljen in poterpeshljiv ne bil, kolikokrat bi Angelji, ki Jesufa vedno molijo v1 prefvetim Sakramentu, tepfti prifhli nefpodobne in grefhne krifljane, kteri le sato v’ zerkev pridejo, de Bogu nezhaft delajo v1 njegovi Ialini liifhi. — „Kdor bo tempeljnu boshjimu nezhaft fiorii, ti/Uff a bo Boy pokonzhal,u 1 ) pravi f. Pavl.
Drug sgled fe najde v’ f. Pifmu, is kteriga Iposnamo, kako rasshaljen je bil Bog, kadar fe je Jerusalemfkimu tempeljnu nezhaft delala. — Jesuf je bil sgoli krotkoft in ljubesin; ali kadar fe je bosliji liifhi nezhaft delala, fe je v1 fvoji fveti nejevolji ojftriga pokasal. V’ f. Evangelii fe bere, de kadar je bil Jesuf v' Jerusalem prifhel, in ko je po fvoji navadi prezej v1 tempelj fhel, je najdel ljudi, ki fo lamkej prodajali in kupovali, lieta nezhaft, ki fe je bosliji liifhi delala, je tako vshgala njegovo pre-fveto ferze, de fi je naredil bizh is fhtrikov, in je vfe te Ijujdi in njih giovino is lempelj-na isgnal, je njih dnarje rastrefel in njih mise preobernil * ). —Leti ljudje fo le to v’ tempeljnu prodajali, kar je bilo Judam potrebno, kadar fo Bogu darovali; in vender je Kriftuf tako rasshaljen bil. •— Kolikanj
bolj ga kriftjan rasshali, kteri fe v’ zerkvi, pofebno med boshjo flushbo, nefpodobno in pohujfhljivo obnafha, in s’ fvojim pohujfha-njem Tvojo Ialino dufho in duflie drugih kriftjanov hudohniinu duhu prodaja.
V1 zerkvenih sgodbab Te bere od T. Ambrosha, Thkofa v’ Milanu ali Majlandu, de ga je nezhaft, ki Te je bosliji liifhi delala, mozhno v’ Terzo skalila, deliravno je bil krotak in ponishin in polu ljubesni, je s’ ljudmi, ki To Te v’ zerkvi neTpodobno obnaTliali, ojftro ravnal. Tako, poftavim, je vidil imenitno goTpo, ki je bila grosno poTvetno in ofhabno napravljena, ko je ravno kotla v1 zerkev Ttopiti. To je njegovo fveto Terze tako sbodlo, de jo je ojftro na-govoril:	„Kam grefh“? — V* zerkev,
mu je odgovorila. Na to ji je T. Tlikof rekel:	„Velikovezh bi kdo rekel, de grelh
v’ pleT ali v’ komedijo. Pojdi od tod ! Pojdi objokovat Tvoje grebe in (pokori Te jih, in ne pridi vezli ozhitno nezhafti delati Bogu v’ njegovo liifho s’ Tvojo pregrelhno o-Thabnolijo.
Kriftjan bi imel smiram s’ fvetim ftra-ham v1 zerkvi biti, ki je boshja hifha. Bog jo to she Israelzam sapovedal, rekozh : „*S° Praham hodile v' moji fveti hifhi; jeß firn
i8 *
Gofpod“ 'J. To je nam kriftjanam tolikanj bolj rezheno, kolikor fo naflie z.erkve bolj fvete, kakor je bil tabernakelj Israelzov, in potem Jerusalemfki tempelj.
Nar fvetejfbi rezlt v’ nafbih zerkvab je prefveto Ref huje Telo. V tej nesapo-padljivi fkrivnofti je sarei' in vedno priz.hu-jo/.li Jesuf Krilhif, nafh Bog, sapopadek vfe fvetofli in vfe ljubesni. On je saz.hetek in konz. vfe naflie vere iu vfe poboshnofii; on je naflie vfe, in bres njega z.lo niz.h sa fvoje sveliz.lianje fioriti nesamoremo, kakor lam fpriz.huje: „Bros mene nizli ne morete //orili. Kdor v' meni ne bo o/laI, bo vun veralten, kakor mladika, inf e bo u/ufhil, in y a bodo pobrali in v’ oginj vergli, in bo gorel'* *). lie v’ njem in v’ njegovim imenu je vfe naflie upanje, vfe naflie sveliz.lianje, „in v’ nobenim drugima ni sneliz/ianja ; sukaj nobeno drugo ime ni pod neham dano ljudem, v’ kterim imamo svelizbani bifi‘‘ *). Nato nam je Jesuf tako perporozliil, v’ njegovim imenu mo-
liti. „Refnizhno, refnizhno vam povem, z/ie bote kaj profili Oz/ieta v’ mojim imenu, vam bo dal. J lo udaj ni/le fhe nizh profili v’ mojim imenu; profite in bote prejeli, de bo vafhe vefelje popolnamau l). — Ali ne le profiti moramo Boga Ozheta v’ imenu Jesufovim, ampak tudi sahvaliti fe mu moramo sa vie v’ ravno tem imenu, kakor naf uzhi f. Pavl: „Vfe, karkoli fiorite s’ befedo ali v djanji, vfe florite v’ imenu G.ofpoda Jesufa Kriflufa; in sah-valite fe Bogu in Ozhetu po njem'1'); to je, v1 njegovim imenu.
S’ fveto maf/io in s' fvetim obhajilam fe Jesuf nar Bolj zhafti. Per fveti mafhi fe fpomniino njegoviga svelizhanfkiga terpljenja in njegove fmerti sa naf he odrefhenje; in per fvetim obhajilu fe sedinimo s’ njim, in de-leshni poflanemo njegoviga nefkonzhniga saflushenja, kteriga nam je s1 fvojim terp-Ijenjem in s’ fvojo fmertjo sadobil.
Sravin tih dveh nar fvetejfhih opravil fe Jesuf tudi pofebno zhafti s’ obifkovanjem prefvetiga Refhnjiga Telefa. — Kriftjani gredo vzhali na kako dolgo boshjo pot v’ kaki kraj, kjer vfigamogozhni Bog, po profhnjah fvojili fvetnikov, vzhafi kako po-
febno guado ljudem dodeli; in s’ veliko sgUbo zhafa in s’ velikimi le,sbavami pridejo do kraja fvojiga saupanja. Prefvetiga Refhnjiga Telefa fe pa ne fpomnijo, ki je v’ njih domazhi zerkvi, kakor v’ vfaki drugi, in ki je nar imeniiniflii kraj gnad. — Nar fvetejfhi, nar boljfhi, in Bogu nar dopad-ljivfhi boshja pot je obifkanje prefvetiga Refhnjiga Telefa. — De bofh lo bolj fposnal in veroval, ljubi moj kriftjan, pre-niifli dobro, kar ti bom tukej povedal.
1.	Na hoshjo pot gre kriftjan vzhafi delezh, in samudi veliko zbala, kteriga bi morebiti imel v1 opravila fvojiga ftanu ober-niti. Sravin tega je tudi dufhnih nevarnoft na daljni boshji poti, pofebno sa mlade kriftjane. To pofebno fpovedniki dobro vedo. In tudi vfak drug kriftjan, kteri ima kolikaj fpremiflika, to lahko fposna, sakaj shalöftna fkufhnja nam to velikokrat fpos-nati da.
Kdor pa dobro fposna kraj gnad, ki je tam, kjer je prefveto Refhnje Telo, nima delezh iti na to nar fvetejfhi boshjo pot. Vfako nedeljo, (zlie fzer ne utegne,) pride v1 leta fveti kraj, bres sgube zhafa in bres nevarnofti. In kdor Jesufa ljubi, bolj kakor vfe ftvari in bolj kakor famiga febe, najde v’ njem fvoje nar flajfln vefelje,
fvoje nar vezhi saupanje; in v’ tem obifko-vanji vezh gnad sadobi, kakor na nar da-Ijflii bosliji poti.
2.	Najde fe v1 zerkvenih sgodbah in v’ drugih Cvetih bukvah, de fo nar fvetejflii flushabniki bosliji, in nar vezhi zerkveni uzheniki vzhafi soper obifkovanje boslijih potov pifali, in de Го kriftjanam fvetovali, raji doma oliati, kakor po njih hoditi. Tako, poftavim, pifhe veliki zerkveni uzhenik, f. Gregor is Nife, de kaka boshja pot samore morebiti komu v’ svelizhanje dobra biti ; ve-zliidel fo pa boslije pota sa svelizhanje nepotrebne, in velikokrat tudi fhkodljive. In potem pravi, de naj kriftjan velikovezh fam is febe gre in k’ Bogu pride, kakor pa de bi is fvojiga kraja v’ kak drugi daljni kraj na boshjo pot fliel. Ravno tako tudi drugi zerkveni uzheniki, in nar fvetejfhi duhovni paftirji in uzheniki velikokrat kriftjanam od-fvetovajo boslije pota.
Od obifkovanja prefvetiga Refhnjiga Telefa pa fhe ni nikdar noben fvet uzhenik odfvetoval; ampak velikovezh fe najde v’ bukvah nar fvetejfhih in od Boga rasfvet-1 jenih uzhenikov, de fo leto obifkovanje, kolikor fo mogli, perporozhali. In nar sve-ftejfhi jierjatli boshji fo fvoje nar vezhi du-fhno vefeije v1 tem obifkovanji najdli; in is
tega ftudeiiza vfe fvetofti fo vfo fvojo mozh in ftanovituoft v1 fkufhnjavah, vfo fvojo poter-peshljivoft v’ sopernoftih in v’ terpljenji; s’ eno befedo, vfo fvojo fvetoft obilno sajemali. To kar duhovni uzheniki tako fkerbno per-porozhajo, in kar fvetniki boshji tako svetto opravljajo, je gotovo Bogu bolj dopadljivo, in tedaj bolj svelizhanfko, kakor to, kar vezhkrat krittjanam odfvetovajo.
3.	Na boslijo pot kriftjan vezhidel gre, de tamkej kako fveto podobo, ali pa zhaftit-Ijivo truplo kakiga fvetnika obiflie, in fe njegovi profhn ji perporozhi, de bi po prof linji tega fvetnika kako pofebno guado od Boga prejel. Vfe to je prav in dobro, in fveta mati katoljfhka Zerkev naf uzhi, de naj fe pro-fhnjani fvetnikov boslijili perporozhamo, de bi oni, ki fo perjatli boshji, sa naf grel linike profili. To je sarei' vfe dobro.
Ali fhe veliko boljflii je pa, fvetnika vfih fvelnikov s’ perferzhnim saupanjem obi-fkati v’ prefvetim Reflinjim Telefu. Tukej fe ne zliafti le kaka fveta podoba in fe ne proli kak fvetnik, ampak fe moli shivi Bog, ki je pod podobo kruha refnizhno prizhujozh. Tukej ni truplo kakiga zhafti-vredniga boshji— ga flushabnika, ampak slavo Telo Gofpoda nalbiga Jesufa Kriflufa, ktero je sa naf na krish perbito bilo sa odpufhenje vfih nafhih
grehov, inje zhaftitljivo od frnerti vftalo, v' fprizlievanje, de je (udi nam upanje dano, zhaftitljivo od fmerti vftati in s’ Jesufam v' njegovim kraljeflvu vezimo kraljevati. — »Šravin tega premifli, moj krilijan, de v’ f. Pifmu ftoji sapifano, de Jesuf, nafh ufmi-ljeni odreflienik, je na defnizi bos/iji, in vedno profi, sa naf 'j. Zhe imafli pravo saupanje v1 Jesufa, fvojiga frednika in befednika per nebefhkim Ozlietu; zhe ga pridefli obifkat v’ prefvetim Refhnjim Telefu, in fe v1 fvojih teshavah in potrebah njegovima ufmiljenimu ferzo perporozhifh, bolh gotovo vezli gnad sadobil, kakor zite na nar dal j fhi boshjo pot grefh.
4.	Kriftjani, kleri radi na boshjo pot hodijo, mil lijo, de fo gnade boslije na kaki kraj navesane, de l’e bolj obilno v’ kakim kraji prejemajo, kakor v’ kakim drugim.— Ref je fzer, de je Bog she v1 pervili zha-lih kerfhanfke vere, in tudi potem vezhkrat, per grobu kakiga marternika ali kakiga drusiga fvelnika, vzhafi velike gnade krift— janam dodelil. — To je savolj njih veli— kiga saupanja fiorii, ki Ib ga imeli.
Ko bi pa krift jan s1 ravno takim sau-panjern prifhel pred prefveto Reflinje Telo,
in bi tiikej profil Jesufa v* njegovim imenu, bi mu Jesuf gotovo vfe fiorii, šakaj to je obljubil*); i» bi mu ne bilo treba delezh ifkat iti gnad, ktere bi doma lahko sadobil.
5.	Boslije pota malokdaj kriftjana po— boljfhajo; sakaj v’ refnizlmo poboljfhanje je fhe kaj vezli treba, kakor le kako su-nanje poboshno opravilo. Veliko fe vidi krifijanov, ki radi po boshjih potili hodijo, in she veliko let te sunanje pobosh-nofti in fpokorne dela opravljajo, pa fe vender fhe nizh nifo poboljfhali, in fhe srninim v1 fvojili fiarili grefhnih navadah sliivé. Vfe njih boslije pota jim nizh k1 svelizhanju ne pomagajo, ampak jih le v’ nevarni smoti dershe, de miflijo, de fo poboshni kriftjani, defiravno fo pred Bogam vezhniga pogubljenja vredni.
Vfe drugazhi je pa obifkovanje pre-fvetiga Refhnjiga Telefa. Kdor pridno o-bifkuje Jesufa v1 tej nesapopadljivi fkriv-nofti vezline Ijubesni, ne more dolgo ofiati v’ kaki grefhni navadi. Zhe je tako ne— frezhin, de kaki greh saide, mu ga Je-suf, kadar ga leta kriftjan obifkat pride, tako gerdiga in hudobniga pokashe, in ga tako ljubesnivo fvari, de kriftjan s’ per-
ferzhnini obshalovanjem fvojiga greha Je-sufu obljubi, de ne bo vezli (ega greha fiorii. In (ako ne more v’ nobeno greflino navado priti, zlie rad Jesufa obilkuje v’ prefvetim Refbnjim Telefu, in zlie fe (аш s' njim pogovarja, kakor perjatel s’ fvojim perjatlani. Zlie pa vender le v1 kako pre-greflino navado pride, in je nozhe sapuftiti, kadar ga Jesuf ljubesnivo (Vari, bo mogel pa Jesufa sapuftiti. Boshja pot k’ prefve-tiinu Reflinjimu Telefu ni kakor druge boslije pota. Po drugih boshjih potih nekteri krift-jani vfe fvoje hudobne navade fabo nofijo, ' in jih ne sapufte; pa tudi boshjih pot ne sapufte; in tako nekteri vef zliaf fvojiga slavljenja ravnajo. Na boshjo pot k’ pre-fvetimu Reflinjimu Telefu pa krifijan ne bo dolgo fvojih grefhnih navad fabo nodi ; eno ali drugo mora sapuftiti; zhe grefhnih navad sapuftiti nozhe, bo mogel pa obifko-vanje prefvetiga Refhnjiga Telefa sapuftiti; sakaj nobeniga velelja ne bo vezli najdel v1 tej poboshnofti ali andohti; Jesuf fe bo od njega odvernil; ne bo vezli pokufhal, kako fladak je Gofpod ; njegovo ferze bo nepokojno, vef bo rastrefen, in na sadnje ho vfe popuftil. Kakor je rekel f. Pavl pervim kriftjanam, tako tudi nam pravi: v Kako bo samoyla praviza deliti s' kri-
vizo ? Ali kuko fe bo iuzh sedinUa s' temolo? Afi kako fe bo Kri/tuf fprijasnil s’ Belijalarn“ 1j? to je, s’ liudobniin duham in s; vfimi tiftimi, ki v1 grehih shive.
6.	Is befedi f. Pavla lahko fposnamo, de prefveto Refhnje Telo, v’ kterim Jesuf refnizhno in vedno prebiva, je nar inienit-nifhi in nar fvetejfhi kraj y nad, v1 kterim samore krifljan, zhe fe mu s1 saupanjem perblisha, vezlii gnade sadobiti, kakor na vfih drugih boshjih potih. V’ tej prezhudni in prefveti fkrivnofti je Jesuf prizhujozh is sgol ljubesni do naf, nafli Vifhi Mafhnik, kteri is fvoje laftne fkufhnjd posna naflie flabofti in teshave, kakor pravi f. Pavl. Torej fe perblishajmo s' saupanjem temu „fedes/ru milofli, de ufmifjenje sadobimo in milo/l najdemo, kadar pomozhi potrebujemo“ 2J. I>e(a fedesli milofli je po-febno prefveto Refhnje Telo, v* kterim Jesuf vernim kriftjanam toliko gnad deli. Çre-zhin je, kdor s' dufhnimi ozlimi vidi Jesufa na tem fedeshi! — Jesuf fploli vfe kriftjane k1 febi vabi, ker jim ljubesnivo pravi: ,,Pridite k’ meni v fi, ki terpite in /te s’ te-shavami oblosheni, in vaf bom poshivil“ 5). Pofebno pa Jesuf tako govori v' prefvetim
Sakramentu; in frezhin je, kdor s’ ufhefi fvoje dufhe fliflii te befede, in v1 vfili fvo-jili tesliavah in potrebah rad k’ Je,sufu pride. — Dalej pravi Jesuf: „ Vfe kar mi da Ozke, bo k' meni prifhlo; in kdor bo k' meni prifhel, ga ne bom vun vergei“ ‘J. To fzer jesuf fploh od vfih kriftjanov pravi, kteri fe refnizhno k’ njemu fpreobernejo ; pofebno pa govori od tihih, ki ga obifku-jejo v’ prefvetim Refhnjim Telefu; šakajte befede je takrat isrekel, kadar je v’ per-vizli na s na nje dal, de fe nam bo dal v’ prefvetim Sakramentu. In potem pravi, de je volja njegoviga Ozlieia, de naj nobeniga tifi ib, ki mu jih je dal ne sgubi, ampak de naj jim vezimo slavljenje da. — Od ktere boshje poti na fvetu fe kdaj kaj taziga najde v’ befedah refnize?
Is vtiga tega vidifli, ljubi moj kriftjan, de ref nobena boslija pot ne more biti bolj— (hi, bolj svelizhanfka in Bogu dopadljiva, kakor boslija pot k’ prefvetimu Refhnjimu Telefu. Zite tedaj refnizhno shelifh, v’ vezimo vefelje fvojiga Gofpoda iti, in vezh-no Jesufa v; nebelih gledati, pridi ga rad in pogofto obifkat njegovim nar lvetej-fliim Sakramentu. — Shaloftno je viditi ;
') Jan. (J, 37.
kako fe leta fveta dolshnoft do Jesufa flabo dopolnuje; kako malo je krifljanov, kteri svefto hodijo Jesufa obifkat prefvetim Refhnjim Telefu. — Okoli fedesliev kraljev tega fveta je smiram veliko flusliabnikov, kteri jim s’ veliko pokorfhiuo in ponislinoft-jo ftreshejo in jih /.hafte j in sa kaj ? De kakofhino majhno zliafno dobroto od njih sadobe. K' fedeshu inilofti pa, na kterim ledi ve/.hni kralj nebel' in semlje, perprav-Ijen, nam nar ve/.hi in ve/.hne gnade deliti, fe le malokteri njegovih flusliabnikov perblisha, de bi ga po/.haftil, fe njegovi inilofti perporo/.hil, in gnade is njegovih rok prejemal.
Zhe ti, ljubi moj kriftjan, kteri to be-refli, rad Jesufa obifkujefh v’ prefvetim Sakramentu, li frezhin. Jie glej, de leto fveto dolshnoft do njega tudi smiram svefto in dobro opravljal h, kolikor ti je mogozhe; in de fe sravin tega tudi fkerbno vlili grehov varujefh.
Zhe pa do sdaj lete dolshnofti do fvoji— ga dobrotljiviga Jesufa fhe nifi dopolnoval, te pa proiim in ti perferzhno perporozhim, de sa/.liiii ga sdaj pogofto obifkovati v’ tej nefkonzhno fveti Ikrivnofti, v’ kteri je sa-popadek vfdt gnati in vfe ljubesni Jesufove. — O koliko lepili gnati, koliko tolashbe in
mozhi bolh sadobil, zhe bofh pogofto bodil obifkat fvojiga nebeflikiga perjatla v' Sakramentu njegove ljubesni ! — Kdor fe fedeshu fvojiga posemeljfkiga kralja per-blislia in ga kake dobrote proli, gre vzhafi prasin fpred njega, in ravno tako revin in potrebin, kakor je prifhel. Kdor pa pred tega kralja vezhne zliafti pride, s’ ponish-nolijo, s’ saupanjem in s’ ljubesnijo, nikoli ne gre prasin fpred njegoviga fedesha mi-lofti. Ref je, de vzliali ne vidi in ne fpos-na prezej, kaj je sadobil ; ali zhe bo sveli oftal v’ tem obifkanji, bo fkorej sazliutil v’ febi pomnoshenje boshje gnade, in vezhi mozh v’ premagovanji hudobnih fkufhnjav; sakaj Jesuf je obljubil, de bo poslovil tifte, ki bodo k1 njemu prifhli. — Ali ko bi tudi kriftjan, kteri pogofto obifkuje Jesufa v’ prelvetim Sakramentu, po perpufhenji boshje previdnofti, nikdar nizli ne vidil in ne fpo-snal, kaj mu pomaga leto obifkovanje, mora vender smiram sveft oftati v' dopolno-vanji lete Ivete dolshnofti do Jesufa, fe fkerbno grelia varovati, in po tem terdno saupati, de ga bo Jesuf v’vezhnofti tolikanj bolj lrezhniga fiorii, ker mu na tem fvetu prezej ne poverne, kar is ljubesni do njega fiori.
Zhe pa kriftjan, kteri svefto Jesufa
obifkuje v1 prefvelini Refhnjim Telefu, sra-vin pa fe tudi fkerbno greha varuje, prav preniifli, fe ne bo nikoli pertoshil, de nobenih pofebnih gnad od njega ne prejme; sakaj ravno to fo she nefkonzhoo velike gnade, de smiram svefto opravlja leto ob-ifkovanje, in fe greha varuje, kolikor je mogozhe.
Ljubi moj kriftjan, z, h e ti je perpufheno in mogozhe, pojdi vfak dan fvojiga nebefh-kiga perjatla obifkat. Zhe pa vfak dan ne morefh, ga vfaj ob nedeljah in sapove-danih prašnikih obifkuj. Veliko ti bo k1 pofvezhevanju tih fvetih dni perpomoglo, zhe bofh fhel obifkat Gofpoda fvojiga Boga v1 njegovim nar fvetejfhim Sakramentu. Marfikaj pregrefhifh zel tedin, zhe fe fhe tako fkerbno varujeih; torej dobro fto-rifh, de grefh v’ nedeljo fvojiga dobrotljivega Svelizharja obifkat, de fe pred njim ponishafh in ga prolifh, de naj ti odpufti, kar li leta tedin pregrefhil, in ti guado da, fe prihodni tedni fhe bolj fkerbno greha in grefhne perloshnofti ogibati. Zhlovek gre vezhkrat fvoje perjatle obifkat, de ponovi in ohrani fvojo perjasnoft s’ njimi. Ravno tako tudi ti, moj kriftjan, ponovi perjasnoft s’ Jesufam v’ prefvetim Sakramentu vfaj ob nedeljah, ko imafh vezli zhafa sa molitev.
Zlie Jesufa perferzhno ljubifh, ljubi moj kriftjan, pojdi ga takrat fhe raji obif-kat, kadar perjadi lveta v’ kakim pofebnim rasshaljenji boshjim sliive; poftavim, ob zhafu plela, ali kakiga drusiga pofvetniga rasvefeljenja, ali kakiga ozhitniga pohuj-fhanja. V’ slavljenji fvetnikov le bere, de fo svefli perjadi boshji ob zlialih takiga rasshaljenja boshjiga v1 velikih teshavah sliiveli ; in de fo takrat Jesu fa fhe tolikanj bolj zhaftili iu ljubili, kolikor fo ga pofvet-lii ljudje bolj skalili. Pofnemaj tedaj lete perjatle boshje, in v’ takih shaloftnih zha-iih ga fhe vezhkrat in s’ vezhi ljubesnijo obiflii. Objokovanja vredno bi bilo saref, ko bi v' takih zhalih, kadar ima leta hudobni fvet toliko perjatlov in flushabnikov, ki mu tako svefto flreshejo, tudi preljubes-nivi Jesuf kakiga dobriga perjatla ne imel, kteri bi mu vfaj nekoliko povernil zhafl in ljubesin, ktero mu pofvetni ljudje per vlaki perloshnofti odjemljejo. Bodi tedaj ti takrat njegov perjatel, ljubi moj kriftjan, in nikar ga tudi ti ne sapufli, zlie ga drugi sapufte. Opomni fe, kaj je Jesuf fvojim sveftim Apo-fteljnam rekel, in kako fo mu odgovorili. Kadar je namrezh vidil, de jih je bilo veliko, ki fo ga sapuftili, ko jim je od pre-fvetiga Refhnjiga Telefa govoril, in de nifo
l9
lutili vezh njegovih naukov poflufhati, fe je oheniil proti fvojim Apofteljnain in jim je rekel: „Ali hozhete tudi vi prozh iti“? Na to mu je f. Peter s' perferzhno ljubes-nijo odgovoril: „O Gofpod, /i komu homo fidi! Le ti ima/'/i bejede vez/mii/a s/iiv-/jenja“ 'J — O moj kriftjan! odgovori tudi ti tako preljubimu Jesufu, in bodi mu vedno sveli. Ne pojdi kamor te grefhniki vabijo, ampak pridi in oftani per Jesufu; ljubi ga f he bolj, zite vidifh, de ga drugi skalijo, in terdno mu obljubi, de ga nikdar ne bofli sa-puftil, ko bi ga tudi vii drugi sapuftili. Nra-vin fe pa fpornni, de je tudi f. Peter, leta ljubesni polni Apoftelj, ravno tako obljubo Jesufu fiorii, in potem ga je ravno on nar-pred satajil, salo ko je lam v’ febe prevezli saupal, in fe ni Jesufu perporozlnl. Tedaj, sravin lete perferzhne obljube, ktero mu Ito— rifli, fe tudi ponisbno perporozlii v’njegOATo fveto guado in pomozli.
Zhe li persadevafli, Jesu fa svefto obi— fkovati v’ prefvetim Reflinjim Telefu, li bo tudi hudobni duh, leta fovrashnik v liga do-briga, od fvoje ftrani persadeval, te odver-niti od te fvete in svelizhanfke poboshnofti. Nevarne fkufhnjave ti bo v' mifel dajal
') Jan. e, Gb. G9.
pofebno od sazhetka; poftavim, de ti to obifkovanje nizh ne pomaga, ker ga le s1 rastrefenjem opravljal h, in sravin nizh dru-siga, kakor fuhoto in mlazlinoft ne obzhu-tifh ; de bolh In es tega ravno tako svelizhan ; de tudi drugi kriftjani prefvetiga Refhnjiga Telefa ne obifkujejo, i. t. d. — Kadar ti take mifli pridejo, ljubi moj kriftjan, fe fpomni, de pridejo od hudolmiga fkufh-njavza; in to naj ti bo sadofti. Prezej jih saversi in fovrashi.
Zhe li rastrefen per tem obifkovanji, premifli, od kod pride tvoje rastrefenje. — Zhe fposnafh, «le li vzhafi radovoljno rastrefen, fe ponishaj pred Jesufam, in terdno fkleni, v1 prihodnje fe fkerbno varovati vfiga takiga rastrefenja; proli Jesufa po-mozhi, in li ftanovitno persadevaj, fvoje mifli sbrane ohraniti. — Zhe je pa tvoje rastrefenje neradovoljno, fe fpet ponishaj pred Jesufam, in fposnaj, kako fiaba in revna livar li, in ga proli, de naj ti pomaga, in ti guado da, ga s' premiflikam moliti, kakor ga njegovi fvetniki molijo v’ tej prefveti fkrivnofti. — Zhe pa fposnafh, de tvoje rastrefenje pride is tvoje pofvet-nofti, ker fe vezhkrat v1 pofvetni drufhini snajdefh, terdno fkleni, raji lete nevarne pofvetne drufhine sapultiti, kakor Jesufovo
drufhino. Eno ali drugo drufhino morafh sapufliti; zhe nozhefli pofvetne sapufliti, bolh mogel pa Jesufovo. Ali zhe kolikaj premiflifh, po veri in po pameti, bolh lahko fposnal, de je nelkonzhno boljlhi, pofvetno drufhino sapufliti, ki je grosno nevarna, kakor Jesufovo, ki je tako svelizhanfka.
Ravno tako tudi dobro premil'li, od kod pride tvoja foliota. Vzhafi perpufti ne-fkonzhno modri Bog, de tudi fvete dolbe v’ molitvah io v' premilhljevanji fuhoto obzhutijo, deliravno lo sarei'polne ljubesni do Jesufa; kakor fe bere v’ slavljenji nek-terih fvetnikov. To daje fvetim dolham per-loshnoft, fe pred Jesufam fhe bolj ponishe-vati, in fe fhe bolj na tanko s' njim fkle-niti. Bolj ko fe Jesof kaki dufhi, ktera ga ljubi, Ikriva, in ko flori, kakor de bi fe hotel od nje odlozhili; bolj fe mu leta du— fha s’ ljobesnijo perblishuje, in ga s’ per-ferzhno fdnoftjo ljubesni proli, de naj jo nikar ne sapufti. Kakor fta tifta dva uzhen-za, ki fta лт’ Emaus fida, Jesofa ljobes-nivo lilila, de naj per njima oftane; tako mu tudi svefta in ljubesni polna dofha s’ fveto lilnoftjo pravi: Oftani per meni, moj Jesuf, nikar me ne sapufti; glej, she fe mrazili v1 moji dufhi; zhedalej bolj lim v1 temoti. Ofiani per meni, o moj Jesuf, o vezhno
Solnze pravize, in rasfvetli mojo dufho, zhe je tvoja fveta volja. Zlie pa hozhefh, de flie dalej v' fuhoti in tenioti oftanem, naj fe sgodi tvoja volja. Le guado mi dodeli, te tukaj perferzlino ljubiti, in tainkej te vezimo gledati v’ nebefhki fvetlobi. — Tako rezi Jesufu tudi ti v’ fvoji tenioti in fulioti, in potem fe popolnama njegovi fveti volji in modri previdnofti prepufti ; sravin pa^terdno fkleni 9 nikdar obifkovanja pre-ivetiga Reflinjiga Telefa savolj tega ne fsapuftiti.
Dalej pa premifli, ljubi moj kriftjan, de leta temota in foliota je vzliali pravizhna flitrafinga od Boga savolj sanikernofti, ne-sveftobe, ali zlo pregrefhnofti dufhe. Zlie tedaj po fprizhevanji lvoje vefti fposnafh, de li v’ kakim grelni, ali zlo v’ greflini navadi, fposnaj, de fe je Bog od tebe od-vernil, in s' potertim in slialoftnim ferzam f kleni, greli in greflino perloshnoft iu navado sapufiiti, in fe po fvetim Sakramentu pokore fpet s’ Bogam fpraviti. Zlie to svefto ftorifli, te bo Jesuf, ki je tifli evangeljfki ozlie, kteri je fvojiga sgubljeniga fina tako dobrotljivo fprejel, fpet v’ guado vsel, in ga bolh fpet s’ mirno velijo in s' dufhnim vefeljem moliti in premifhljevati samogel v’ prefvetim Sakramentu. — Zhe pa rado-
voljno oftanefh v1 grehu in v1 grefhni per-Ioshnofti, ne bolh vezli dolgo Jesufa obi-fkovat hodil; sakaj „kako bo samof/fa pra-viza deliti s kricizo? Ali kako fe bo luzh sedinila s’ temoto? AH kako fe bo Kri-ftuf fperjasnil s' Beli jatam“ ? — Ali gorje tebi, zhe raji Kriftufa sapuftifh, kakor Belijala. — Kteriga lì na tem fvetu isvolifh, per (iftiinu bolh zelo nefkonzhno vezhnoft.
Zhe te hudobni duh s’ to fkufhnjavo moti, de ti obifkovanje prefvetiga Refhnji-ga Telefa ni ravno tako potrebno, debofh Dres tega tudi lahko svelizhan, premifli, de to obifkovanje je gotovo dober perpo-mozhek k1 svelizhanju; in krifljan je dolshan, toliko sa fvoje svelizlianje fioriti, kolikor more; in zhe po sanikernofti, lenobi ali ne-marnofli to opufii, kar bi imel sa Boga in sa svelizhanje fvoje dufhe fiorili, fe mu bo per fodbi ravno tako godilo, kakor tiftimu lenim» hlapzu, ki je bil dnarje fvojiga go-fpoda sakopal, iiamefli de bi jih bil k" dobrima obernil. Leta nepridni ldapez je bil vun vershen v' sunanje temote, kjer je jok in fhkripanje s soboti
Tudi to je nevarna fkufhnjava, zhe hozhefh tako ravnati, kakor vezliidel ljudje
ravnajo. Jesuf nam ni rekel, de moramo po tifti Cliiroki poti hoditi, po kteri nar vezh ljudi hodi, ampak po volki poti, na kteri fe jih le malo snajde. Jn tudi ni rekel, de via truma mla/.hnih in lenih kriftjauov je na poti svelizhanja, ampak rekel je veli— kovezh, de je veliko poklizanih, pa malo isvoljenih. Jesuf vlim sveftiin in gorezhim kriftjanam, kteri njega ljubiti in pofnernati shele, in ne letiga hudobniga fveta, tako govori: „ Vi ni p e od fveta, saka} je/l jim vaf isvolil in odlozhiI od fveta, sato vaf fvet fovras/iiu — Tedaj, ljubi moj krift— jan, zhe shelifh Jesufa ljubiti, njemu flu— shiti in svelizhan biti, nikar ne bodi s’tem sadovoljen, de le toliko sa Boga in sa fvoje svelizhanje ftorifh, kolikor velika truma kriftjauov ftori, ampak persadevaj ft, v’ majhnim fhtevilu njegovih sveftih in gore-zhili flushabnikov in perjatlov biti, in tako fe bofh tudi tamkej v1 majhnim fhtevilu njegovih isvoljenih snajdel.
Tako tedaj, ljubi moj krift jan, premagaj in saversi s' boshjo pomozhjo vfe fku-fhnjave, ki ti jih hudobni duh v1 mifel daje, de bi te odvernil od svelizhanfkiga obifko-vanja prefvetiga Refhnjiga Telefa j in pri—
') Jan. 15, 19.
diu in sveft bodi v1 dopolnjenji lete fvete dolslinofti do ljubesniviga Jesufa. Gotovo bofli obzhutil pomnosheiije bo,slije gnade, in mozh v’ vlini dobrini. In kadar bofli fpos-'nal in fkiilil, kako obiln isvirk boshjih gnad in dufhniga vefelja je v’ tem fvetim opravilu, ga ne bofli nikdar vezli opuftil.
Vender pa glej, ljubi moj kriftjan, de te tvoje shelje, Jesufa v’ prefvetim Sakramentu obifkovati, v’ kako krivizo ali ne-pokorfliino ne sapeljejo. Tega Bog nozlie imeti. Ko bi ti dolslinofti fvojiga ftanu v’ nemar pufhal in bi hodil prefveto Refhnje Telo obifkovat, bi ne ravnal po kerfhanfki pravizi. Le kadar vtegnefh in kadar ti je perpufheno, opravi leto obifkovanje; in zhe le ne morelli dolgo pomuditi pred Jesufam, opravi kralko, pa tolikanj bolj perferzlino in ljubesnivo obifkanje.
Nikar ne rezi, ljubi moj kriftjan, de ne vefh, kaj bi rekel Jesufu, kadar ga pridefh obifkat. To je fpet fkuflmjava ; nikar je ne poflufhaj. Od sazhetka fe lahko poi Insili fh bukviz: Ob ifkovanje Jesufa Kriflufa v' prefvetim Refhnjim Telefu. Lete bukvize je pervizh fpifal fveti Alfons Liguori; \' letu 1831 fo bile pa v* nafh jesik preftavljene, s’ nekterimi per-ftavami. Tode morafh s1 premillikam opra-
viti molitve, ki jih v' tih bukvizah najdefh. Kadar fe bofh pa tega obifkovanja bolj pervadil, bofh tudi lahko fain s’ fvojimi laftnimi befedami s' Jesufam govoril; in to bo fhe veliko boljfhi. Pa nikar ne mi-fli, de fe mora s1 Jesufam viloko in uz beno govoriti. Kavno takiga govorjenja on ne ljubi. Dokler je na tem lvetu bil, je smiram s1 veliko ponishnoftjo in bres vfe vifokofti govoril, kakor nar revnifhi in neuzheni ljudje govore, defiravno je bil vezhna Modroft, in isvirk vfe prave uzhe-nofti. In leto fveto priproftoft je tudi fvojim Apofteljnam in vfim kriftjanam perporozhil; in de bi jim to bolj ozhitno pokasal, je poklizal otroka, ga je med-nje poftavil in je rekel: „Re/hizhno vam povem, zhe fe ne fpreobernete, in ne po/1 anete taki, kakor otrozi, ne bole [hti n ncbefhko kralje/Ivo(i '). To nam je pofebno v’ molitvi perporozheno. Kakor otrok, ki komaj govoriti .sna, s1 fvojim ozhetam govori, kadar ga kaj profi, tako mora kriftjan s1 Bogam govoriti v’ molitvi.
Govori tako s1 fvojim Jesufam v’ pre-fvetim Refhnjiin Telefu, kakor ko bi ga s’ ozhmi pred fabo vidik — O koliko rezhi ga
‘) Mat. 18, 3.
imafh profiti! sa koliko rezki fe mu imafh sahvaliti! — Preinifli kdo je Jesuf, in kdo fi tij in (i ue ho nikoli befedi smankalo pred njim.
She popred, ("kadar je bilo govorjeno od pogoftniga obhajila,) je bilo rezlteno, kdo je Jesuf v’ prefvetim Sakramentu. Pre-mifhiuj to tudi v’ obifkovanji, in proli ga sravin, de naj ti vfe tvoje grehe odpufti, in de naj ti fvoje fvete gnade in potrebne kerfhanfke zhednofti dodeli. — Kakor ga pa fam sa-fe profifh, tako ga proli tudi sa druge; pofebno sa vfe tifte, sa ktere li fhe bolj dolshan moliti. Moli tudi pogofto sa fpreobernjenje grefhnikov in nevernikov.
Persadevaj li, ljubi moj kriftjan, Je-sufa prav is ferza ljubiti. Zhe ga bofli prav ljubil, bofli rad prifhel k’ njemu, fe bofli rad in lahko s’ njim pogovarjal, in bofh smirani kaj najdel, kar bolh skelel, de bi ti dodelil. — Zhe fe bo pa vender vzliafi sgodilo, de bo tvoje fer/.e fuho, de ne bofh kaj vedil s’ Jesufam govoriti, fe pa ponishaj pred njim, in vfaj kaki kratek isdihljej vezhkrat isrezi, poftavim: Moj Jesuf, ufmili fe me, ker lini velik greflmik! — Oftani per meni, moj Jesuf, nikar me ne sapufti ! — O Gofpod, zhe hozhefh, me samorefh osdraviti, i. t. d.
Nikar savolj fuliote in dufhne revfhine, ktero vzhafi per oblikovanji Jesufa obzhu-tifli, prezej prozìi ne hodi, ampak oftani pred njim s' ponislinim ferzam, in fpoinni le, de (e vidi, de ve, sakaj lì tukej, in de mu je dopadljivo, kadar ga pridefh ob-ifkat. Zhe fulioto, ki jo vzhafi obzhutifh, s’ ponishnoftjo prejmefh in s’ poterpeshlji-voftjo prenelefh, fi bofli velike gnade per-dobil, defiravno fe ti bo sdelo, de nizh dobriga ne ftorifh.
XIV.
£l»oflitovaiije
duhovnov.
„Kdor vaf poflufha, mene poflufhu ; in kdor vaf Hani/,huje, mene Hani/,linje“
l’o premifhljevanji fvetib rezili in fkriv-noft, ktere fe v’ zerkvi gode in snajdejo,
preixiifli tudi ftan tifiih, kterim je Bog lete fvete rezhi na semlji isrozhil; in premifli fvoje dolshnofti do njih.
Duhovfki flan je fvet, zhaftitljiv, in kriftjanain svelizhanfki ftan. To lahko fpo-snafli, ljubi moj kriftjan, zhe kolika j pre-miflilh opravila tega ftanu. Vligamogozhni Bog, ki je isvirk vfe fvetofti in vlili gnad, nam fvoje fvete gnade vezhidel po opravilih tega ftanu deli.
1.	Bog nam po fvoji milofti grehe od-ptifha. — To fe sgodi v' fvetih Zakramentih kerfta in pokore, ktere duhovni po bo-shjim povelji dodelujejo. Kadar fo Judje fvetiga Petra vprafhali po njegovi pervi pridigi, kaj jim je fioriti sa svelizhanje njih dufh, jim je odgovoril:	'pokorite fe,
in naj fe v fak smod vaf da ker/liti v’ imenu Jesufa Kri/tufa v odpufhenje /rojih grehov 1 ). In Jesuf je rekel Tvojim Apofteljnam in vfim duhovnam: ,,Prejmite ff. Duha. Komur hote grehe odpu/lHi, mu bodo odpufheni; in komur jih hote sa-dcrshahj mu bodo sadershant"2'). —Kako fvet in svelizhanfki je ftan, kterimu je Bog: oblaft dal, grehe odpufhati ! S’ tem giP fvoje vligamogozhnofti deleshniga fiori. Le vligamogozhni Bog samore grehe odpufhati, in komur on hozhe to oblaft dati.
2.	Bog nam mozh in guado daje, fe v’ prihodnje greha varovati. Leta guada fe sadobi s’ molitvijo, in s’ vrednim prejemali jem fvetili Sakramentov, pofebno pre-fvetiga Refhnjiga Telefa, ktero naf refhi, (kakor uzlii fveta Zerkev od vfakdanjih pregreflikov, in naf varuje fmertniga greha. — Ali tudi to guado dobrotljivi Bog kriftjanam vezhidel po opravilih duhovfkiga ftanu deli. Duhovni uzhe kriftjane prav moliti, v’ duhu in v1 refnizi, in ne le s1 ultimi; in oni vedno sa-nje molijo, pofebno per f. malhi, ln per ti fveti daritvi pride tudi Jesuf, na befedo mafhrtika, v’ podobo kruha, in oflane per naf v1 tej fkrivnoftni podobi, de fe kriftjanam savshiti daje, in de njih duflie v’ fvoji guadi sa vezimo slavljenje ohrani. — Kako zhaftitljiv je ftan, kterimu fo take nesapopadljive fkrivnofti isrozhene! —
3.	Bog fam je dal ljudem snanje ne-befhkih fkrivnoft in vezhnih refniz; on je nafti pravi uzhenik kakor pravi f. Pavl: „Nekdaj je liog mnogo govoriÌ ozhakam v’ prerokih; sadnjizh pa v’ tih dneh nam je govorit v fvojim $inuu 2 j. Jesuf, Jjiin boshji, Bog in zhlovek, nam je vfe raso-
del in vfe osnanil, kar nam je sa vezimo svelizhanje potrebno. Ali ker ni hotel fam dolgo na semlji oliati in uzhiti, je osnano-vanje vezhnili refniz fvojim duliovnam isro-zliil. Tedaj imajo le duhovni oblaft in pra-vizo, tifte fvete in svelizhanfke refnize osnanovati, ktere naflio pamet rasfvetlujejo, naf v’ veri poduzhe in poterdujejo, nam upanje dajo, prezhifto in nesapopadljivo ve-felje v’ vezhnofti najti; in nafhe ferze s’ fveto Ijubesnijo do dobrotljiviga Boga napolnijo. Jesuf je duhovne prav na fvoje mefto poftavil, ker je rekel fvetim Apoftelj-• nam in fploli vfim dubovnam: Kakor je Ozke mene poflal, tako je/l vaf po-fhi jem“	„Kdor vaf poflufha, mene po-
fhifha; in kilor vaf sanizhuje, mene sanizhuje“ *). — Kako imenitin mora flau duhovnih uzhenikov pred Bogam biti, ker Jesuf bozlie, de naj fe njih befedam ravno taka zhaft fkasuje, kakor njegovim laftnim!
De fo duhovni boshji nameftniki na semlji, le tudi fhe fposna is drugih befedi f. Pifma. Poftavim f. Pavl pravi:	„Od
Kriflufa /mo po f!ani, tako de vaf Bot/ uzhi in opominja po па/и.*~) — »Spomni fe tudi, kaj je bilo rezheno, kadar je bilo
govorjenje od pogoftiie in dobre fpovedi, de fo namrezli fpovedniki saref Jesnfovi nurne/fniki. — Dalej je sapifano v’ f. Pif-mu, de vifliimu naj perklonimo ylavo, pred duhovnim pa moramo duf/io ponishati').
llavno tako tudi zerkveni uzheniki pi-fhejo, de duhovni fo pravi nameftniki boshji. Poliavim, f. Krisoftom pifhe: Duhovni fo prav pofebno boshja laftnina; oni fo njegovi flushabniki in njegovi nameftniki.
Jesuf Kriftuf je vifhi in pravi Paftir fvoje /diede; on je pervi Uzhenik, Pofve-zhevavz in $hkof nafhih dufli; on je J)u-hovin na vekomaj. In on duhovne deleshne ftori fvojiga vezhniga duhovftva; jim da obiaft, njegove ovze pafti sa vezimo slavljenje, s’ befedami vezlmiga slavljenja, in s1 nebefhkim kruhain, ki vezimo slavljenje da. Po tej oblafti preganjajo hudobniga duha, odpufhajo grehe, opravljajo Bogu nar fvetejfhi daritev. Jesuf fam le jim pokorili fkasiie, in na njih befedo pride na oltar in prebiva v* nesapopadljivi lkrivnofti prefve-tiga Refhnjiga Telefa.
Ndaj pa tudi prendili, ljubi moj krift-jan, velike in fvete dolshno/ti, ki jih imafh
do duhovnov, ktere je vfigamogozhni vezhni Bog na fvoje mello na (em fvetu poftavil.
1. Lahko fposnafh, de perva dolshnoft do lako fveliga in zhaftitljiviga ftanu mora biti pofebna zhaft, ki jo morafh duhovnam fkasovati. — „Zha/li Boya is žele (boje dufhe, in zha/li duhovne“ *)— $. Pavl pravi, de duhovni, pofebno lilii, ki pri— digvajo in uzhe, fo dvojne zhafli vredni2).
V1 sgodbah ftarih zhafov le bere, de fo zlo neverniki, ki praviga Boga nifo posnali, fvoje duhovne vifoko zhaflili. Tako fe, poftavim, bere od Perfov, de fo fvoje duhovne tako zhaflili, de je njih kralj vfe-lej mogel duhovin bili, fzer ga nifo kotli kralja fposnati. Egipzhani fo tako zhaft in tako saupanje imeli do fvojili duhovnov, de nifo kotli, de bi bil kdo drugi njih nar vezhi pravde in teshave rasfodil, kakor duhovni; in temu rasfojenju fo fe prezej podvergli. Rimljani fo duhovfki lian v‘ taki zhafti imeli, de nifo perpuftili, de bi bil duhovni, kdor bi bil hotel, ampak le take moshe fo v1 ta ftan prejemali, kteri fo she pred na kaki vifoki ftopnji bili, ali kako zhaftitljivo flushbo opravljali. — Ker fo neverniki tako vifoko zhaftili fvoje duhovite, ki fo bili flu-
shabniki hudobniga duba, [šakaj kar neverniki dan/jejo, hudobnima daim darujejo, in ne Bogu“ 'Jkoliko bolj bi imeli k ri lij ani fvoje duhovne zhafliti, kteri nifo le flushabniki, ampak tudi nameftniki pra-viga sliiviga Boga. — Ali veliko jih je med kriftjani, ki duhovne malo fpofhtujejo in zhafte; po krivizi hudo od njih govore; jih sanizhujejo, in njih nar manjfhi nepo-polnamofti kakor velike grehe rasglafujejo in prefiljujeio; in velikokrat ravno to, kar is nar boljlhiga namena in po fvoji dolsh-nofti flore, jim na flabo obrazhajo in hudobno islagajo.
Ker fo duhovni tudi ljudje, kakor drugi, fe med njimi tudi marfikteri najde, ki ne shivi po fvetofti fvojiga flanu. Med dvanajft Apofteljni, ktere li je bil Jesuf isvolil, je bil eden, ki je bil „hudobni duhUij— Gorje takimu duhovnimu! Ojftro ga bo Bog fodil in ojftro fhtrafal v’ vezh-nofti, zlfe fe refnizhno ne fpokori. — Pa tudi takiga duhovniga, moj kriftjan, li dol-shan zhaftiti; ne savolj njegove perfhone, fhe menj savolj njegoviga djanja, ampak savolj njegoviga flanu, in savolj Boga, de dopolnifh boshjo sapoved. Nikar ga ne
20
sanizhuj, nikar od njegovih grehov bres prave potrebe ne govori, ampak jih veliko-vezh sakrivaj in sagovarjaj, kolikor po pravi/.i morelli. Jesni ti je lep sgled od tega dal. On je dobro posna! fvojiga is-dajavza, je dobro vedil njegove hudobne namene, pa vender ni nikoli ni/.li lindiga od njega rekel, ampak ga je smiram zha-Ttil, kakor vfe dinge Tvoje Apofteljne. »Smiram ga je v' Tvoji drufhini imel; in kadar jih je, dokler je The Tam uzhil, pridigovati pollai, in jim mozb dal, /.lindeške delati ni nobeniga raslo/.hka fiorii med njim in vlimi drugimi Apofieljni. Per sadnji vezherji ni hotel ozhitno in na glal' povedati, kdó bo njegov isdajav/., in je njemu ravno tako dal prefveto ReTlinje Telo, kakor vlim drugim; in na olj Tki gori, kadar je leta ne— lrezhni Apoftelj prifhel .JesuTa njegovim To-vrashnikam isdat, ga je .lesni', v1 snamnje Tvoje ljubesni in zhafti do Tvojih ApoTtelj-nov, imenoval Tvojiga perjatla. — VTe to, pravi f. Ambrosii, je Jesnf sato fiorii, de je pokasal, kako viToke zhafti vredin je lian duhovna KriftuToviga.
ReT je, de To duhovni tudi ljudje, kakor drugi, ali vender To povsdignjeni /.lies vTe druge, savolj njih Ttanu, ker To boshji nameTtniki. Slavljenje duhovniga bi imelo
biti fpodobno in fveto; ali vender, ko bi tudi tako nevredin bil, kakor Judesh, je smiram boshji nameftnik, dokler v’ fvojim ftanu in v’ pravi veri olitane, in ga mo-rafh fpof lito vati po Jesufovim sgledu in savolj Boga. Sanizhevanje duhovnih pa-ftirjev perpelje zhloveka v1 rasujsdanoft iu nar vezhi grehe. Tak zhlovek tudi ker-fhanfke vere; in vliga kar je fvetiga, veliko ne zhafti. Vezhidel le prevsetni, napuh-njeni in pregreChni ljudje duhovne in du-hovfki ftan sanizliujejo. Bog vezhidel take ljudi, ki njegove nameftnike sanizhujejo, s’ tem pofhtrafa, de jih prepufti njih prevset-nofti in flepoti, in po fvoji ftrafhni in fveti pravizi perpufti, de lires Г. Sakramentov in bres pomozhi tiftih umerjejo, ktere fo lvojim slavljenji sanizhevali.
Tl. Druga poglavitna dolshnoft verniga kriftjana do duhovnov je pokorfhina. (Od te dolshnofti je bilo she popred govorjenje v' tih bukvah, kadar fe je namrezh od kerihanfke pokorfliine fploli govorilo.)
3. Ker fo dufhiie dobrote; ktere ti boshji nameftniki dele, tako velike, mora tudi tvoja /ivales/mo/l do njih velika biti, ljubi moj kriftjan. Krisoftom tako govori kriftjanam, ki fo duhovnam nehvaleshni : «Nehvaleshni kriftjani! tako fe tedaj sa-
20*
hvalite fvojim duhovnam sa vfe njih velike dobrote? Ali vam nifo po opravilih duhovnov valili grehi odpufheui in fte fpet s’ Bogam fpravljeni? Ali ne darujejo duhovni sa vaf prefvete daritve? Ali vam ne dajejo oni Telefa in Kervi Jesufa Kriftufa vsiliti ? Ali val' ne uzlie oni vendutili refniz? Ali ne lomijo oni valhim otrokam kruha boshje be-fede? Ali vam ne osnanujejo oni boshjiga kraljeftva, in ali ne molijo sa vaf, de bi prifhli v’ njegovo kraljeftvo“? —
Ref je l'zer, de dui line dobrote, ki nam jih duhovni dele, pridejo od Boga, in satorej morajo krifljani narpred Bogu sa-nje hvaleshni biti. Ali Bog vender hozhe, de naj tudi duhovnam sa-nje hvaleshnoft fkasu-jejo. >Sej fo tudi zhafne in teiefne dobrote, ktere nam ftarfhi in drugi dobrotniki dele, prav sa prav boshje dobrote, sakaj vfe dobro pride od Boga*), pa vender nam Bog sa-poveduje, de jim moramo hvaleshni biti. Koliko vezli tedaj duhovnam, kteri nam vezhne dobrote dele. — Tedaj bodi is ferza hva-leshin, ljubi moj kriftjan, fvojim duhovnim paltirjem in uzhenikam, in fkaslii jim tudi per vlaki perloshnofti lvojo hvaleshnoft s1 liefedo in v1 djanji. Pofebno pa moli sa-nje;
de bi jim Bog guado dal, de bi Tvoje fvete dolshnofti .silurarti sveflo opravljali, Bogu v1 zbali, in v1 vezimo sveli/.hanje dufh, ki fo jim isrozhene; de bi Te s‘ njimi vred v1 vezli-nofti per Dobrim Paftirji snajdli.
Dopolnuj sveflo lete kerflianTke dolsh-oofli do vlili duhovnov, poTebno do tiftili, ktere ti je boshja previdnoft dala, de te uzhe, in po poti pokore in kerfhanTkili zhed-noft proti nebeTain vodijo. Zel /.hal' Tvojiga slavljenja potrebujefh njih pomozhi, poTebno je boTh pa na Tmertni poftelji potreboval. Varuj Te vfiga, kar ti prepovedujejo, in perporozhajo. Veruj v Te, kar te v’ boshji pravizi uzlie, in saversi, kar ti savrezhi rektij in boTh Treschili she na teni Tvetu in zelo vezhnoft.
Tukej najdeTh sdaj nektere sglede, ljubi moj krifijan, is kterih bolh The bolj Tposnal, kako vifoko Te morajo zhaTtiti boshji na-meftniki na semlji, in kako je Bog rasslia-ljen, kadar le kdo soper njegove Tlushab-nike in nameftnike pregrefhi.
MojseT je bil nar sveTtejThi liushabnik boshji, in njegov nameftnik med Israelzi, s’ kterim je Bog govoril od oblizhja do ob-bzhja, kakor perjatel s1 Tvojim perjatlam govori, in on je sveflo Israelzam boshjo befedo in voljo osnanoval. Pergodilo le

je pa, de fia Aron in Marija, (njegov brat in njegova seftra,) soper njega go-dernjala, rekozh: „Kaj je Boy le po Mojsef u govoril? kaj ni tudi nam ravno tako govori/“? — Mojsef, ki je bil nar krot-kejflii rnosb na semlji, je s' voljno poter-peshljivofijo njih hudobno govorjenje poflu-fhal in ni nizli rekel. Bog pa, ki je bolel fvojiga flushabnika in nameftnika pozhafte-niga imeti, ju je pred-fe poklizal, jima je nju nefpamet in prevsetnoft ojftro ozhital; in potem je Marija, sa Ih trafingo, vfa gobova pollala, de je bila vfa bela, kakor fneg, federn dni In ko bi Mojsef ne bil sa-njo profil, bi morebiti ne bila per slavljenji oliala.
Çhe drugi sgled fe najde v’ fvetim Pifmu, is kteriga fe fposna, kako Bog vzhafi she na tem 1’vetu, (gotovo pa na unim,} prevsetne ljudi pofhtrafa, kteri duhovnov ne fpofhtujejo in jim pokorni nifo. — Kralj Ozija je bil od sazbetka dober in bogabojezh ; potem pa ga je njegova frezha in kraljeva vifokolt prevsetniga fiorila, tako de je Gofpoda fvojiga Boga sapuftil, in je botel v’ fvoji prevselnofti tudi dubovfko zhaft imetij je tedaj fbel v' tempelj in je botel
’) IV. Mojs. 13.
kadilo na altarji Bogu darovati. To je bil Bog le duhovnam fioriti sapovedal, vfim drugim pa ojftro prepovedal. Kadar je veliki duhovi» Azarija to vid.il, fe je kralju vttavil i» mu je rekel : ,, To ni tvoje opravilo , Ozija. de bi kadilo daroval Gofpo-du; to je opravilo duhovnova . . . Na to fe je kralj, ki je slie kadil»i/.o v’ rokah dershal, rasjesil i» je shugal duhovnam. Ali »a enkrat je gobov pollai; in kadar fo duhovni vidili, kako ga je Bog vdaril, fo ga prezej is tempeljna isgnali; in tudi fam je hitel is tempeljna, vel' preftrafhe», ker je sazhutil boslijo roko, ki ga je vdarila. In oftal je gobov do fmerti.1 ).
Zhe Bog ne pokashe vfelej she na tem fvetu, kako je rasshaljen, kadar fe njegovim nameftnikam nepokorfhtna in nezhaft fkasuje, bo v1 vezhnofti vfe sanizhevavze duhovnov toliko bolj gotovo ]iofhtrafal, kolikor je duhovfivo v' nafliih kerfhanfkih zha-(ili bolj fveto, kakor je bilo nekdaj med Israelzi.
V’ sgodbah israelfkiga ljudftva fe bere ‘Sgled od neverniga kralja Alekfandra Лге-likiga, kako vifoko je zhafiil vifhiga du-hovniga v’ Jerusalemu. Leta kralj, potem
') П. Paralip. 3Ü.
k» je bil veliko drugih meft rasdjal, je fliel s1 1’vojo vojfko proti Jerusalemu, s' name— nam, tudi leto mello pokonzhati, in vfe ju— dovfke duhovne pomoriti. Kadar je to vi-fhi duhovin Jadus svedil, (e je ponishal pred Bogam s1 fvojimi duhovni in s1 vfun ljudftvam, in ga je profil, de naj jih obvaruje v’ tej veliki nevarnofti. Potem je oblekel fvoje duhovfko oblazhilo, in je fliel s’ fvojimi duhovni kralju Alekfandru naproti. Kadar fo jih kraljevi vojfhaki od delezh vidili, nifo drugazhi miflili, kakor de jih bo Alekfander prezej vfe pomoriti ukasal. Ali kadar je vifhi duhovin bliso prifhel, fe je kralj tako savsel, de fe je pred njim na semljo vergei in je Boga molil, kteriga duhovin in nameftnik je Jadus bil. Potem fe je Israelzam dobrotljiviga fkasal, in jim je vfe dovolil, kar ga je Jadus sa-nje profil.
Ker je nevernik tako vifoko zhaftil bo-shjiga nameftnika, kako bodo samogli po-fvetni kriftjani pred Bogam sagovarjati fvoje sanizhevanje, s’ kterim fe vezhidel obna-fliajo do kerfhanfkih duhovnov, ki fo fhe bolj boshji nameftniki, in tedaj fhe vezhi zhafti vredni, kakor fo bili judovfki duhovni?
Zefar Konfhtantin Veliki, ki je bil pervi kerfhanfki zefar, je vifoko zhaftil duhovne.
Nikdar ni perpuftil, de bi bil kdo flabo govoril od duhovnov vprizho njega; in vezh-kral je rekel, de ko bi vidil kakiga duhov-niga grefliiti, bi ga pokril s' fvojim zefar-fkim plajfhem, de bi lkril ljudem. S’ tem je hotel na snanje dati, kako velika dolsh-noft in kako potrebno je kriftjanain, duhov-fki ftan v1 zliafti imeti; sakaj is nezhafti, ki le temu fvetimu ftanu fiori, pride veliko hudiga, in vzbali tudi krive vere. Sato je pilano v’ f. Pifmu: „ V duri pa/lirja-, in ovze bodo razkropljene 'J.
Tudi je zelar Teodosi Yreliki boslijim uamefinikain smiram veliko zliaft fkasoval. Leta zalar je bil poboshin krifijan, vender fe je pa enkrat mozhno pred Bogam pre-grefhil, ker je veliko ljudi v’ mefii Telalo-niki, ki fo fe bili super njega fpuntali, umoriti ukasal; in med njimi je bilo veliko nedolshnih. Kadar je potem v’ Milan ali Majland prifhel, je hotel v1 zerkev iti; ali f. Ambrosh, ki je bil fhkof te zerkve, ga je vftavil in mu ni perpuftil v’ zerkev fto-piti. Zefar fe je savsel, inje fhkofu rekel, de je tudi kraìj David velike grehe grefhil, in fo mu bili odpufheni. Ambrosh mu je na to odgovoril: „Ker fi Davida po-
fnemal v' smotah, (/a pofnemaj tudi v' pokori.‘v — In Teodosi, defiravno je bil tako mogozliin zefar, fe je poni,slino pod-vergel pokori, ktero mu je bosliji liameftnik Ambrosii nalo,shil; in potem, ko jo je bil opravil, je odveso sadobil in je Imel fpet v1 zerkev iti.
Zlie leta veliki sgled premil limo, fe moramo sazhuditi, kadar vidimo uboge revne ljudi ki fo prezej rasshaljeni, kadar jih duhovni savolj njih grehov fvari. Kadar duhovni to flori, dopolni dolshnofl ljubesni do Boga in do blishnjiga in dolshnofl fvojiga ftanu. Gorje krifljanu, kteri ne prejme s’ ponishnoftjo in v1 duhu pokore fvarjenja duhovniga paftirja. Zhe fe mu odgovarja ali vftavlja, fe Bogu vftavlja. in li ftrafhin odgovor sa dan fodbe na veli, naklada.
Varuj fe ti, ljubi moj krifljan, de nikdar v’ ta greh ne padefh. Poflufhaj glaf fvojiga duhovniga paftirja in boshjiga nameflnika, kakor boshji glaf. Zhe te fvari, flori fvojo dolshnofl; poflufhaj ga ponishno in v’ duhu pokore, in bodi mu pokoriti, in tako bofli tudi ti fvojo dolshnofl fiorii. Nikar ne glej na njegove Ialine pregreflike in nepopohiamofti; tudi ne na njegovo rojflvo, zhe je imenitnih ali revnih ftarfhev ; tudi ne na njegovo per-fhono ali na kake druge sunanje okolilhine;
«
ampak fpoiniii fe njegoviga ftanu, v' kterini je sdaj, in njegove vifoke ftopinje, ker ga je Jesuf Kriftuf na fvoje mefto poflavil ; fpomni fe njegove oblafti, ktero mu je Bog dal ; njegovih fvetili opravil in vifokih fkriv-noft, ktere mu je Bog isroxliil; in niifli li, de Jesufa K rifilila pred fabo vidifh v’ per-fhoni njegoviga liameftnika.
XV.
Taru j fe Inulina.
„Ne daj fe premagati hudiinu, ampak premagaj hudo s’ dobrim“ '").
Po premifhljevanji lepili kerfhanfkih zhednoft in dolshnofl najdefb tukej, ljubi moj kriftjan, fhe marfikteri dober nauk od tega, kar fe ti je ogibati, in potem od tega, kar ti je fioriti, de bofli pravizhin kri/!jan ;
') Rimi. 12, 21.
šakaj kerflianfka prav iza pravi : Varuj fc hudiga in flori dobro.
1* Varuj fe hudo lini ga govorjenja.
Kdor skeli kerfhanfko in mirno slavljenje na tem fvetu imeti, in na unim vezhni mir vskivati, fe mora pofebno hudobniga govorjenja varo\rati, po nauku f. Apofielj-na Petra:	„Kdor hozhe slavljenje lju-
biti, in dobre dui riditi, naj sdershi fr oj jesik od hudiga, in /roje n/la, de ne bodo kaj goljfiviga govorileu 'J.
S’ nobeno rezlijo fe zhlovek tolikokrat in tako lahko ne pregrefhi, kakor s’ fvo-jim govorjenjem. Sato fe bere v’ f. Pifinu, de „kdor dobro varuje fvoje v pa, tudi fvojo dufho dobro varujeu г). S. Jakob pravi „Kdor fe s' befedo ne pregrefhi, je popolnama mosh 3). In Jesui' naf uzhi: „Is fvojih befedi bo j h opravizhen, in is fvojih befedi bofh obfojenu * j. — Te be-fede fvetiga Pifma, ki fo vezhna refniza, bi imele v’ nafliib ferzih terdin fklep obuditi, fe fkerbno varovati v liga hudobniga
■ì I. Petr. 3, 10.	2) Prip. 13, 3. 3) Jak. 3, 2. 4) Mat.
13, 37.
govorjenja. — De bofli ti, ljubi moj krift— jan, to bolj terdno fklenil in bolj svelto o-hraiiil, premifli nauke, ki jih tukej najđefh.
I.	Nikdar ne isrezi nobene nezhifle in ne/podob ne befede. — Pavl naf uzlii, de nizh nezhiftiga fe ne line imenovati med kriftjani ‘Ј. Nefpodobne befede in nezhifte pelini obude v1 ferzu pregrefhne mifli in hudobne shelje; fo grosno nevarne, pofebno mladim ljudem, in ognjufìjo dufho tiftiga, ki jih isrezhe, kakor tudi vlili tiftili, ki jih s1 dopadenjem poflufhajo. Kdor ima navado, take befede govoriti, in sravin pravi, de nizh hudiga ne mil li, pokashe, de je njegova pamet otemnjena, njegov duh pô-pazlien, njegova veft oterpnjena in njegovo ferze nagnjufno.
Ali ne le ozhitno nezhiftih befedi fe morafli varovati, ljubi moj kriftjan, ampak ogiliaj fe tudi tiftiga sakritiga govorjenja, ktero fe lahko na flabo oberile, in drugim perloshnoft daje, kaj nezhiftiga mifliti. Tako govorjenje je vzhafi fhe bolj nevarno, kakor ozhitno nezhifte befede, kakor je tudi ftrupena kazha bolj nevarna, kadar je pod travo fkrita; kakor kadar ozhitno na poti lesili.
Çkerbno fe tudi varuj, ljubi moj krift— jan, tiftih grefhnih befedi, ki jih pofvetni ljudje, ki Boga ne ljubijo, tolikokrat v’jesi isreko, varuj fe kletve. Med kriftjani bi lete befede zlo snane biti ne imele, sakaj kriftjan ve, de je Bog povfod, in naf srnicam fliflii.
Per tej perloshnofti naj ti bo tudi to perporozheno. Zhe imafh navado, boshje ime, ali prefveto imeJesufovo po nepotrebnim imenovati; li persadevaj, fe tega odvaditi. Boshje ime je tako fveto, de je Bog prepovedal, ga po nepotrebnim isrezhi: Torej ga le vfelej s’ zhaftjo in ponishnoftjo isrezi, in nikdar ne v’ fmehu, ali v’ sazhu-denji, ali fploh bres potrebe; „sakaj Go~ fpod ne bo tifliga sa nedohhniga fposnal, kteri bo imenom/ po nepotrebnim ime Go/poda fvojiga Boga“ 'J.
5Ž. Ne' bodi prenagel in ne/pamet in v’ govorjenji. — Ne le grefhniga in ne-fpodobniga govorjenja fe morafh varovati, ljubi moj kriftjan, ampak tudi v' dobrim govorjenji fe varuj vfe nefpameti. Ne pof-neinaj tiftih, kteri v* kaki drufhini le radi srnicam farni govore. $ve(o Pifmo pravi, de od tiftiga, ki prerad govori, je veliko

vezli neumniga, kakor pametniga upati'j. Govori tedaj malo, in veliko poflufhaj, šakaj „kjer je veliko govorjen ja, ne bo bres greha; kdor pa mero ima v fvojih befe-dah, je nar modrej/hi"'1 j „Naj bo tedaj tvojiga govorjenja malo“* *j. — Rad tedaj molzhi; tode mora tvoje molzhanje modro in poniskno biti, in mora priti is ljubesni do Boga, ne pa is kake fkrite prevsetnofti, ali is kake bojezknofti, ali is prevelike shalofti.
Tudi nikar prenaglo ne odgovori, predin tifli, ki te vpraflia, isgovori; sakaj „kdor pred odgovori, predin poflufha, pokashe, de je neumiti in jramote erediti*). — Kadar kdo govori, le varuj, mu v’ befedo planiti, predin dobro isgovori; to je nefpodobno. „Dokler kdo drugi govori,, ne sazimi govoriti'*j. — Nikar li ne upaj od kake rezili govoriti in loditi, ki je dobro ne vefh in ne rasumifh; in nikdar le ne prepiraj sa rezki, ktere te ne sadenejo in na klerik ti ni nizli leskezhe. Kadar fposnafk, de je Bog rasskaljen s' kakim govorjenjem, ne bodi deleshin tega govorjenja, ampak raji prozìi pojdi, zhe morefk.
Prip. 39, 30. s) Prip. 10, 19.	3) Pridig. 6, 1.
*) Prip. 18, 13. s) §ir. 11, 1».
nSa ti/lo vezli, ki te ne obteshi, fe ne prepiraj; in n’ fodbi gref/mikov fe ne pomudiu 'j.
3.	Nikar nikoli ne opravljaj fvojiga blislmjiga. — Opravljati fe pravi, pre-grefhke, ali kake fiabe laftnofti fvojiga blislmjiga drugim praviti, popravi/a, kakor lo. Zhe pa kdo ve, de to, kar od fvojiga blislmjiga perpoveduje, ni ref, je kriv obrekovanja.
Kdor od grefhniga djanja fvojiga blish-njiga govori, ki je she stiano, fe pregre-flii soper Ijubesin do blislmjiga. Ali veliko bolj fe pregrefhi, kdor od takih grehov fvojiga blislmjiga govori, ki fo fzer ref-nizlmi, pa nifo mani. S1 tem fe blishnji-mu vzhafi velika framota in velika fhkoda ftori; in opravljiv« fe pred Bogam sadolshi, de mora vfo to fhkodo blishnjimu pover-niti, kolikor je mogozhe. — $he vezhi greh je pa obrekovanje. — Premifli vfe to bolj na tanko, ljubi moj kriftjan, de bolh dobro fposnal, kako gerdi fo ti grehi, in de fe jih bolh bolj fkerbno varoval.
Premifli narpred, kako in kdaj zhlo-vek greh opravljanja flori. Leta greh ftori,
kdor od kakih pregreli fvojiga blishnjiga bres potrebe govori; kdor kako flabo govorjenje podaljfha, ker 1'he kake okoliftave perpoveduje in rasodeva, ki nifo fhe snane, bile; kdor le hudobno pofmehuje obnafhanju in djanju fvojiga blishnjiga, kdor na hudo obrazha in islaga namene fvojiga blishnjiga, bres de bi vedil, is kteriga namena njegov Mislinji ravna; kdor li persadeva, dobre dela fvojiga blishnjiga pred ljudmi poni-shati in poinanjfliati, kakor ko bi bile is kakiga flabiga namena litor jene. — Varuj le vliga tega, ljubi moj kriftjan, in opravljive a/ta na j bodo delezh od tebe ' j.
Greh opravljanja fe v/.ha li tudi flori s’ molzhanjem. Poftavim, ko bi kdo kakiga zhloveka, kteriga ti dobro posnafh, vprizho tebe po pravizi pohvalil, in ti bi le molzhal, bi s1 tem tako reko/.h na snanje dal, de ni hvale vredin, in de kaj hudobniga od njega velh. J*»he bolj bi fe pregrel bil, ko bi, poftavim, rekel: Ko bi hotel govoriti, bi kaj drusiga vedil povedati od tega zhlove-ka, pa nozhem. — Ko bi ti tako govoril, bi saref nizh hudobniga od fvojiga blishnjiga ne povedal, pa bi ga vender gerdo opravljal; in kdor bi te fliflial tako govo-
riti, bi morebiti vezli hudiga od tega zhlo-veka miflil, kakor je ref kriv.
Nekteri tudi opravljajo, gravili pa ufmiljenje do blishnjiga fkasujejo, in miflijo potem, de imajo ljubesin do blishnjiga, pa fe mozbno pregrefhe super leto ljubesin. To fe vzliafi tudi bogabojezhim dni liani per-godi, in je tedaj tolikanj bolj nevarno. In zhe fe navadijo tega opravljanja, je njib poboslinoft prašna pred Bogam, sakaj v’ f. Pifmu fe bere, de kdor /bojit/a jesika ne sdert/iuje, ni refniz/mo pobos/tin '). Varuj fe ti, ljubi moj krilijau, lakiga opravljanja. — De boili pa to bolj rasumel, ti tukej sgled dam. Tega opravljanja bi ti kriv bil, ko bi vedil, deje kdo kaj pregrefhil, in bi potem to komu, poftavim, tako per-povedoval: Ali li Ijiflial, kaj fe je sgodilo? kako je to shaloftno! — To fo tako dobri ljudje. — To je tako pametna dekle. — To je tako sveli flusliabnik. — Kdo bi bil to kdaj miflil! — Oli! kako fe meni fmili! — Molimo sa-nj. — In po takih befedah kerfhanfkiga ufmiljenja bi tedaj povedal, kaj je tvoj blishnji pregrefhil. To je gerdo, hudobno, binavi'ko opravljanje. To je ravno tako, kakor ko bi zhlovek v’ eni roki ojfter
nosil imel, v' drugi pa dobro sdravilo, in bi fe komu perblishal in bi ga globoka vresa!, potem bi mu pa prezej sdravilo na •'ano navesal. — Ali bi ne bilo veliko bolj— fili, de bi ga ne vresal, kakor de mu potem sdravilo daje? — $. Franzifhk palesi pravi, de tako opravljanje je kakor firupena p Ibi za, ki je v’ olje pomozhena, in tedaj fhe bolj globoko vbode.
Bodi previdio, ljubi moj kriftjan, in vedno fe varuj, kadar fi v’ drufliini, de kaj ne rezliefli ali ne ftorifli, kar bi bilo zliafli in dobriinu imenu tvojiga blisbnjiga nafproti. Vzliali je ena fama befeda, ali kako pofmehovanje, ali odmajanje s’ glavo slie sadofti, de kdo kaj luuliga midi in verjame od blishnjiga; in bi tih liiidobnib mifel ne bil imel, ko bi fe bil ti bolj varoval.
Premifli dalej (wirk opravljanja. — Nekteri opravljajo is hudobije, is nevofhlji-vofti, is fovralhtva : in opravljajo s’ tem na-menam, de bi blishnjimu hudo fiorili. Nekteri pa opravljajo po navadi iu po nefpameti, bres liiidobniga namena; in ker radi vfe povedo, kar vejo. — Kdor is hudobniga namena opravlja, fiori veliko vezhi greli, kakor kdor opravlja po nefpameti bres hudobniga namena; pa vender tudi leta grefhi. Opravljanje je vfelej greh.
Kdor pa is refnizhno dobriga namena, po pravi/Л, po pameti in previdnofti, kake pregrehe fvojiga blishnjiga tiltimu pove, kteri ima kako obla/l /lies tega zhlove-ka, ne opravlja, ampak flori dobro delo kerfhanfke ljuliesni, in Tvojo dolslmoft dopolni. S’ tem bo morebiti fvpjimu blishnjimu k' svelizhanju pomagal, in bo morebiti tudi kako fhkodo ali kako pohujfhanje odvernil ali vflavil. Ko bi kdo v’ takih okolfliinah molzhdT, bi ne fiorii prav. Boljfhi je, hudobijo kakiga zhloveka na snanje dati tiflimu, ki ima oblaft zhes-nj, kakor perpufliti, de fe fhkoda ali kriviza ljudem dela, ali pohuj-fhanje daje. Praviza, ki lino jo blishnjimu dolshni, gre pred ljubesnijo; ali velikovezh: Praviza je nar perva dolslmoft ljubesni do blishnjiga.
Premilli tudi, ljubi moj krifljan, kako gerd in oftudin greh je opravljanje.— l)e bolh to bolj fposnal, premifli, koliko lepim zhednoftim je ta greh nafproti.
Opravljanje je nafproti pr avizi ; sakaj praviza fploh prepoveduje, blishnjiga po-fhkodovati; ali s’opravljanjem fhkodo ftorifh pervizh tiftiin, ki te pofiufhajo, ker jim per-loshnoft dalli, deleshnim poftati tvojiga greha; in drugizh ftorifh fhkodo, in vzhaligros-no veliko fhkodo tiflimu ; kteriga opravljafh,
ker mu pomanjfhafli, ali pa popolnama od-vsamefli pofhtenje iu dobro ime, pofebno kadar kako grefhno djaiije fvojiga blishnjiga rasodevafli, ki ui ilie tiobeiiimu stiano, kakor le tebi. Jj"»’ tem mu samorelh grosno veliko flikodo Cloriti, vessiti, kakor ko bi mu kaj vkradel ; sakaj „dobro ime je vezli vredno, kakor veliko boga(tvo“lJ. — Is tega fposnafli, kako je opravljanje pravi/Л Jiafproti, in je vzhali ve/.lii kriviza, kakor velika tatvina. Tatvina fe (udi veliko losliej poverite, kakor odvseto dobro ime.
Opravljanje je tudi nafproti nar lepflti in nar potrebnejfbi zbednofti, namrezh ker-fhanfki ljubemi do blishnjiga. Leta zbed-noft nam sapoveduje, blishnjiga tako ljubiti, kakor Caini lebe, in mu tedaj nizh ne Cloriti, kar fami radi nimamo, de bi Ce nam sgodilo. — $posnaj istega, ljubi ntoj krift-jan, kako soper kerfbanfko ljubesin ravnaCh, zhe fvojiga blishnjiga opravljafh. Le fpom-ni fe, kako te viaka befeda rasshali, ki fe soper tebe govori. In ti jih morebiti veliko isrezhefh soper fvojiga blishnjiga, bres fpremiflika in fposnanja. — Zhe rad od fvojiga blishnjiga flabo govorifh, ga gotovo ••e ljubifh po kerfbanfko; in „zhe blishnji-
') Piip. 23, 1.
ya ne ljubif/i, ki ya vidifh, kako bofh samoyel Boy a ljubiti, ki ya ne vidifh“-?1).
Opravljanje je dalej kerfhanfki tno-dro/li nafproti. Saref je opravljiv/, îiefpa-metin, ker fvojiga jesika ne sdershuje ; ker zhafti in dobriga imena fvojiga blislinjiga ne fpofhtuje, in sdaj tega, sdaj uniga pizia. Befede opravljivza lo kakor ftrupeiie pfliize, ki jili nefpreinifhljeno okoli lebe mezhe. — Gorje takiinu nefpametnimu je-siku! Ker bomo mogli per fodbi bosliji od vfake nepotrebne befede odgovor dati,2) kako bo opravljiv/ od tolikanj nefpametnih in preyrefhnih befedi Bogu odgovor dati samogel V
Opravljanje je tudi ponishnofti nafproti. Ponishin zblovek famiga febe sanizhuje, blislinjiga pa zliafti, in ga sa boljfhiga fpos-na, kakor famiga febe. Opravljiv/ pa fvojiga blislinjiga sanizhuje in ponisliuje, in nar raji od njegovih pregreh in flabih laftnoft govori; in bolj ko blislinjiga ponisliuje, bolj le lam povikfhaniga ziniti. Opravljiv/ je prevsetin in flep, sakaj kadar fvojiga bli— shnjiga opravlja, sravin mifli in tudi vezlii-. del isrezhe, de ni tako pregrefhin, kakor
on j in fvojili velikih grehov in flabih navad ne fposna.
Gorje tebi, o opravljivz, flepi in pre-vsetni zhlovek! Sakaj tako posabifh, ka-kofhin fi? Odpri fvoje dnfhne oziti in poglej fe, kako fi gerd ! Sakaj ne poflufhafli Ivoje vefti, klera dobro ve in li tudi pravi, kakofhin li? pa je nozhefh poflufhati in ji ne verjamefh. Çposnaj, de ravno takrat, kadar Ii persadevafli, s' Tvojim opravljanjem pozherniti blislnijiga, fe famiga febe The bolj pozherniTh, kakor njega. Ali fi mar ti, ki tako rad od grehov fvojiga bli— shnjiga govorifh, bres greha pred Bogam? Mifli li, de tudi tebi Jesuf pravi, kakor je Judam rekel, kadar To grelhnizo prednjim toshili: „Kdor je bres greha med vami, naj pervi v’ njo kamin verske“ 'j. — Morebiti ii ti vezhi grefhuik pred Bogam, kakor tifli, ki jih opravljafli : ali nelpametna prevsetnoft te flepi, de ne vidifh Tvojih laft— nih grehov, ampak le grehe fvojiga blish-njiga.
Premil Ii tudi Ihe, kakofhin greh je opravljanje. Vzhafi je majliin, vzliafi pa velik fmertni greh. Bolj ko To grehi bli— shnjiga veliki in fkriti, ktere opravlivz ra-
sedeva \n rasglafuje, vezlii je njegov greh; in bolj ko i,s luidobniga namena opravlja, vezhi greh ima. Kdor bres luidobniga namena flabo od fvojiga blishnjiga govori, ima manjfhi greh, kakor kdor ga is hudob— niga namena opravlja, is nevolliljivofti, is fovrafhtva i. t. d. Bolj ko je dolshan, zhlo-veka, kteriga opravlja, zhafliti in ljubiti, bolj fe pregrefhi pred Bogam s’ fvojim o-pravljanjem. Tako, poftavim, fe zhlovek bolj pregrefhi, kadar duhovne, ali poglavarje, ali pa fvojo blishnjo shlahto opravlja, kakor kakiga drusiga zhloveka. In vender je to opravljanje grosno navadno med ljudmi. — Oh! koliko grehov je s’ tem Borje— nih! in kako malo jih je, ki fe refnizhuo fposnajo in fpreobernejo od (ih grehov! — Varuj fe pofebno tega opravljanja, ljubi moj kriftjan, in boj fe Gofpoda fvojiga Boga; sakaj duhovni fo njegovi nameftniki, poglavarji fo po njegovi previdnofti in poftavi nad nami, in od njega pride vfa njih ob-laft ; in pofebna boshja sapoved je., de mora zhlövek fvoje ftarfhe fpofhtovati in ljubiti, in fploli sa fvoje doma/.he ljudi fhe bolj fkerbeti, kakor sa druge, v1 vlili re/.heh, tedaj tudi v1 ohranjenji njih zhafti in dobriga imena. „ /hc pa kdo m fvoje, in pofebno domazhc ljudi nobene fkerbi nima, Je
vero sa tajil, in je hujflri, kakor nevernik“ lj. '
Jjilie veliko vezhi greli pa, kakor opravljanje, je obrekovanje, kadar namrezh kdo od fvojiga blishnjiga kaj hudobniga perpo-veduje, ki ve, de ni ref. To je saref velik in grosovitin greli. Zlie je she opravljanje toliko lepim /.liednoftiin nafproti, na-inre/.h: /travizi, 1 julienni, modrofli in po-nishno/li; koliko bolj jim je obrekovanje nafproti, in jih popolnaina preshene is ferza kriftjana. Grosovitno hudobno in zlierno dolilo, in od ljubesni vfe prašno ferze mora zhlovek imeti, kteri (i upa, grehe in hudobije od fvojiga blishnjiga praviti, ki jih nikoli fiorii ni! — Njegov jesik je saref „oj-/1er, kakor jesik kazhe, in nar hujfhi Hrup je v’ njegovih v/Uh 2 j. — Geta greh je tako velik, de kraljevi prerok boslijo pravizo klizhe, de bi she na tem fvetu takim grefhnikam dodelila, kar saflushijo: „S fvojimi jesik i go/jfivo ravnajo; (odi jih , o Bog !.. Saversi jih savo/j njih velikih hudobij“ !5 j.
Premifli dalej, kako navadili greh je opravljanje. Shaloftna refniza je, de je Ikorej vfak zldovek, vezli ali menj, v’ tem
‘) Ï- Tim. 5, 8. ») Pfalm 130, 4. 3) Pfalni 5, 11.
grehu sapopaden. Saref je shaloflno viditi, de kriftjani, ki bi imeli polni ljubesni eden do drusiga biti, fo tako kmalo perpravijeni, fvojiga blislinjiga pozlierniti, mu nekoliko od njegove zhafti in dobriga imena odvseti, ,, ki je vez/i vredno, kakor veliko boga/Ivo ;u in ga s’ jesikam bolj obzhutljivo in fhkodljivo vdariti, kakor s’ palizo. — Kolikokrat le kriftjan s’ to grefhno navado nevredniga flori kerfhanfkiga imena, ker tifto snaminje sataji, in tako rekozh od febe vershe, po kterim je Jesuf rekel, de naf bodo ljudje fposnali, de Imo kriftjani. „jPo tem bodo v/i fposnali, de fie moji nz/ien-zi, zhe bote /jnbesin eden do drusiga imeliu ' J.
Pofebno navadno je opravljanje med nekterimi ljudmi; poftaviin, med ljudmi, ki imajo kako pravdo med fabo. Kako gerdo in hudobno govore vezhidel eden od drusiga! In sravin fhe miflijo, de fe s’ tein ne pre-grelhe, pofebno kadar vejo, de je praviza na njih (traili. — Ali to je smota, ljubi moj kriftjan. Premili!, de (udi zhlovek, kteri ti krivizo dela, je f he šutiram tvoj blislinji, in de fi ga tedaj ljubiti dolshan, po Jesu-fovi sapovedi, in fzer tako ljubiti, kakor
‘) Jan. 13, 35.
famiga febe; tedaj bolj, kakor fvoje blago, •sakaj vliga fvojiga blaga ne ljubil h tako, kakor famiga lebe. Zlie miflifli po fvoji vefti, de ti kdo krivizo dela, ti je perpu-llieno, fvoje pravize ifkati po poftavah. Ali sraviit ti pa ni perpufheno, fvojiga blish-ojiga, kteri ti krivizo dela, fovrashiti in opravljati. Zlie tako ravnafh, li bofh pred Bogain vezlo krivizo ia fhkodo fiorii, kakor ti jo tvoj blisluiji fiori.
Tudi je opravljanje navadno med ljudmi, ki ib nevofhljivi. Nevofbljivz fe malokdaj posna, kakofhin je, in sakriva fvoj greh lam pred fabo in pred drugimi. Nevofbljivz je fovrashnik in hudodelnik fvojiga blish— njiga, in vender mifli in pravi, de ga ne lovraslii, in de mu nizh liudiga ne fiori. Ali ni opravljanje vezhi hudobija, kakor marliktero drugo hudobno delo ? N’ jesi-kam zhlovek hujfhi vdari, kakor s' mezhem. Rane, ktere opravljivi jesik fiori, fe vezhi-del teshi sazelijo, kakor telefne rane. — Opravljivz, pofebno pa obrekovavz, vezli vkrade fvojimu blishnjimu, kakor nar vezhi tat, ker je, po fprizhevanji boslije befede, », dobro ime vezh vredno , kakor veliko boga/Ivo. “
Dalej je opravljanje navadno med perjadi. Vezhidel П pofvetni perjatli eden
drugim u vfpì povedo, kar vedo, pofebno od blishnjiga. —. To je hudobna in grefhna fhega. — Varuj fe lake perja,snofli, ljubi moj kriftjan. Ljubi fvoje perjatle; Boga pa bolj ljubi; in le v’ Bogu ljubi fvoje perjatle. Kdor refnizhno in v1 Bogu ljubi fvojiga perjatla, mu nizli hudiga fioriti ne.sbeli, ampak le kaj dobriga; in le skeli, ga is ne-varnolii refluii, ne pa v’ nevarnoft perpraviti. Kdor pa fvojimu perjatlu kako opravljanje perpoveduje, ga v’ nevarnoft poftavi, le pregrefbili; sakaj /.lie s’ dopadenjem po-ilufha, fe pregreflii; in /.he tudi lam potem opravlja, fe fhe bolj pregreflii.
Opravljanje je tudi fhe navadno med ljudmi, ki radi imajo pofvetno obЦ'kovanje; ki farni radi po liifbab hodijo ubil kovat, in radi imajo, de jih kdo obifkal pride. — Oh ! koliko lepiga, predragiga /.hala fe v’ takim nepotrebnim obifkovanji sgubi, in koliko grefhnih befedi fe govori ! — Ve/.hi-del fe od «blishiijiga govori; kakofhin je, kako shivi, kaj je uni fiorii, i. t. d. V’ nekterih okolifliinah fe fhe raji od blishnjiga govori v’ obifkovanji, poftavim, kadar mifli v1 drugi flau Utopiti, ali kako flushbo dobiti, ali kakor bodi (i pomagati. Takrat vfak ve kaj od tega zhloveka povedati ; in velikokrat fe sgodi, de per takih
perloslmoftih kdo s1 fvojim hudobnim jesi— kam veliko fhkodo fvojimu blLslinjitnii flori.
— Torej fe varuj in ogibaj, ljubi moj krift— ' jan, vliga nepotrebniga polVetniga obifko-vanja, sakaj nevarno je; in nikar ne il bi in ne ljubi nevarnofti, de fe v’ nji ne po-gubifh. — Le eno farno obifkovanje naj ti bo prav perferzbno perporozheno, to je, obifkovanje prelvetiga Refhnjiga Telefa. Tamkej pridefh pred Jesufa, fvojiga nar boljfhiga perjatla; on ti le fvete befede govori, befede vezhniga slavljenja. Po-llufhaj ga svefto in ponislmo, in proli ga, de naj te z/iedulej bolj uzhi njeyovo voljo dopolnovati, ker je on tvoj Boy ' ).
Premifli tukej tudi, kaj ti je fioriti, zhe li bil tako nelVezhin, de li fvojiga blisli-njiga opravljal, in mu njegovo dobro ime odvsel ali vfaj pomaujfhal. Ker je opravljanje greli krivize, ni sadofti, de fe ga le fpovefb, ampak morafh tudi fhkodo pover-niti, zhe li jo blishnjimu s’ fvojim opravljanjem fiorii. V takih okolfhinah li dolsnan, dobro govoriti od njega; kolikor je mogozhe pofebno tiftim, ki fo tvoje opravljanje fli— fhali. Sravin tega morafh tudi na snanje
‘) Pfttlm 142, 10.
dati, de ti je shai, de li tako od fvojiga blishnjiga govoril.
Zite lì bil tako nefpanietin in pregre-l'hiit de lì obrekoval fvojiga blishnjiga, to je, /.he lì kake grehe in hudobije od njega pravil, ki li vedil, de jih ni fiorii, ii dolshan, ljudem na snanje dati, de to, kar li pravil, ni ref; in li morafh persadevati, kolikor je mogo/.he, de vii tilii, ki fo tvoje obrekovanje flifhali ali svedili, tudi svedo, de ni ref. In nikar ne rezi, de /.Ite to fto-rifh, bolh fvoje laftno dobro ime pred ljudmi sgubil. Tudi s’ sgttbo fvojiga laftniga dobri-ga imena (i dolshan, blishnjimu dobro ime poverniti, ki li mu ga po krivi/.i odvsel. — To je tako gotova dolshnoft, kakor dolsh-noft, vkradeno blago poverniti, /.Ite fe s’ tein tudi v’ revfhino pride. Kakor tat ne sadobi odpufhenja fvojiga greha, dokler ne poverite, kar je vkradel, kolikor je mo-go/.he; ravno tako tudi obrekovavzu njegov greli ni odpufhen, dokler pofhtenja in do-briga imena blishnjimu ne poverite, kolikor je le mogo/.he.
Sravin opravljanja in obrekovanja je tudi hudobno fojenje bUshnjùja pregrefhno, in je velikokrat sa/.hetek liudobniga opravljanja. — Nikar prezej ne fodi fvojiga blishnjiga. Premifli kaj je od tega v’ fvetim
Pifmu sapi l'ano. Jesuf pravi: „Ne fodite, de ne bote fojeni; sakaj kakor vi fodite, tako hote tudi fojeni“1'). Dalej je rekel Jesuf: „Je/l nobeniga ne fodim“2j. — In ti, ubogi grefhnik, fi tipafh, fvojiga blish-njiga loditi, ki li morebiti bolj krivizhin pred Bogam, kakor on. — „Satorej ni-vttafh nobeniga ugovora, o zhlovek, kteri fodifh! V’ rezheh, v1 klerik drugiga fo-difh. fa miga febe ob fodifh, ker tudi ti ravno to florifh, kar fodifh“7’). — In/,he tudi ref ravno tega ne ftorifh, kar je tvoj blishnji fiorii, ali kar miflifli, de je ftoril, pa morebiti veliko d rusi ga ftorifh, ki je flie bolj pregrefhno pred Bogam. — Nikar tedaj nobeniga ne fodi, ljubi moj kriftjan, in nikar prezej kaj hudiga ne milii od fvojiga blishnjiga; lej ne vidifh njegoviga ferza; lej ne vefh, sakaj in is kakofbniga namena je to ali to ftoril. Kdor per kakim djanji, kakor fe ljudem po sunanjim vidi, fvojiga blishnjiga pre/.ej hudo fodi in kaj greliiniga od njega milii ali zlo govori, nima nobene prave ljubesni do blishnjiga, sakaj f. Pavi raslozlino pravi, de „ljubesin nizh hudiga ne mifti“*)■
Mat. 7, 1. 2.	’) Jan. 8, 15.	3) Rim. 2, 1.
0 I. Kor. 13, 5.
Varuj fe hudobniga fojenja in vfih hudobnih mifel do blishnjiga, kadar Ге ti kaka kri viza ali fhkoda ftori. Kadar, poftavim, flifhifh, de fe flabo od tebe govori po kri-vizi, in ko ne vefh, kdo je to govorjenje sazhel; in kadar fe ti kaka fhkoda ftori v’ tvojim blagu in premoshenji, in ko ne vefh, kdo je to fiorii ; varuj fe vliga fojenja, nikar nobeniga ne obdolshi, in ne verjemi prezej, kar ti kdo per takih perloshnoftih od tvojiga blishnjiga perpoveduje, ampak fpomni fe Boga, ki je nafli edini fodriik; fpomni fe njegove fvete previdnofti, ktera vzliali perpufli, de kdo v1 kako sopernoft ali fhkodo pride, de ima perloshnoft, fvojo ljubesin do Boga in do blishnjiga pokasati, in fe famiga febe bolj fposnati. Varuj fe greha bolj j, kakor vfe druge fhkode iti sgnbe, sakaj en fam greh je vezhi fhkoda in vezhi nefrezha, kakor sguba vfiga zha-fniga blaga. Vdaj fe s’ ponishnim ferzam v1 boshjo voljo, in fpomni fe, de vri//im, ki Bof/a ljubijo, vfe k' dobrimu fh/sfnutj, pofebno pa sopernofti in teshave tega fveta. üÿ. Pavl pofebno pohvali tifte kriftjane, kteri sfp/bo fvojù/a zhafnìya premoshenja
‘) Rim. 8, 28.
s’ vefeljem /prejmejo, ker rejo, de imajo bolj [hi in neminljivo boga/Ivo
Varuj fe tudi, ljubi moj kriftjau, per takih perloshnoftili, kadar fe namrezh kaka lhkoda ali nefrezha sgodi, varuj le vlili vrasli in prasnili ver. Opomni fe naukov, ki jih v’ zerkvi flifhifh, ali v' dobrih fve-tih bukvah berefh, in saversi vfe, kar je tem natikam nafproti. Zhe kdo take prasne vere in vrashe vprizho' tebe sagovarja, fprizhuj sa kerfhanlko refni/.o in pravi/.o; daj zliaft Bogu; ki je edini Gofpod vlili ftvari, in ki po fvoji nefkonzhni previdnofti in nesapopadljivi modrofti in ljubesni vlelej le to fiori in perpufti, kar je v’ njegovo zbali in v’ sveli/,banje unibili dufh, zhe fe mu le ponishno podvershemo, in po njegovih «lobrotl ji vili namenih in njegovi l'yeti volji ravnamo.
Premifli tudi, ljubi moj krifijan, kako morafh ravnati, kadar /li/hi/li opravljanje. Nikar rad ne poflufliaj opravljivza. „Hu-do/miga jesika nikar ne po/lufhaj2 )■ Zhe morelli, vfiavi ga in ga pofvari. Zhe pa tega ne niorefh fioriti, pojdi prozìi, de ga ne bofli flifhal. Zhe pa tudi tega fioriti ne niorefh, pokashi v fa j s' shaloftnim ob rasam,
de ne flifhifli rad takiga govorjenja. Çveto Pifmo pravi, de kakor veler rasshene desh, ravno tako shalo/l in okras presitene opravljiv jesik1). — Çpomni Ге Boga in profi ga, de bi (i guado dal, de bi nikdar do-patlenja ne najdel v' opravljanji. Çpomni fe tudi, kaj pravi f. Bernard: „Kdor opravlja, ima lmdobniga duha na jesikir, kdor pa opravljanje rad poflufha, ga ima v’ v-fhefih— Saversi in posabi, kar li soper fvojiga blishnjiga I lil hal, in nikomur ni/.h ne pravi. ,,£Y flifhal tuje do soper fvojiga blishnjiga ? Naj n mer je v tebi, in savpaj, de te ne bo raspu a/a"г ).— Nikar pre/.ej ne verjemi, kadar kaj flabiga fliflnfh soper fvojiga blishnjiga. Tako lito j i sapifano v1 f. Pifmu: „Kdor prezej verjame, je fah-kiga ferza. in bo pomanjfhan“ zj.— Tudi taziga opravljanja lahko ne verjemi, ki je she povfod snano in rasglafheno ; sakaj ljudje io (pioli tako nagnjeni v' leta greh, in tako radi poflufhajo, verjamejo in ras-glafujejo opravljanje, de je kmalo povfod snano, kar kdo hudobniga isrezhe soper fvojiga blishnjiga.— Oh! kako pregrefhno in popazheno je vender zhlovefhko ferze! — Kadar zldovek kaj dobriga govoriti fli—
') Prip. 25, 23. *) !ÿir. 19, 10. 3) $ir. 19, 4.
Ihi od fvojiga blislinjiga, no verjame rad, in prezej midi in pravi, ile je morebiti is kakiga flabiga namena ftorjeiio. Kadar pa Hillu kaj hudobniga, prezej verjame, in l be vezli verjame, kakor le mn pove. — To je tolikanj bolj slialoftno, ker le velikokrat vidi, de fo zlo taki kriftjani v1 tem sapopadeni, kteri 1’zer radi molijo, pridno v' zerkev hodijo, in pogofto fvete Sakramente prejemajo ! — — Varuj fe tedaj, ljubi moj krilil jan, te hudobne navade; nikalne verjemi, kar hudobniga flifhifh soper fvojiga blishnjiga, pofebno kadar nobene oblu/H zhes-nj nima Ih.
Sadnjizh tudi fhe premifli, ljubi moj krifljan, kako ti je ravnati, kadar fi Jam opravljan. Kadar flifhifh, de je kdo kaj hudiga od tebe rasglalil, nikar fe ne jesi, in nikar prezej vliga ne verjemi; morebiti ni bilo tako hudo od tebe govorjeno, kakor fe ti perpoveduje; vfakdanja fkufhnja naf uzlii, de ljudje, kteri radi prenafhajo opravljanje, vezhidel nekoliko drugazhi, vzhali pa tudi vfe drugazhi perpovedujejo, kakor je bilo rezheno. — Tudi nikar prezej kaj hudiga ne rezi soper tiftiga, ki te je opravljal; sakaj f. Pavl nam pravi: vNe po-vrazhujte hudiga s’ hudim“ 'j. — Potem fe
‘ТТт. 12, 17.
poglej v’ ogledalo fvoje vefti, in dobro premifli, zhe li ref tak, kakor fe od tebe govori. Zhe Iposnafli, de (i saref tak, rezi fain per febi s’ ponishnini lerzam : Prav fe mi godi; sallushil lini to in fhe veliko vezli.
—	Nikar fe ne isgovarjaj, in nikar s’ novimi grehi (V Iasioni} ne sakrivaj fvojih grehov, ampak molzhi, in v' duha pokore pre-neli, kar (i saflushil.
Zhe pa najdefh po fprizhevanji fvoje vefti, de itili kriv tega, kar fe od tebe govori; ali de vfaj tako kriv niti, kakor (i obdolshen, prejmi s’ ponishnoftjo in poter-peshljivoftjo leta krisli, kakor is boshjih rok.
—	Premil li, zhe nifi morebiti lam perlosh-nolti dal temu opravljanju s’ kako neprevid-lioftjo Ines hudiga namena. Zhe Iposnafli. de fi ref to perloshnoft dal, fe ponishaj pred Bogam in saupaj, de ti dobrotljivi Bog tega ne bo v’ greh sara j tal, ker nifi is hudiga namena ravnal, zhe bolh le sdaj voljno poterpel opravljanje. Sravin pa terd-no fkleni, v’ prihodnje bolj previdio biti in fe bolj fkerbno varovati pred hudobnimi jesi ki.
Zhe pa Iposnafli, de nifi zlo nizli lam kriv tega opravljanja ali obrekovanja, ki fe je «oper tebe vsdignilo, fe pa Navij v' plajfli fvoje nedolshnofti in dobre vefti, in pufti
buijo hudobnih jesikov buzhati , kolikor ho-zhe in dokler liozlie. — ^potimi fe fvojiga Jesufa, ki je bil bolj obrekovan, kakor ti; in premifli, m' kako prezhudno poterpeshlji-voftjo in ponislinoftjo je vie voljno prenefel. — Saupaj v' Boga ; zhe je njegova fveta volja, to je, zhe je njemu v’ zliaft iu tebi v’ svelizhanje, bo pred ali potlej sitano fiorii tvojo nedolslinofi. Zlie je pa na tem fvetu na snanje ne da, jo bo pa per fodbi pred fvojimi Angelji in vliini ljudmi stiano fiorii, zhe bolh po sgledu njegoviga ljubljeniga $ina voljno in ftanovilno poterpel krivizo, ki fe ti dela.
4.	Ne kregaj fe, in nikomur nobene rasshaijive befede ne rezi. — Kdor ima navado, fe kregati in jesiti s’ fvojim blish-njim, pokaslie, de nima fhe praviga ker-fbanlkiga duha, in de ni (he pravi otrok boshji; sakaj Bog fe imenuje „Bog miru“ 1 ); iu Jesuf pravi, de „tifli, ki fo mirni, bodo otrozi boshji imeitooani“2 ).
Kreg je hudobna rezh, in veliko liu-diga na fvetu flori; velikokrat rasterga sveso perjasnofli, odverne ferza bratov od eden drusiga, presitene mir ferza, napolni ferze >s’ fovrafhtvam in hudimi miflimi, in ne-
frezhne flori zele drushine. Kreg je neva-riu oginj, ki fe lahko vname, pa iefliko pogali. Kolikrat fe vidijo velike iiefrezlie, sopernofii in teshave, ki pridejo is krega, in is kakih hudobnih in nefpanietnih heledi, ki fo le v' kregu isrekle.
Kreg je mozlino nafproti kerfhanfkimu duhu, kteri je Ijubesin $ in je tudi pameti nafproti. Zhe nekoliko premiflifh, ljubi moj kriftjan, lahko fposnafh, kako nefpametno je, fe kregati. Saka j le vezhidel ljudje kregajo V Vzhali savoij ene faine beiede; vzliafi savoij kake majhne kri vize ali fhkode; ki je veliko manjfhi nefrezha, kakor nar manjflii greh. Kako nefpametno in neker-1 ha n I ko je to, savoij tako majhnih rezili mir pregnati, kteriga Jesuf vfim kriftjanain vofhi in perporozha, rekozli: „Mir vam bodiu ')! S’ tem fe (udi Ijubesin rani, ki je „ sv e sa popolnamo/liu 2), in „dopolnjenje po/Uwe; 3) in blishnji fe pohujfha, „savoij kteriga je Kri/tuf umeri“ 4J.
De bofh fhe bolj fposnal, kako pre-grefhno ravna kriftjan, kadar fe krega in jesi, premifli, de kriftjan je dolshan, po Jesufovirn sgledu ravnati. Jesuf nam vfim
‘) Jan. 30, 31.	’) Kolol. 3, 14.	3) Ilira. 13, 10.
4) Rim. 14, 15.
pravi:	„ UzhUe fe od mene, eakaj jefl
firn krotak in is forza ponishinu 'j. V’ zelim fvojim slavljenji je leta „Dobri Uzhe-nik“ prezhudno krotkoft in poterpeshljivoft l’kasoval. Defiraviio je od fovraslmikov in preganjavzov povfod obdan bil, le ni nikoli s' njimi kregal, in jim ni nikoli hudobnih in rasslialjivih befedi govoril. „Kadar je bil preklinjati, ni preklinjal ; kadar jo terpel, ni shugal“ 2j. Po sgledu Jesufovim, dober in sveft kriftjan poterpi s’ fvojim blish-njim, in sa hude befede mu dobre daje, kakor nam sapoveduje f. Pavl: „Dobro vo-fhite fvojim preganjavzam, dobro jim vo-fhite, in nikar jih ne kainite... Nobenima ne povrazhujte /indiga s’ hudim... Zilte je mogozhe, kolikor //orili samorete, s’ v fimi ljudmi mir imejteu SJ.
Premifli, ljubi moj kriftjan, kokofliin je zblovek v’ jesi. — Ali je /.hlovek? Ali je kriftjan? Ali ni velikovezh divja sverina bres vfe pameti? — Kerfbanfka pollava je poftava ljubesni in miru; jesni zblovek pa terga in grise fvojiga blisbnjiga s’ ojftrimi rassbaljivimi befedami, ki fe bolj globoko salade v’ ferze blisbnjiga, kakor bi fe sobje divje »verine v' njegovo truplo safadili. —
Torej fe varuj jese in krega, in persadevaj fi, vedin mir ohraniti m' fvdjim blishnjim. ,,Odvemi fe od /indiga in /tori dobro ; ifhi mini in hifi sit njim“ *).
De le bofli krega loshej varoval, ti tukej pofebno dva perpomozhka perporozhini.
—	Pervi in fplidi perponlozhek je molitev. Zhe fe posnafh, de li nagnjen k’ jesi in krega, proli Je,sufa neprenehoma, de ti guado da, ga pofneinati v’ njegovi perferzhni krotkolti. — Drugi perpdmozhek je ta: navadi fe, s’ boslijo poinozhjo, molzhati, kadar zhutifh, de je tvoje ferze rasshaljeno in sbodeno s' kako nefpametno ali hudobno befedo tvojiga blishnjigaj in prezej fe fpotnni Boga, in is ljubesni do njega smiram molzlo; ali zhe ti bo treba govoriti, le dobrotljivo in perjasno govori, defiravno li hu-dobin fknfhnjavz inozhno persadeva, te v’ hudobne greihne befede sapeljali. Mehek odgovor prelomi jeso ; terdo govorjenje jo pa vname u * ).
Med rasshaljive befede fe tudi fhteje ozhitanje in grajanje, kteriga fe tudi varuj, ljubi moj kriftjan. Ozhitanje je trojno.
—	Pervizh, kadar kdo fvojimu blishnjimu ozhita kako telefon nepopoluamoft ; zlu: prav
‘) Pfftlm 33, 15. 2) 1’rip. 15, 1.
ne hodi, prav ne govori, ali /.lie ima kako drugo telefno nadlogo. Ali kadar mu kaj taziga o/.hita, kar je njegovim ftarfhem, ali njegovimu rodu v’ nezhaft. Tako ozhi-tanje v/, h ali m o/, h no rasshali in rani ferze blishnjiga; in kdor to fiori, pokashe, de nima veliko pameti, fhe men j pa kerfhanfke ljubesni. — Drugizh, kadar kdo o/.hita fvojimu blishnjimu dobrote, ki rnu jih je dodelil. Tudi to je soper ljubemu do blishnjiga, in je flikodljivo duflii; sakaj tako ozili— tanje odvsame dobrim delam vìe saflushe-nje pred Bogani, in lete dobre dela fn »gubljene. „Kadar fi kaj dal, ne ozhi-taj 1 ). — Tretjizh, kadar kdo fvojimu blislnijimu njegove grehe o/.hita. To je v/.hafi dobro, v/.hali pa hudobno. Zhe kdo fvojimu blishnjimu, pofebno tiftiihu, zhes kteriga ima oblaft, njegove pregrehe s’ kerfhanlko ljubesnijo in modroftjo pred o/.lii poftavi, s’ refni/.hnimi sheljami, de bi le poboljfhal, flori dobro; in /.he le njegov blishnji savolj lega rasjesi, ima le on fam vef greh. — Zhe pa kdo fvojimu blishnjimu njegove hudobne dela v’ jesi o/.hita, lires modrofti, in tedaj tudi lires namena, ga poboljfhati, ravna hudobno ; pofebno, kadar to vprizho
drugih ljudi flori. Is takiga nekerfhanfkiga ozliitanja pride vzhali veliko fovrafhtva in veliko drugih grehov, pofebno kadar fe blishnjimu take pregrehe ozhitajo, ki jih do sdaj Ihe nobedin vedil ni.
Varuj fe, ljubi moj kriftjan, vliga (ega ozhitanja. Opomni fe, de te Bog flifhi, n ki je ljubesin u, in ki vfe fovrashi, kar je ljubesni nafproti. — Kadar pa tebi kdo kaj ozhita, inolzhi in voljno poterpi, jto Je-sufovim sgledu, in bolh imel safluslienje pred Bogam.
Dalej fe fhteje med rasshaljive befede safmehovanje, kadar ima namrezh kdo navado, le per vlaki perloshnofti fhpotati in fvojiga blishnjiga safmehovati. Kdor ima to gerdo navado, nima veliko perjatlov, sakaj safmehovanje vfaziga rasshali. Bolj ko je safmehovanje rasShaljivo in pogoftno, vezhi greh je. Pofebno je to velik greh, kadar kdo fvoje flarfhe, fvoje vifhi, ali zlo duhovne paftirje safmehuje in jih opo-nafha. — ÇJvete rezili, zerkvene sapovedi ali opravila, ali zlo fvete fkrivnofti vere safmehovati, je flrafhin greli, enak boshjimu ropu. „Ne motite fe; Boy fe ne safme-/шје u ‘ >
') Gal. 6, 7,
Ljubi шој kriftjaii, zhe fi bil tako ne-frezhin, de fi s' fvoj imi Jjudobiiimi befedami fvojiga blisluijiga rasshalil in njegovo perja,suoli sgubil, fi scavili obshalovanja fvojiga greha tudi dolshan, Ге s1 blishiijim ï'pet fpra-viti. In nikar ne rezi, de niniafh ti nizb super njega, de zhe ima on kaj soper tebe, naj on k’ tebi pride, in naj ti pervo dobro beledo da. Çpomni fe, kako naf Jesuf uzhi: ,, /ho jvoj dar k’ oltarju perne-fef/i, in fe tam fpomnifh, de ima tvoj brat kaj soper tebe, pu/li tam fvoj dar pred oltarjem, in pojdi fe pred fpravit s’ fvojim bratam, in potem pridi in daruj fvoj daru lj. — Tvoja molitev in vfa tvoja boshja flushba takrat ni Bogu prijetna, kadar ima tvoj blishnji kaj soper tebe, in dokler li ne persadevafli, fe s’ njim fpra-viti ; polebno kadar li ti fam kriv s’ kako rasshaljivo beledo, de ti tvoj blishnji ni perja,sin. Zhe fi pa ti refnizhno persade-vafli, fe s’ njim fperjasniti, in on te nozhe poflufhati, li ti fvojo dolshnoft sa sdaj pred Bogam fiorii. Vender li pa fhe dolshan, sa-nj moliti, in li fhe potem persadevati, de fe s7 tabo fpravi.
Tudi ti perporozliim, de fe varuj tifliga
hudobniga prenaf/tanja opravljivih pogovorov, kadar namrezh zhlovek to, kar v’ eni Infili fliflii, prezej v’ drugo liefe in per-poveduje; ali kadar fvojimu blishnjimu to, kar soper njega liudiga fliflii, pove. »S’ tem fe veliko liudiga flori, veliko fovraflitva in jese fe .s’ tem napravi, in velikokrat fe mir presitene. To pregrëfhno navado imajo pofebno shenfke, in a’ tem v’ vednih grehih sliive. Pavl pravi, de „imajo pogubljenje . . . Namefti de bi pridno delale, po hifhah hodijo; in nifo le lene, ampak imajo tudi veliko befedi, hozhejo vfe vediti, in govore, kar bi ne imele govor iti“	— Kako Bog fovrashi zhloveka,
kteri s’ takim preiialhanjem velikokrat mir in edinoft ljudem odvsame, fprizhuje Duh v’ f. Pifmu, ker pravi: „Čjhefl rezki je, ki jih Rog fovrashi, in nad fedmo fe gnjufi njegovi duf/ii“. In leta fedina rezil je „ zhlovek, ki trofi kreg in prepir med brati“ * j. Dalej fe bere v’ f. Pifmu, de „podpihovavz in zhlovek dvojniga jesika, f to je, kdor prenafha opravljanje is ene hifliè v; drugo, ) je preklet; sukaj veliko mirnih ljudi ob mir perpraviu Ђј. ф. Gregor papesli pravi: „Ker je Jesuf Kri-
ftiif rekel, de mirni, (to je tifiti, ki mir lami ljubijo, in ga tudi med blishnjim obranijo, j bodo otrozi bos/rji imenovani, nam s1 tem na snanje da, de tifiti ki ljudi ob mir perpravljajo, Ib otrozi ffatana “.
Varuj fie fkerbno, ljubi moj kriftjan, tega gerdiga in fhkodljiviga greha. Varuj fie tudi ljudi, kteri imajo leto grefhno navado. Nikar jih ne poflufhaj, nikar jim iie verjemi, in daj jim na snanje, de ti je to govorjenje sopemo. Opomni le, de ravno ta jesik, kteri sdaj pred tabo hudobno so-per tvojiga blishnjiga govori, bo kmalo tudi od tebe hudobno govoril, kadar ga ne bolh ilifhal. Sarei' je „zhlovek dvojniya jetika preklet“, pred Bogain in pred ljudmi! —-Tak zhlovek naj ne bo nikoli tvoj pofebni perjatel; tudi nikoli ni sveli verjatel. — „ Odre mi od jebe hudobne v/ta, in opravljivi jetiki naj bodo delezh od tebeu 'J.
5.	Nikar /e ne laski. — Lasb je vfe-lej greh, ker je refni/.i nafiproti, in ker je soper veli, tiftiga, ki jo isrezhe. Ref je, de lasli ni vfelej fmertni greh, /.he je majhna; vender je pa navada lagati, zhe fe zhlovek tudi le v’ majhnih re/.heh Iashe, grosno hudobna, pregreflma in pogubljiva navada.
lieta navada odpre vrata mnogim greliam in hudobijam.
Lashnik drugazhi govori, kakor miTli; je sakritiga Terza; ne hodi po ravnili potih; je vezhidel nesveft v’ Tvojih obljubah in kri-vizhin v’ Tvojih namenih; je bres ljubesni in bres Ttrahu GoTpoda Tvojiga Boga, kteri vfe ve in vTe Tlifhi. — Kdor Te navadi lagati, je k' vTakimu grehu perpravljen; po-Tebno k’ tatvini, k' goljliji, k1 opravljanju iu obrekovanju, in na sadnje tudi h’ krivi perTegi.
Oh! kako gerd je pred Bogam lasli-nik! — V1 T. Pi Trnu Te bere, de je poTebno TheTt rezili, ki jih Bog Tovrashi, in med temi je „fasknivi jesik“ 1 ). Oalej Te bere: „Gnjufoba Gofpodu fo fus/inive n/la“г j. „Kdor fe/ashe, bo pogubljen“*). „G/la, ki fe lasbejo, umore duf/io“4).
1 jasli pride od hudnbniga duha; on je lasli is pekla na semljo prenefel, in s’ njo neisrezheno veliko prebivavzov semlje v’ pekel perpravi. S’ lashnii je naTlie perve TtarThe v1 greh perpravil, in is njegovih lashi je zelimu fvetu pogubljenje priThlo. JesuT pravi, de hudobni duh je „lashnik
Prip. «, 17.	Prip. 12, 22.	3) Prip. 19, 9.
4) Modr. 1, 11.
in ozhe lashi“in f. Ambrosii pravi, de vii ti Iti, ki fe radi lashejo, fo njegovi otrozi. ÎJ*. Avgufhtin pifhe, de kakor refniza is Boga pride, tako pride Jasli is hudob— niga dulia.
Varuj fe tedaj, ljubi moj kriftjan, tako gerdiga, Bogu soperniga in dufhi flikod-Ijiviga greha. Varuj fe vlili laski, majhnih in velikih, in bodi smiram in povfod pra-vizliin in refnizhin. Bog je refniza, in kdor oltane v1 refnizi, v’ Bogu oftane; kdor fe pa od refnize odverne, fe odverne (udi od Boga, in fe nefrezhniga fiori.
Terdno f kleni, in vezhkrat ta fklep ponovi, raji umreti, kakor fe slagati. Pre-uiifli lep sgled od tega. $. Avgufhtin pifhe od fvetiga flikofa Firma, de je bil terdno fklenil, raji vfe terpeti in tudi umreti, kakor soper kerfhanfko ljubesin govoriti, ali pa fe slagati. Pergodilo le je, de je zldo-vek, ki fo ga ifkali, de bi ga umorili, k’ njemu perbeshal in gaje profil, de naj ga i krije, JjJhkofu fe je leta zhlovek fmilil, in ga je tedaj fkril. Potem fo prifhli flushab-niki rimfkiga zefarja, ki fo tega zhloveka ifkali; in fo flikofa vprafhali, kje je. Na to jim je Firm odgovoril : „Ne morem vam
odgovora dati; šakaj slagati fe ne morent, povedati vam pa tuđi ne morem, kje je.“ — Ali zefarjevi flushabniki s' (em nifo bili sa-dovoljni, in lo saziteli ga liliti in gerdo s’ njim ravnati, in Го mu.stingali, de ga bodo umorili, zhe jim ne pove kje je zli lo vek, ki ga ifliejo. $hkof jim je na to odgovoril : „Raji vie preterpim in tudi umerjeni, kakor de bi fe slagal, ali pa de bi kaj super lju— besin do blishnjiga govoril“. — Kadar fo leti ljudje njegovo ftanovitnoft vidili, fo ga peljali pred zefarja in fo mu vfe povedali. Zefar fe je sazhudil nad /Veto ftanovitnoft jo tega flikofa, in ga je ispuftil; in je fvojim flushabnikam sapo veda I, de naj zhloveka v’ miru pufte, kterimu je leta flikof tako ljube-sin fkasal.
2.	Varuj fe sapeljevaiija liudoli-■liga dulia.
Ljubi moj kriftjan; od grehov, ki jih zhlovek s’ jesikam flori, ti najde! tukej obiln nauk, sakaj leti grehi fo nar bolj navadni.
Sdaj pa premifli [ploh isvirk grehov, namrezh fkuflmjave, klere nam pridejo is naflie laftne popazhene nature; is (labili sgle-dov in perloshnoft, ki jih povfod najdemo; in od hudobniga duha, ki je nafh vedi# fo-
vrashnik in sapeljevavz. Ali prav sa prav fo vie te trojne fkiifliiijave v' eno lamo sedicene, in fo sapopadene v’ sapeljevanji hudoba iya duha : sa kaj is njegoviga sape-Ijevanja, ker je naflie perve ftarfhe v1 greli sapeljal, pride vfa flaboft in hudobija naflie nature, in vedno jo s daj podpihuje in ji pomaga, de bi naf po nji v’ greli sapeljal. In ravno tako je tudi v’ vlili flabih syìedih in hudobnih perloshnoftih, ktere nam fvet daje, hudobni duh sapopaden, ker ima povfod fvoje pomaga vze, ki mu pomagajo; ljudi v’ njegovo oblaft perpraviti.
Tedaj je na tein vfe leshezhe, ljubi moj kriftjan, de dobro fposnafh hudobno sa-peljivoft nafliiga fovrashnika, in de fe ga dobro varovati vefh. Od tega tedaj najdefh tiikej potrebni nauk.
„Bodite tresni in zhujte, sukaj vafh sopernik, hudobni duh, hodi okoli, kakor rjovezhi lev, in ifhe, koya biposherl. So-per mu flojte, 1er dni e’ veri“'). Tako fvari vfe kriftjane poglavitni Apoftelj f. Peter. Hudobni duh je „lashnik in ubijavz od sa-zhetka“*)• Vfe ljudi sheli v’ vezimo ne-frezho perpraviti s’ fvojimi fkufhnjavami in smotnjavami. Perva dva zhloveka, ki fta
‘) I. Petr. 5, 8. 9. a) Jun. 8, 44-
23
na fvetu bila, je prifhel fkufhat in sapelje-vat, in jih je tudi refsapeljal, in neisreziie-no nefrezhne ftoril. In ravno tako tudi vfa-ziga zldoveka na fvetu v’ greh in v’ vezimo pogubljenje perpraviti iflie, in le malo jih je, ki mu ftanovitno soper lioje, kakor bi imeli.
Noben kraj mu ni ne.snan, noben ftan mu ni prezhaftitljiv, nobena ftopnja fvetofti previfoka. Vfo semi jo obhodi in fe po nji fprehaja'j. Ne najde le pofvetniga zhlo-veka V’ fredi njegoviga nizliemarniga in grel lunga vefelja, ampak ravno tako najde tudi famotniga pufliavnika v’ tihim, od fve-ta delezh odlozhenim gojsdu, v’ ojltri pokori. Zlo Jesufa Kriftufa, vezimo fvetoft, je najdel v1 tihi pufhavi, v1 nar fvetejfhim opravilu molitve in polla.
Torej fe nikar ne zbudi, ljubi moj krift-jan, zhe tudi tebe najde, in temuti in fku-fha, ne le kadar li v’ zhafnih opravilih med ljudmi, ampak tudi, kadar li v1 molitvi in v1 nar fvetejfhih opravilih pred Bogam. Nikar ne mifli, de mu bolh kdaj odfhel. Povfod te bo najdel, povfod bo okoli tebe hodil in bo ifkal, tvojo dufho poshreti. Tega tedaj nikar ne upaj, de bofli kdej bres fkuflmjav; ampak to li persadevaj,
»le dobro fposnafh, kako nevarne fo fkufh-njave hudobniga duha, in kako jim morefh soper fiati in jih premagovati.
Hudobin fkufknjavz, je lashnik in o/.he laski, poln svijazh in kinavfhine; in le ne pokashe v' fvoji liudobii in nesnani gerdobi, sakaj tako bi fe ga vfak bal; ampak s' perlisnjenimi laslinivimi befedami pride; ne kakor pogubljiv fovrashnik, ampak kakor dober perja tel. To vidimo v' Jesufovih fkufh-njavah, ker mu je smiram le perjasno in dobrotljivo govoril: je skelel, de bi fe Je-suf naiitil po tako ojftrim poftu; ga je skelel pozhaftiti in mu perlo.shnoft dati, de bi ga bili Angelji na rokah nefli; mu je kotel veliko bogaftvo in kraljevo zliaft in oblaft dati; in zlo s’ befedami f. Pifma mu govori1). — Sat o rej pravi f. Pavl, de fe fyatan vz/iafi v Angelja luzhi fpreo-herne *).
Zhuj tedaj, ljubi moj kriftjan, in fe varuj; ne sanafliaj fe na ivoje dobre dela, ktere fi morebiti do sdaj smiram opravljal, tudi ne na fvoje kerfhanfke zkednofti, v’ kterik li morebiti do sdaj svefto shivel; ampak vedno zliuj, fzer bo kmalo prifhel fo-vrasknik, kakor tat, in ti bo vfe vsel, ali
‘) Mat. 4, 0. n II. Kor. 11, 14.
23"
vfaj veliko fhkodo ftoril. Opomni fe tiftih delavzov, ki fo pridno delali, dobro ferne na njivo pofijali, in fvojo dolsbnoft svefto fiorili; ali potem fo pa salpali in nifo varovali njive. In ravno takrat je prifhel fo-vrashnik, in jim je veliko fhkodo na njivi ftoril *)•
Ljubi moj krili jan, de fe bofli loshej varoval hudobnih in nevarnih fkuflinjav in smotnjav vedniga fovrashnika, prendili dobro nauke, ki jih tukej najdefh.
Kadar je kdo snan laslinik, mu nobe-diu vezli ne verjame. Ali bolj snaniga lasli-nika ni, kakor je hudobni duh; sakaj .lesili’, vezlina refniza, nam raslozhno pove, de je laslinik, in de je ozhe in isvirk vlili laslii. Torej mu nizh ne verjemi, ljubi moj kriftjan, ampak fpomni fe prezej, kadar imafli kake hudobne mifli in fkufb-njave, de pridejo od hudobniga duha, od duha lashi in goljfije; in jih prezej saversi. Nikar ga ne poflufhaj in nikar fe s1 njim ne pogovarjaj, ampak prezej vfe saversi in fovrashi, kar ti v’ mifel daje. Zlie fe s1 njim prepirafh in sgovarjafh, fe v1 veliko nevarnoft poftavifh, in na sadnje mu bofli morebiti verjel; sakaj poln svijazh je in
poln lepih, fladkih in prijetnih befedi, ki f« grosno nevarne, goljfive in ftrnpene. Nafha perva mati Eva tudi ni prezej od sazhetka hudobnimu fkufhnjavzu verjela, in ni hotla prezej fioriti, kar ji je rekel; in ko bi bila takrat prozìi fida, bi ne bila grefhila. Ali potem le je fhe dalej s’ njim pogovarjala, in na sadnje je njegovim goljfivim befedam Verjela in je grefhila.
Naj ti bo ta sgled v’ fkufhnjavali vfe-lej pred ozhmi, ljubi moj kriftjan. Kadar tedaj flifhifh kakiga sapeljivza, kteri te hozhe v’ kaki greh sapeljati, fpomnife, de je takrat flushabnik hudolmiga duha. Leta duh Iashi ima povlod fvoje flushabnike, kteri mu pomagajo, ljudi v1 greh in v’ vezhno pogubljenje perpraviti. Kar pa kdo po fvojim flusiiabniku flori, lam ftori. Kadar ti tedaj sapeljivz govori in te hozhe v1 greh sapeljati, je ravno tako, kakor ko bi ti fam sitivi fatali govoril. Nikar mu tedaj ne verjemi, in nikar fe s1 njim ne sgo-varjaj, ampak saversi vfe in pojdi prozìi.
Premifli sdaj, ljubi moj kriftjan, kako hudobni duh, leta vedni fkufhnjavz, zhlo-veka vezhidel v’ greh sapelje. Zhe bofh to dobro fposnal, fe bofh lošhej varoval nevarne sapeljivofti hudobniga fovraslmika.
Pervizh fi pervadeva mu fkrìli veliko/l, y er dobo in hudobijo y reha. — Greh je l am na febi in pred Boga in tako gerd in [trafilili, in je tako velika hudobija, de kadar ga zb lo vek prav fposna, fe ga boji in ga is ferza fovrasbi. To hudobni duh dobro ve; sato ti persadeva, zhloveka pre-flepiti, de bi ne vidil greha, kakorfbin je fam na febi; in zhe to saniore fioriti, potem zhloveka kmalo v' greh perpravi. — Çpomni fe tega v' fkufbnjavab, ljubi moj kriftjan, iu nikar ne verjemi hudobniniu sapêljivzu; kadar ti to hudobno mifel daje: To ni tako velik yrch ; to ni f'merini greh. — Varuj fe, ljubi moj kriftjan; morebiti je saref fmertni greli, kar miflifh fioriti, po-febno v’ tvojim ftanu in v' tvojih okolifta-vab; ali hudobni duh te flepi, de ga ne vidil h, kako velik je. Zhe li pa tako ne-frezhin, de ga ftorifb, fe ti bodo ozbi od-perle, in bolh s’ shaloftnim ferzam fposnal, kako gerd in velik je tvoj greh. Ravno tako je sapeljivz tudi nafbe perve ftarfbe preflepil, in fo grel bili; ali potem fo fe jim odperle ozili, in fo vidili vfo hudobijo in ftrafbiioft fvojiga greha. — Ali zhe tudi ref ni ravno fmertni greli, kar miflifh fioriti, terdno f kleni, nikdar tudi nobeniga niajhniga greha nalafh ne fioriti, šakaj
tako fe v' nevarnoft poftavifh, de ti bo morebiti sa velik greh sarajtan.
Ker je hudobni duh vedili sapeljevavz in lashnik, fe po ftorjenim grehu pa fpet drugazhi lashe. Predin je greh ftorjen, fi pervadeva ga pomanjfhati, de zhlovek ne fposiia vfe njegove hudobije in gerdobe, in ga tedaj loshej fiori. Kadar je pa greh Itorjen, (i pa persadeva ga povikfhati, in ga lhe hudobnifhiga in ftrafhnejfhiga po-kasati, kakor je saref, de bi grefhnik obupal nad boshjo miloftjo, in de bi rekel s1 nefrezhnim Kajnani: „Prevelik je moj greh, kakor de in odpufhenje saffushii /u — Leta fkufhnjava je fpet grosno nevarna, in grosno veliko jih je, ki jih hudobni duh s1 tem v’ fvojo oblafi dobi. — Çposnaj to, ljubi moj krifijan, in fe fpet varuj; in tudi tih hudobnih mifel, ki ti jih fovrashnik daje, nikar ne verjemi. Varuj fe greha bolj kakor ftrupene kaz.lie, sakaj ka/.ha ti le zhafno po-semlejfko shivljenje vseti sarnore, greli pa vezimo nebefhko shivljenje. Varuj fe tedaj greha, ne le fmertniga, ampak tudi majhni-ga, kolikor je le mogozhe. Zhe li pa tako ne-Ipametin in nefrezhin, de ftorifh kaki greh, ne obupaj, in ne povikfhaj fvoje grefluiofii
0 1. Moje. 4, 13.
flie s' grosovitiiiin grebam super Dulia, s1 obupanjem nad boslijo nnloftjo, ampak saupaj v’ ufmiljeniga Boga, saupaj v' Je-sufovo saCfushenje, in fpomui fe befedi Iju-besniviga Apol’leljna f. Janesa :	„Otro-
zhizhi moji, to mm pifhem, de bi ne gre filili. Vilic pa kdo gre fili, imamo be-fednika per Oz/ielu. Je,safa Kriflufa pra-vizhniga 1 ). — Tedaj saupaj, ljubi moj kriftjan. $ovraslii 1‘voj greli, obshaluj ga, sapufli ga, pernefi vredin fa d pokore, iu Bog ti bo vfe odpufiil, ker nozhe fmerti grefhriika, ampak de bi fe fpreoberuil iu shivel. Saupaj v' nefkonzlino saflushenje Jesufovo, sakaj ena farna kaplja njegove prefvete kervi bi bila she sadofti sa od-refjienje zeliga Cveta. Saupaj v’ prefveto ime Jesufovo, ker je !e n njem rfe ,we-lizhanje ; in nobeno d nujo ime ni pod nebam dano ljudem, e' ktcrim imamo srefiz/tani biti’1'). — Tako saupaj in tako fiori, in ti bo vfe odpufheno. In bolj verjemi, Jesulu, ki ti pravi: Tvoj greh ti bo odpufhen, zhe pernefefh vredin fad pokore; kakor hudobnimi! duhu, ki ti pravi: Tvoj greh ti ne bo nikoli odpufhen.
Drugizh (i hudobin fkufhnjavz persa-
«leva, y rek prav ftadak in prijel'in Parili, in tako obudi v1 Terzu zliloveka veliko po-sheljenje, greli fioriti. Pofebno (i to per nekterib grehih flie bolj persadeva; in s1 tem veliko ljudi v’ greh sapelje. — Greli je kakor 1'ladak flrup, ki je prijetiti v1 ubili; potem pa pridejo bolezhine in tudi fmert. Ravno tako ima tudi greli sarei’ lvojo prijetnoft in Tvoje veTelje, binalo na to pa pride terpljenje, in v z h ali vezimo terpljenje. — PremiTli to dobro, ljubi moj krifijan, in ne daj Te preTlepiti. PremiTli, kako kratko, revno in iieTtanovitno je veTelje, kteriga greTImik v’ Tvojim grebu najde. Ko bi tudi zel zinil' fvojiga ahivljenja na fvetu smi-ram Trezbiu in velel bil v’ Tvojih grehih, bi njegovo veTelje vender reT le grosno kratko bilo, sakaj le na tem Tvetu ima veTelje, na unim bo pa le terpljenje imel; in kaj je nar daljTbi zhloveThko shivljenje proti vezlinofii ! — Ali tudi to je smota; sakaj nikoli ne more greTImik na tem Tvetu v' ved-nim veTelji shiveti. Njegova veft ga smiram Tkrivej opomina iu bode; greli je tern v1 vefti ; in v' Tredi Tvojiga poTvetniga veTelja nima veTelja in mirniga Terza, sakaj „yrefh-niki nimajo miru. prani Gofpod“ 'j.—
’) Isa. 48, 32.

Predin je greh ftorjen, fe zhloveku, po goljfii hudobiiiga duha, vef drugazhi sdi, kakor je ref. Ali naj te tvoja laftna in drugih ljudi fkufhnja uzhi, de greh je ftrup; in ftrup je ftrup, naj bo Ihe tako fladak.
Tretjizh (i persadeva sapeljivz, v’ ferzo zliloveka to mifel obuditi, de mu je pretefhko in nemoyozhe, fe tega ali uniga greha sdershati. — To je grosno nevarna fkufhnjava; in kdor jo verjame, kmalo tako oflabi, de fe grehu vezli ubraniti ne more, ker mifli, de je vfe saftonj, fe braniti, ker ni mogozhe, le ga ubraniti in sdershati.— Nikar ti nikoli tega ne mifli, ljubi moj kriftjan. Çpomni fe, kaj je Jesul' odgovoril , kadar fo njegovi uzhenzi, kakor ko bi bili hotli obupati nad mogozhnofljo fe sve-lizhati, s’ shaloftnim ferzam rekli:	„Kdo
•bo tedaj samogel svelizhan biti!u Na to jim je .Jesul' lete tolashivne befede rekel : „Ljudem je to nemoyozhe ; per Bogu pa ?ii nizh nemoyozhe“	— Zhe zhlovek
le lam na-fe saupa, bo sarei' fposnal in zhutil, de mu ni mogozhe, fe grehu ubraniti v’ fkulhnjavi. In ravno to li hudobni sapeljivz persadeva, zhloveku saupanje \ Boga odvseti, de bi le fam v’ febe sartpal
in «magai. — Ti pa nikar ne poflufhaj hu-dobniga fkufhnjavza, ljubi moj kriftjan; nikar ne saupaj v’ 1'vojo flabo mozb, v’ fvojo neftanovitno voljo. Verjemi Je.sufu, ker pravi, de to je ljudem nemogozhe, de bi le farni is febe svelizhali; s1 boshjo pomozhjo je pa to vfakimu mogozhe. Premini, kaj pravi dalej dobrotljivi Jesuf: „Bros mene ne morete nizh fioriti“ l ). In kakor je f. Pavlu rekel , tako tudi vfakimu kriftjanu pravi : „ Moja guada ti je sado/li“	— In ka-
kor je f. Pavl potem rekel, bi tudi vlak kriftjan imel rezki in v’ ferzu mifliti : „ V je saniorem fioriti vi' njem, ki mi moz/i daje“ 3 ).
Tedaj, moj kriftjan, ne verjemi hudobnimi! fkufhnjavzu, ampak vezhnimu Bogu. Nefkonzhno dobri in modri Bog nam nizh neinogozbniga ne sapoveduje ; in kadar nam kaj sapove, nam tudi potrebno poinozh in guado da, fioriti po njegovi sapovedi. In zhe fi zhlovek le relnizhno persadeva, Boga ljubiti in le njemu flushiti, potem guada boshja tako rekozli vie fiori, „sakaj Bog je, kteri nam da voljo in dopolnjenje, po /boji voljiu
') Jan. 15, 5. a) II. Kor. 12, 9.	3) Filip. 4, 13.
<) Filip. 2, 13.
►Saupaj tedaj terdno v’ boshjo pomozh in guado v’ vfdi fkuflinjavali. Ne rezi in ne inifli nikdar, de je fkufhnjava prevelika,* de ti je nemogozhe, jo premagati. Ko bi to rekel, bi fvetimu Pifniu liafproti govoril, sakaj sapifano je: „Sve/f je Boy, in ne bo perpußil, de bi fkufhani bili zhes (hojo moz/i, ampak bo da! fkufhnjavi ishod, de ji bote samoyli saper flatiu — Tedaj le ne boj luulobniga fkufhnjavza, ampak on fe mora tebe bati, sakaj mozhneji li, kakor on, ker ti vfiyamoyozhni Bog pomaga. Ne boj fe ga, ampak v (lavi fe mu in bo sbeshal od tebe*j.
Zhetertizh fi persadeva hudobni duh, zhloveka s' to miflijo v1 greli perpraviti: Naj ß or im to, fe bom pa (povedal in bom odpufhenje sadobif. — Leta fkufhnjava je Ipet grosno nevarna, in tudi s' njo hudobni didi veliko dufh pogubi. — Premifli, ljubi moj kriftjan, kako hudobno in nehvaleshno ravnafh, zhe tako miflifh in ftorifh. Ko bi vedil, de bofli prezej po ftorjenim grehu umeri, bi ga ne fiorii, ampak ker upafh od dobrotljiviga Boga odpufhenje sadobiti, ga ftorifh. Premifli, kako ravnafh! Ne s’ befedo ampak s* djanjem tako govorifh:
I. Kor. 10, 13. Jak. 1, 7.
Ker je Bog meni dober, hozhem je/f njemu hudobin biti ; kcr mi rad odpufli, ga +bom pa fhe nalafh rtmhalil. — O hudobija! o nehvaleshnoft! — Ljubi moj kriftjan, premifli, de, zhe tako ravnalh, shivifh v’ tihih nar rtrafhnejfhih grehih, ki le imenujejo grelii soper Duha; sakaj kdor pre-dersno na boshjo miloft grefhi in v’ nepo-kori oltane, sitivi v’ tih grehih. — Boj le Golpoda fvojiga Boga, in varuj fe sa smi-ram tako velike hudobije in nehvaleslmofti do njega!
Çkul'hnjava fama na febi ni greh, in tudi ni le perloshnoft k' hudima, 1Г grehu, ampak je tudi perloshnoft k' dobrima, k1 velikima sallushenju per Bogu, zhe jo nain-rezh zhlovek ftanovitno premaga, in fe le fhe bolj terdno Boga derslti, bolj ko fi hudobni dtdt persadeva, ga od njega odlozhiti. -Satorej je rezheno v1 fvetim Pifmu : „$re-zhin je zhlovek, kteri terpi fkufhnjavo, sakaj potem ko bo pravizhin majden, bo prejel krono shiid jenja, ktero je Bog ti-/lirn obljubil, ki ga ljubijo “ lJ. — Le to fi persadevaj, ljubi moj kriftjan, dene bolh v’ fkufhnjavi nikoli radovoljniga dopadenja imel nad hudobno miflijo, in de ne bofh
‘) Jak. 1, 12.
nikdar pervolil v’ to, kar ti fkufhnjavz v1 inifel daje; in tako li hofh ravno v" 1‘kii— fhnjavah Che nar vezli safluslienja sa vezimo, svelizhanje perdobil.
Premifli tudi flie. kuj H je /foriti v’ fkufhnjamfi. $htiri perpomozhke sa premagovanje fkufhnjav ti pofebno perporo-zhim.
1.	Kadar sazhutifh fkufhnjavo, fpomni /'e prezej prizfiujozhno/ti boshje. — Bog me vidi; Bog me fliflii; — to je polebno dobra in svelizhanfka mifel v" fkullinjavali, in veliko mozh dufhi daje, fe greha obvarovati. Lepi sgledi od tega fe najdejo v' f. Pifmu. $veti mladenzb 'egiptovfki Jo-shef je s' to miflijo grosno nevarno fku-fhnjavo premagal, in le je velikiga greha obvaroval. Ravno tako je fveta snena Rušana s’ to miflijo tako mozh sadobila, de je fklenila, raji umreti, kakor grefliiti.
2.	fjjponmi fe kuke bo uh j e befede, ki li jo v’ pridigali flifhal, ali v1 kakih fvetih bukvah bral. To naf Jesuf uzlii s1 fvojim sgledam. Na vlako fkufhnjavo, s1 ktero ga je hudobni duh hotel v’ greli sapeljati, mu je Jesuf s' kako befedo fvetiga Pifma odgovoril. Nobene rezili fe hudobni fkufhnjavz tako ne boji, kakor bosbje befede, ker je vezhna refniza in fprizhuje soper nje-
ga, kako velik lashnik je. — Tudi je dobro, v; fkufhnjavah prefveto ime Jesufovo imenovati in fveti krish ftoriti, sakaj tudi tih rezhi le hudobni duh grosno boji.
3.	Spomni fe tudi fhtirih poflednjih rezhi. Pilano je, de kdor bo fvoje po-flednje rezili premifhljeval, ne bo vekomej grefhil Pofebno pa v’ fkufhnjavah fpo-min tih rezhi veliko pomaga k' premagovanju fkufhnjav. — .Spomin /inerti naj te opomni, kako hitro vfe na tem fvetu mine; kako kratko in goljfivo je vefelje; kteriga grefhnik v’ Tvojim grehu najde. Na (inertni poftelji bolh to nar bolji fposnal. — {j»po-min fodbe naj te opomni, de te tvoj prihodnji fodnik povfod vidi, in de te bo oj Aro fodil, ker li upafh vprizho njega to ftoriti, kar bi (i vprizho ljudi ftoriti ne upal. — Opomin pekla naj te opomni, de kdor ima Kolikaj pameti, lahko previdi in fposna, de je to nefkonzhna neumnoft in hudobija, zhe fe sa volj kratkiga vefelja, kteriga ti greh flori, v1 nevarnoft poftavifh, tamkej vezimo goreti. In v’ to nevarnoft fe poftavifh, kakor hitro pervolifh v’ fmertni greh in ga fiorii h. -— Opomin nebef naj te opomni, de vfe terpljenje tega zhafa, vfe satajevanje fa-
‘) $ir. 7, 40.
miga febe, in vfe teshave, ki jih imafh v’ premagovanji fvojili fkuflinjav, nifo zlo nizh proti prihodnj zhafti, ktero ti je Bog v nebelih perpravil, zhe ga bolh Itanovitno ljubil, is ljubesni do njega le grelni varoval, in le njemu svelto flushil.
4.	Dober in fplolini perpomozhek sa premagovanje vlili fkuflinjav je tudi molitev. Vfaki dan proli Boga, de bi te varoval s' fvojo guado v' fkufhnjavah ; od klerik li smiram in povfod obdan, in kterili farnis fvoje laftne mozhi ftanovitno premagovali ne samorefh. Sato naf Jesuf, leta „Dobri U-zlienik“, v' fvoji nefkonzlmo lepi in fveti molitvi uzlii, de naj vedno nebeilikiga Ozlieta prolimo: „Ne vpelji naf v’ fkufhnjavo“', to je: Varuj naf, de zlo v’ fkufhnjavo ne pridemo; zhe pa perpuftifh, de pridemo v1 kako Ikuflinjavo, nam daj guado in mozh, jo permagati. — De ho pa tvoja molitev, kadar Boga prolifh, de naj te ne vpelje v’ fkufhnjavo, v’ duhu in v1 refnizi opravljena, fe ne fmefh fam v' fkufhnjavo, to je, v’ kako nevarno perloshnoft podajati, bres potrebe. S’ tem bi ti Boga fknfhal, in tvoje djanje bi bilo tvoji molitvi nafproti.
To fo tedaj poglavitni perpomozhki sa premagovanje fkuflinjav. Zhe fe jih svefto poflushifh, bofh sauiogel premagati vfe na-
vadne fkufhiijave. Zhe fi pa v1 kakih pofeb-nih fkuflinjavah, fe pofvetovaj s’ 1‘vojiin fpo-vednikam in svetto mu hodi pokorili; in bofli s’ boshjo pomozlijo vfe premagal, in Gofpod Bog ti bo dal krono vezhniga slavljenja.
XVI.
£toi'i (loliro.
„Kdor fe Boffa boji, bo dobro fiorii“ ‘j.
Zhe shelifh pravizhin biti pred Bogam, ljubi moj krittjan, ni sadofti, de fe le hudi-ga varujefh, ampak li morafh tudi persa-devati, toliko dohriga fioriti, kolikor je mogozhe; to je, boshjo voljo, s’ njegovo guado in pomozlijo, v1 vlili rezheh na tanko dopolniti, is Ijubesni do njega. — Kdor le Boga boji, ho dobro fiorii; Ihe bolj ho pa dobro fiorii in fhe bolj popolnama bo shivel, kdor Boga ljubi ; sakaj kdor saref
0 §>r. 16, l.
24
Boga ljubi, dopolmije vfe njegove sa-povedi2J.
Is ljubesni do Boga li tedaj persade-vaj, ljubi moj kriftjan, lepo sliiveti, vfe fvoje kerfhanike dolshoofti svefto dopolno-vati, in (voj o voljo v' vlili rezlieh, smiram in povfod, s’ njegovo fveto voljo fkleniti. — De bofh to iosliej fiorii, najdefh tukej, siavi» naukov, ki li jih do sdaj v’ tih bukvah bral, tudi fhe nektere pofebne nauke sa pofebne okolifhine sbivljenja.
1.	Sazimi v fa k «lan s’ Iločani.
yHofi je pervi in sadni, sazhetek in konz“2); tedaj naj bo tudi Bog sazlietek in konz vlili tvojih (inevov. Bogu daj perve mil li fvojiga ferza vlak dan; zhe jih temu fvetu, ali zlo hudobniinu duhu dalli, (i grosno nehvaleshin in nefrezhin. Bog hozlie tvoje ferze imeti, in hudobni duh ga tudi imeti slieli; in fveti Janes Kliinak pravi, de je vezhidel tako, de kdor ima perve mifli ferza, tilii bo tudi gofpodar ferza zel dan. — Sazimi tedaj vlak dan s1 molitvijo, in ga tudi s’ molitvijo dokonzhaj — (Dalnji nauk od tega bofh liajdel v’ Vodilu *)
*) Jan. 14, 21. ’) $kr. Rasod. 22, 13.
ali Re y lizi ker/hanfkiga slavljenja“, v’ perftavku tih bukev}.
Ljubi moj krili jan, zhe slielifh Boga prav ljubiti in mu svelto flushiti, ni sadofti, de le sjutrej in svezher molifh, sakaj Je-suf nam pravi, de moramo smiram moliti in nikdar nehati1 j. Tedaj tudi zlies dan vezhkrat povsdigni fvoje mifli in fvoje Terze k1 Bogu, in pogofto fe Ipoinni njegove prizhujozhnofti, ali velikovezh, nikdar je ne posabi. Pofebno fe navadi, kako kratko molitev isrezhi, kadar flifhifh uro biti. In zhe slielifh, prav popolnama po kerfhanfko shiveti, fe navadi shiveti po kaki reglizi. Uzheniki poboshniga dufhniga shivljenja to mozhno perporozhajo, in pravijo, de kdor po vodilu slavi, Bogu sitivi, in ima veliko saflushenja tudi v' vfakdanjih opravilih; kdor pa bres vodila sitivi, ima menj saflushenja.
De bofli to, kar ti je tukej perporo-zheno, loshej v' djanji dopolnil, ljubi moj kriftjan, najdefh v'perftavku tih bukev „Vodilo ali Reglizo kerjhanfkiga slavljenja“, ktero je, po naukih rasfvetl jenih duhovnih uzhenikov, tako slosheno, de ga bofh lahko vfiga v’ djanji dopolnil, s’ po-
24*
') Luk. 18, 1.
mozhjo boslije gnade, zhe fi bofli le ref-nizhno persadeval.
*. Bodi Miniram Ipodoltln v’ Tvojim oblnxliilii.
Ker ti je tiikej perporozheno, ( flie bolj na tanko pa v’ „Vodilude vlak dan fvojiga shivljenja s’ Bogam sazhni in s’ Bogam dokonzhaj, je tudi to v1 tem sapo-padeno, de fe sjutrej /podobno obleži, in svezher [podobno [fezi\ in to mi da per-loshnoft, ti kaki dobri nauk in fvet dati, kar sadene oblazhilo.
Premifli, ljubi moj kriftjan, de obla-zhilo imamo vezhidel sato, ko fmo grefh-niki. $veto Piimo naf uzki, de naflii pervi ftarfbi od sazhetka nifo imeli oblazhila, ker fo bili popolnama nedolsbni, kakor majhni otrozi. Potem pa, ko fo bili grefhili, je njih natora vfa k' liudimu nagnjena poflala, in tedaj jim je bilo oblazhila treba. In ker fino mi vfiv’fvojih pervili ftarfhih grefhili je treba oblazhila tudi nam. Zhe tedaj ko-likaj po pameti in po veri premiflifh, ljubi moj kriftjan, fe bolh savolj fvojiga oblazhila velikovezh ponisheval, kakor povikfhe-
‘) Him. &, 12.
val, ker iiaf nobena rezh lako ne pre-prizha, kakor oblazhilo, de fino grefhniki od sazhctka.
Kadar fe oblazinili in flazhifh, varuj fe vfih pregrefhiiih pogledov, in fploh vfe nefpodobnom, sakaj Bog te vidi. Varuj fe tudi vfe nefpodobnofti pred fvojimi domazhi-mi ljudmi. Nikdar naj le nobedin ne vidi, dokler nifi fpodobno oblezhen.
Ne iflii v’ fvojim oblazhilu nobene po-febnofti, in »nikar fe prevezli ne ravnaj po fhegah fveta. $. Pavl nam pravi: „Profan vaf, bratje, po boshjim ufiniijetiji, de fvoje trupla fkashite, de fo s h ira , fveta in Bogu dopadljiva daritev... In nikar fe ne ravnajte po tem fvetuu ‘j).
Kadar fe napravljafh, fe ne glej prevezli v’ ogledalo, ampak le toliko, kolikor-je potrebno, de fe fpodobno napravifh. Ogledalo je nevarna perloslinoft mnogih ni-zhemarnih, pofvetnih, in tudi na|)uhnjenih in nezhiftili inifel.
Nikoli fe ne more sadofti perporozhiti, slafti mladim ljudem in pofebno dekletam, de naj fe varujejo vfe ofhabnofti ali oferti v’ oblazhilu. Ljubi moj kriftjan, kteri to be-refh, varuj fe, varuj fe tega greha! Ofhab-
') Rim. 18, 1. 8.
Tioft in napuli fploli, naj fe she pokashe, kakor hozhe, je pervi naglavni greh, je pervi Çatanov greli ! In kakor je med vlimi zhednoftimi ponishnoft prav pofebno Jesufova zhednoft, in njemu nar ljubfhi; tako mu je ofliabnoft in napuli med vfimi grebi nar sopernifhi.
Naj bo tvoje oblazhilo smiram fnashno, modro in fpodobno, nikdar pa ne pofvetno in ofhabno. — Oli ! premifli vender, ljubi moj kriftjan, z he (i ofhabin v1 tvojim oblazinili, zliemu fe tako ofhabno in pofvetno napravljafh? Komu shelifh dopafti? — Bogu gotovo ne, to dobro vefh, sakaj y Bog fe le na ponishne ostra ; 1 ) in tudi ne modrim, pametnim in poboshnim kriftjanam, sakaj oni fkerbno odvrazhajo fvoje ozhi od vfe pofvetne nizhemarnofti, in vedno protijo Boga : „ O Go/)tod, oditerni moje ozhi, de ne bodo nizhemarno/li ridileu *j. Komu tedaj shelifh in ifhefh dopafti ? — Le Çatanu, temu ozhetu vfiga napuha; in „tifimi , ki ya pofnemajo, ker fo na njegovi ftraniu ò). — O hudobija ! o nehvaleshnoft in flepota ! — »S. Pavl pravi: „Ali ifhem ljudem dopafti? Ko bi j he ljudem do-padel, bi ne biI Kriftufov ftushabnik“ *j.
‘)Pf. 137, 6. s) Pf. 118, 37. 3) Morir. ‘i, 35. <) Gal. 1, 10.
— Glej, leta isvoljeni Apoftelj pravi, de tifti, kteri fploh ljudem dopafti iflie, she ni vezli Kriftufov flusliabnik. Zliigav flushab-nik je tedaj tifti, kteri liudolmimu duhu in ljudem , .,, ki ga pofnernajodopafti il lie? — Nikar ne rezi, de ti veli nizh savolj tvojiga oblazhila ne ozliita, ker sravin 110— beniga liudiga namena nimafh — K» bi to tudi ref bilo, de nimafh hudiga namena, je vender tvoje djanje hudobno in pohujfh-ljivo. — Ali to je .smota, zhe miflifh, de hudobniga namena nimafh, kadar le ofhabno napravljafh. Zhe kolikaj poliufhafh nauke pridigarjev in fpovednikov, morafh vediti, de pofvetno in ofhabno oblazhilo je krift-janam mo/.hno prepovedano. Zhe fe potem vender fhe ofhabno ali ofertno oblazhifh, kako samorefh rezili, de nimafh sravin no-beniga hudobniga namena in tedaj nobeniga greha? — Morebiti pa pravifh, de dobro vefh, de ofhabno oblazhilo je pregrefhno; ali potem pa pravifh, de tvoje oblazhilo ni ofhabno. — Varuj fe, ljubi moj kriftjan; morebiti te hudobni duh 1 lepi, de ne vidilli vfe hudobije in velikofti fvojiga greha. Zhe ti duhovni, ali drugi pametni in poboshni kriftjani pravijo , de fe preofhabno napravljafh, jih poflufliaj, in bolj njim verjemi, kakor iiudobnimu fkufhnjavzu, kteri te pre-
flepiti in pogubiti hozhe. Zhe jili pa ite poflufhafh, in ne ftorifh, kakor te uzlie, kako bofli samogel rezhi ali mifliti, de fi bres greha V
Kdor fe ofhabno napravlja, ne greflii le fam, ampak tudi druge v’ greli sapeljuje. Koliko nefpodobnili in hudobnih pogledov, in koliko pregrefhnih nezhiftih inifel obudi ofhabno napravljena .shenfka v’ ferzu mla-denzhev ! — Bernard pravi, „de dekle ali shena, ki je nefpodobno in ofhabno napravljena, je orodje, kteriga fe fjutan poflmhi, de dufhe pogubljuje.u — O ne-fkonzhno nefrezhna .shenfka, ktera fe, kakor orodje, Çatanu v’ roke da, sa pogubljenje neumerjozhili dufh ! !---
Varuj fe tedaj, kriftjana, de te hudobni Çiatan ne preflepi. — Boj fe Gofpoda fvojiga Boga, in njegove ftrafhne fodbe ! — Çpomni fe, de ti je dobrotljivi Bog varha s’ nebef dal, sveftiga Angelja, kteri te smiram opominja in fvari, de bi te obvaroval pred hudobnim fkufhnjavzam, kteri te pogubiti slieli. — V’ fvetim Pifmu fe bere, de Bog ni hotel, de bi Mojsefovo pokopa-lifhe Israelzam snano bilo sakaj fzer bi bili njegovo truplo vseli in bi ga bili
’) v. Moje. 5.
kakor malika molili. Hudobni duh je hotel, de Iti to truplo Israeliani sitano poftalo, de hi ga molili; ali Angelj hoshji fe mu je vftavil in tega ni perpuftil 'j.— Glej, krifl-jana, ravno tako sheli hudobni duh tvoje ofliabno ali ofertno truplo ljudem pokasati, de hi v’ njem malika nezhiftofti molili. Auge Ij hoshji pa, ki je tvoj svefti varil, in ki je poln gorez.hnofti in ljubesni do Boga in do tebe, te sheli od vfe ofhabnofti odver-niti, in sheli, de bi tvoje slavljenje s1 Kriftufam v' Bogu fkrito bilo; in de 9 hi v1 ponislinofti fvojiga ferza le Bogu flit— silila. — Oh ! poflufhaj vender raji Boga in njegoviga fvetiga Angelja, kakor hudobni— ga duha in njegove flushabnike.
Zhe fe ofliabno liapravljafh, shelifh v’ fvojim ferzo, (deliravno morebiti s1 hefedo tajifh), de hi te mladenzhi vidili in de hi jim dopadla. — Oh ! frani hi te imelo biti pred Bogain in farno pred fabo ! — Krift-jano mora li ani hiti, kadar jo kak mladenzh pogleda. Ktera fe pa ofliabno oblazhi, sheli in iflie, de hi jo prav gledali. — Pre-fveta deviza Marija fe je mozhno bala, kadar je vidila Angelja pred faho v’ podobi mladenzha, in ni vedila kam pogledati. Ti
') Lin Jud. 0.	’) Kolof. 3, 3.
pa, o pofvetna ofliabna shenfka! fe nalafh tako napravljafh, de te prav gledajo. — O hudobija! — O ftrafhna fodba?
Kriftjana, ktera fe ofhabno noli, fe /fori nevredno kerfhanfkiga imena, ker prelomi in savershe lvete obljube, kijih je per kerftu fiorila. Per kerftu je obljubila, fe odpovedati hudobniniii duhu, in vfumi njegovi— mu djanju, in vfinm njegovimu napuhu; in s1 ofhabnoftjo vfe to fpet na-fe v.same. — lialej premifli, o krifijan, de je Jesuf rekel, de kdor hozhe njegov uzhenz biti, to je, kri/tjan biti, mora biti ponishin, kakor otrok; mora v’ pokori ,sloveti ; mora fvoj krisli na-fe vseti in tako sa njim hoditi; in zhe tega ne bo fiorii, ne bo 1'hel v’ ne-befhko kraljeftvo. — Vfe to ti je dobro snano, o kriftjana! Zhe imafh pa navado, fe ofhabno napravljati, fe odpovefh Jesufu in njegovima nauku. — Ali fe mar to pravi, ponishna biti, ko if lief h, fe zhes druge po-vsdigniti s1 fvojim lepim oblazhilam, in bolj videna biti, kakor druge? Ali fo to tvoje fpokorne dela, tvoj duh pokore? AH takrat fvoj krisli na-fe vsamefh in sa Jesu-fam hodifli, kadar obelifh na fvoje grefhno truplo ofhabne oblazhila, in fe grefh kasat niladenzhem, de jatami ' pomagafh, njih dufhe moriti? — Zhe per vlim tem fhe mi-
flifh v1 nebefa iti 7 fi morafli druge nebefa poifkati, ne tiftili, od kterili Jesuf govori, in v1 ktere nam je on vofko, iterino in ter-njevo pot pokasal; pot ponishnofti, pot po-kore, pot krisha, pot satajevanja faniiga febe.
Ofkabnoft v’ oblazhilu je bolj navadna med shenikim, kakor mol likim fpolani ; ali vender fe tudi med mladenzhi najde. Zhe tedaj ti, o mladenizh, kteri to berefh, navado ima Hi, fe ofhabno napravljati, fi vsemi tudi ti te nauke k’ ferzu, ki jih tukej najdefh. — Sravin tega premifli, kaj pravi Duh v’ f. Pjfmu: „Devize ne poglej, de te njena lepota v' greh ne sape/je u 1 ). — Kadar vidifh shenfko v’ ofliabnim ob-lazhilu, fe fpomni Boga, in rezi s1 kraljevim prerokam: „ O Go/pod, odverni moje ог/ii, de ne bodo nizhemarno/li indile u 2 J. In ne glej je, de ne pride nezhifti duh fkosi vrata tvojih ozhi v’ tvoje ferze.
Kerfhanfke matere imajo dolslmoft na vefti, fvoje otroke she v’ pervi mladofti, in sniiram varovati, de v1 pregrefhno navado ne pridejo, fe ofhabno napravljati. Gorjé materi, klera fvoji (izberi pofvetne nizhe-marnofti perpufha, s’ kterimi fe ofhabnofti
') Çir. 9, 5. s) P tal m 118, 37.
zhedalej bolj navadi. Namefli de bi varovala dufbo fvojiga otroka, in jo Bogu per-hranila, jo hudobnimu duhu isda, temu duhu napuha, kteri je .s' ofhabnoftjo in napuhani fumiga febe in nefkon/.hno veliko ljudi veglino nefrezhne boril. — Ali fedemkrat gorje pa tifti materi, ktera fhe faina pofvetno ni-zhemarnoft in ofhabnoft ljubi, in fvoje otroke s’ fvojim sgledam v’ leta Çatanov greh sa-peljuje! —
3.	Rad in iiridno delaj.
Ne boj in ne ogibaj fe dela, ljubi moj kriftjan, ampak lenobe le boj, sakaj lenoba je sa/.hetek grehov; in f. Pifmo pravi: „ Veliko hudobije uzhi fmobau '). Ç. Bernard pifhe: „ Lenoba je sbera/ifhe nevarnih tnifel; lenoba redi nezhi/loft, timori vfe zhednofli, umori dufho ; lenoba je grob shiviga zhloveka, in pofoda vfih grehov u.
Shaloftno je viditi, de fe leta oftudni greli, ali velikovezh leta isvirk grehov, pov-md najde, v* vfih banovih in v’ vfaki fta-robi. — l)e fe bofli ti, ljubi moj kriftjan, pregrefhne.lenobe bolj varoval, premifli:
') §ir. 33, 29.
1.	De je to boslija volja, de naj vfak z/dovek pridno dela v’ /bojim /lanu. — She od perviga zhloveka fe bere v’ f. Pilatu , de ga je bil Gofpod Bog v’ paradish po lia vil, „de bi ga obdeloval in varovalu '). SUe takrat, ko je zltlovek flte itedolsliiii in bres greha bil, mu je bil Bog sapovedal delati; flte bolj ojftro mu je bil pa delo sapovedal, kadar je bil grefltnik poftal. Takrat mu je Bog naprej povedal, de li bo le s’ velikim delam, in s1 potam fvojiga obrasa samogel toliko perdohiti, kolikor mu bo sa sliivljenje potreba. Kdor tedaj nozhe delati, ravna soper bosltjo voljo, soper voljo fvojiga Gofpoda, deliravi») mu je dobro snana, in bo tedaj hudo tepen, kakor pravi Jesuf: „ fjlmhabnik, ki je vedi! voljo fvojiga gofpoda, in ni ravnaI in /l or il po njegovi volji, bo mozhno tepenUiJ. I)a-lej pravi, de lettiga iti nepridniga flu-sìiabnika je gofpod vkasal »’ sunanje temote vrezhi, kjer je jokanje in f/ikri-panje s' sob/ni * j. — Kdor je len in »ozke delati po Tvojim ftanu, ni vredin pred Bogam, de na semlji sitivi. To iposnaino is bosltje befede; šakaj pilano je: „Zhe kdo nozhe delati, nuj tudi ne
‘) I. Мојв. 2, 15. 5) Luk. 12, 47. 3) Mat. 25, 30.
jeu Zhe tedaj jedi ni vredin, tudi sliiv— ljenja ni vredin, kteriga fi le s’ jedjo per-hranimo. — Bodi tedaj pridin in delavin, ljubi moj kriftjan, de boshjo voljo dopolnifh in po fplohni poftavi shivilh, ktero nam je Bog vfim dal. Prendili boshje befede, ki jih tukej najdefh, in sravin premil li, de naf bo Bog le po fvoji fveti befedi in poftavi fodil, in ne po Illegali in navadah fveta, to je, pofvetnih ljudi.
2.	Premifli, de nam je delo sa pokoro nalosheno. — Pokoro, ktero nam fpovednik per fpovedi nalosbi, fmo dolshni, svefto in voljno opraviti ; fbe bolj pa pokoro, ktero nam Gofpod Bog fam nalosbi. In ta pokora je delo, in vfe teshave per delu. Ref je, de je bil Bog zliloveku sapovedal delati, kadar fbe ni bil grefhnik; tode takrat ni bilo od nobenih tesliav govorjenje; delo je bilo takrat prijetno in bres vlili te-sbav. Potem pa, ko je bil zlilovek grefbil, mu je Bog terdo sapovedal delati, in je tesbave s1 delani fklenil; in te teshave, ki fe per vfakim delu, vezli ali menj, snaj-dejo, fo zliloveku, ki je grefhnik, sa pokoro dane. Kdor fe tedaj dela ogiba sa-volj teshav, ki fo s’ delam fklenjene, no-
') II. Tefal. 3, 10.
zli e opravljati pokore, ktero mu jeBogna-losliil. — Premifli to dobro, ljubi moj krift-ja.ii 9 in ne ogibaj fe nikdar dela savolj te-shav, ampak voljno in ponishno jih preterpi v’ duhu pokore; in mifli, de ko bi zhlovek grefhnik ne bil, bi nizh na fvetu terpeti ne imel.
Vii ljudje fo pred Bogam dolshni delati, vfak po fvojim ftanu; in pofebuo tudi mladi ljudje, vfak po fvoji mozhi. lieta dolshnoft mladih ljudi fe lahko fposna:
1.	Zhe fe mlad zhlovek lenobe navadi in v’ nji odrafe, ne bo potem lahko pridin in delavin poftal. Sravin tega, zhe fvojo mladoft v' lenobi presimi, fe nav same mnogih hudobnih navad, kterih potem ne sa-pufti lahko, sakaj pregovor je: „Mladi zhlovek bo per fvoji navadi o/lal tudi kadar bo flaru
2.	Zhe mladi zhlovek zliaf fvoje mla-dofti sgubi, terpi veliko fhkodo. Zhaf mla-dofti je nar boljfhi sa uk; takrat linar lo-shej perdobi uzhenoft; in tudi kakiga dela ali rokodelftva fe takrat nar loshej nauzhi. Kdor zhaf fvoje mladofti po lenobi sgubi, bo leto sgubo vezhidel zel zhaf fvojiga slavljenja zhutil.
0 Prip. 22, Ö.
Premifli, o mladi zhlovek, zhe v’ fvoji inladofti v’ lenobi shivifh, kako (i bo sitai, kadar bofli odrafel in fe bofli najdel lires nauka, bres dobrih delavnih navad, ktere bi (i bil imel v1 inladofti perdobiti. Premifli ftrafhno fodbo bosbjo, pred ktero bofli tudi ti enkrat poklizan. Ташкеј bofli mogel Bogu odgovor dati od zeliga fvojiga sliiv-ljenja, tedaj narpred od fvoje mladom. Zbe jo v’ lenobi pre,shivifh, oli! kako fe bofh samogel isgovoriti pred Bogam ! ■— Bog ti bo pokasal vfo diiflnto fltkodo, ktera je prifhla is sgube zhafa tvoje inladofti; tvoje liudobiie navade, tvojo nevednoft, vfo sgubo gnad. — Premifli tudi, koliko jili je v\ 'pekli, ki fo le sato v’ vezliiiim terpljenji ko fo zhaf fvoje inladofti sguhili s’ lenobo, ali pa s’ nepotrebnimi, nizhemariiimi opravili, s’ kterimi li itilo nizli vezli perdonili, kakor s’ ozhitno lenobo.
To naj mladi ljudje dobro premifli jo, in naj bodo pridni in delavni she v' mlado-Iti, in naj li persadevajo, zhaf fvoje mla-dofti, s’ boshjo pomozltjo, dobro in po boshji volji preshiveti.
Ker fo pa mladi ljudje vezltidel nefpa-metni, nepremilhijeni in neprevidni, fo ftar-fhi in vu tifti, kteri imajo mlade ljudi v’ fkerbi, pred Bogam dolshni, li persadevati,
kolikor jim je mogozhe, de njih otrozi zbal' mladofti pridno in dobro preshive.
Pridno delali je (ploh vfim kriftjanam perporozheno, kriftjanam vfakiga flanu, vlake ftarofti; vfakimu po njegovih okoliChinah, in po bosliji volji in previdnofti. Bodi tedaj smirain pridin in delavin, ljubi moj kriftjan, in ne sgubi nikdar zhafa, kleri je tako draga, in nefkonzhno veliko vredna rezh. Bodi smirarn v’ kakim dobrim, in tvojima ftaiiu permerjenim delu. Hudobni duh le prezej perdrushi lenimu zhloveku, ki je bres dela; pridniga zhloveka pa, ki je smirarn v’ kakim Tpodobnim delu, le grosno boji, pofebno kadar zhlovek s’ Bogam ravna, in Ivoje delo s7 fpominam boslije prizhujozhno-Iti pofvezhuje. Satorej Г. Hieronim tako pilite : „Shivi smirarn tako, de te fatati ne ko nikoli bres dela najde!. Nikar ne fo-vrashi fvojiga de/a sam/j njegovih teshav, ampak ljubi ga, ker ti je od Boga sapore-dano, in ker ti k"1 svelizhanju pomaga. Bogu ga daruj sju trej ; in kadar ga sa-zhnefh, profi Go/poda , de bi ga posheg-nal, iti de bi ti guado dal, ga v' njegovo zha/t opravitiu.
Tako pilhe leta zerkveni uzhenik, in is njegovih befedi li vsemi te nauke:
1. Bodi pridin per Tvojim delu, in rad
25
delaj; ne delaj le, kadar fi perfiljen, ampak »miram rad delaj, ne hodi, kakor hudobin fushnik, kteri le takrat dela, kadar kdo s’ 1 palizo sa njim fioji, ampak kakor dober otrok, kteri s’ vefeljem in s’ Ijubesnijo sa fvojiga ozheta dela.
ti. Predin sazbnefh sjntrej delati, opravi fvojo molitev, in perporozhi fe Bogu sa zel dan. Takrat mu tudi daruj fvoje delo, ki ga miflirii ta dan fioriti; fkleni teshave fvo-jiga dela s’ teshavami dobrotljiviga Jesufa, kteri je imel na tem fvetu tesbavno, revno, delavno shivljenje, bres veliko pozbitka, ker je žele dni okoli bodil in uzbil, in žele nozbi v1 molitvi prezimi1); is pokorfhine т ljubesni do IVojiga nebefhkiga Ozheta, in is nefkonzhniga u lini I jenja do naf.
3.	Zhes dan pofvezbuj fvoje delo s’ vednim fpominam hoshje prizhujozhnofii. Sazimi vfako delo v’ boshjim imenu. Dobra kerfbanfka navada je, snaminje fvetiga krisha fioriti, predili fe kako delo sazhne. To navado fo sbe pervi krifijani imeli, kakor ravno leta fveti uzbenik Hieronim fpri-zhuje. Daruj fpet vfako delo pofebej Bogu, in med delam nikdar ne posabi, de te Bog gleda, kako delafh; in de ne vidi le su-
') Luk. 6, 12.
nanjiga dela tvojih rok, kakor zhlovek, ampak tudi vfe midi iit namene tvojiga ferza.
4.	Opomni fe tudi fodbe boshje per vfakimu delu, in persadevaj lì, ga tako opraviti, kakor ko bi vedil, de bofli mogel po dokonzhanim delu pred bosliji fodni ftol ftopiti, in odgovor od fvojiga dela dati.
Zhe bolh smiram tako ravnal, ljubi moj kriftjan, bodo tudi tvoje navadne vfak-danje dela sgoli dobre dela pred Bogam, in ne bofh s’ prašnimi rokami pred njega prifhel, kadar te bo k1 fodbi poklizal, šakaj tvoje dela bodo fide s’ tabo1').
4.	Hud beri dobre. Trete bukve.
JjJrezliin je, in veliko dufhno bogaftvo in dober perpomozhek svelizhanja ima, kdor sna brati, zhe fe lete lepe perloshnofli tudi svelto poflushi. Kdor rad fvete bukve bere, fe zhedalej bolj poduzhi v1 dolshnoftih fvojiga ftanu ; smiram bolj in bolj rasumi nauke fvojih duhovnih paftirjev; zhedalej bolj fpos-na nefkonzhno ljubesniviga Boga, in ga tedaj tudi zhedalej bolj ljubi, sakaj zer-kveni uzheniki pravijo, de le tifti Boga prav ne ljubi, kteri ga prav ne posna. In kakor
‘) $kr. Basod. H, 13.
le ljiibesiii do Boga pofebno s’ branjem dobrih, fvetih bukev v’ ferzu obudi, tako fe tudi ravno s’ tem pomnoshi in ohrani. Ljubesin je ognju enaka. Oginj fe pomanj-fha in na sadnje popolnama ugafne, zbe fe smiram derva na-nj ne pokladajo. Tako tudi ljubesin do Boga, zhe ni s’ fvetimi nauki in s1 premifhljevanjem vezhnih refniz vedno previđena. Ref jefzer, de kdor svelto poflufha nauke duhovnih uzhenikov, in jih v1 fvojim ferzu ohrani in premifhljuje in po njih shivi, ho s1 tem samogel oginj boshje ljubesni v’ fvojim ferzu ohraniti, in bo svelizhan, kakor Jesuf fprizhuje1). In veliko je fvetnikov v’ nebelih, ki nifo brati snali. To je vfe ref; ali vender je pa gros-no dobro, brati snati; šakaj fhe veliko lep— fhi in obilnejfhi perloshnoft, boshjo befedo flifhati in svelizhanfke refnize premifhlje-vati ima tifti, ki sna brati, in ki tudi rad fvete bukve bere.
Veliko dufli fe s’ branjem dobrih IVe-tih bukev k’ Bogu fpreoberne. To fe je v’ ftarih zhafili velikokrat sgodilo, in fe tudi fhe sdaj doftikrat sgodi. Tako fe je, po-ftavim, f. Avgufhtin, ki fe je od šazhetka dolgo boshji guadi vftavljal, po branju fve-
I.uk, 11, 28.
tih bukev popolnama in ftauovitno k' Bogu fpreobernil; in fain fprizhuje, deinujepre-zliudin glaf, (ki je bil glaf boslije milofti), sapovedal, de naj fvete bukve, ki fo na tleh leshale, vsame in bere. — Od fvetiga Çerapijona le bere, de ga je branje f. Evangeljev k’ Bogu fpreobernilo ; in po evangeljfkih naukih je vfe fvoje premoshenje ubogim dal, tako de je komaj nekoliko rev-niga obla/.hila febi prehranil. Kadar mu je kdo potem od njegove revfhine govoril, je pokasal f. Pifmo in je rekel: Glejte, to me je tako revniga fiorilo.
Rad tedaj beri dobre, fvete bukve, in bofh fposnal, kako dober perpoinozhek k1 svelizhanju je branje. — De bo pa tvoje branje Bogu dopadljivo in tvoji duflii v’ svelizhanje, (i persadevaj, te nauke v’ djanji dopolnovati :
1.	Kakor vlako delo in opravilo, tako tudi branje saz/tni s’ Rogam, in profi Boga, de bi ti guado dal, leto branje njemu v’ zhaft in fvoji duflii v’ svelizhanje opraviti. Dobra, kerfhanfka navada je, fveti krish fioriti, predili fe brati sazhne. Med branjem nikdar ne posabi prizhujozhiga Boga, kteri te s1 dopadenjem gleda, kadar berefh.
2.	Revi vfelej is dobriya namena', to je, ne sa kratek-zkaf ali is radoveduofti,
ampak le Bogu v' zhaft in v’ svelizhanje fvoje dufhe; de bi zhedalej boljfhi per-hajal, de bi Boga in blislmjiga zhedalej bolj ljubil; de bi lvoje kerfhanlke dolshnofti smiram bolj fposnal in svefto dopolnoval, de bi 11 lepe kerfhanfke zhednofti perdobil, i. t. d. To naj bodo tvoje vedne slielje per branji, iu tako ti bo branje saref veliko k1 svelizhanju pomagalo.
3.	Beri fpofhtljivo ; tudi tvoje telefno sadershanje per branji naj bo fpodobno. ^»punini fe, de kadar perferzlmo molifh, ti m’ Bogam govorifh; kadar pa dobre, fvete bukve berefli, Bot/ s’ tabo govori. Jesuf pravi vfim osnanovavzam in uzheni-kam njegove fvete vere: „Kdor vafpoflu-fha, mene poflufha“, $vete bukve, po-febno v’ nafhiin jesiku, Ikorej vfelej le duhovni uzheniki pi I hej o. Kadar pridigvajo in uzlie, osnanujejo boshjo befedo s’ fvojim glafani; v’ bukvah jo pa s’ pifaniem osnanujejo. Kadar tedaj verni kriftjan kake fvete, od duhovniga paftirja fpifane bukve bere, saref Bog s’ njim govori.
4.	Beri pozha/i in s’ premiflikam. Boljfhi je, le malo brati, in to dobro ra-suineti in premifliti, kakor pa veliko brati, in na sadnje nizh ne ohraniti. Zhe zhlovek skeli, fvoje sdravje in fvojo mozh obvaro-
vati, ne Ime prenaglo in prevezli na enkrat jefti. Tako je tudi per duflini jedi, per branji. Tedaj le toliko na enkrat beri, kolikor dobro prernifliti samorefh. Persadevaj fi, v1 fpominu in v’ ferzu ohraniti, kar ti je Bog govoril, kadar fi fvete bukve bral. Kadar berefli, feje Gofpod dobro feine fvoje befede v1 tvoje ferze. Naj ti tudi sravin fvojo guado da, de bi leto dobro ferne tudi dobro semljo najdlo v’ tvojim ferzu, de bi obiln fad fvetofti v’ njem obrodilo!
5.	Beri poyoflo ; beri vfak dan, zhe vtegnefh. Ne bodi sanikern v’ tej rezili, ljubi moj kriftjan. Kdor ne bere rad, kmalo isgovor najde, de ne vtegne brati ; vender pa veliko zhafa vfak dan sgubi s’ prašnim pogovarjanjem ali pa s’ lenobo. — Çrezhin je, kdor rad fvete bukve bere, to je, kdor rad Boga poflufha, ki v’ fvetih bukvah govori. Sato je f. Pavl, v’ perfhoni fvojiga ljubljeniga Timoteja vfakimu kriftjanu, ki brati sna, perporozhil: „Pridno beri“ 'J. — Zhe pa ref ne vtegnefh vfak dan brati, pa vfaj tolikokrat beri, kolikorkat vtegnefh, pofebno v1 nedeljah in sapovedanih prašnikih.
6.	Ne beri kakih dobrih bukev le
I. Tim. 4, 13.
enkrat, ampak vezhkrat jih beri. Zhe s’ dobrim namernim berefh, (in to vfelej flori,3 bofli fposnal, de kadar dobre in poduzhljive bukve vdrugizh ali vtretjizh berefh, zhedalej bolj rasumifh in ohranifh lepe svelizhanike nauke, ki fe v’ njih snajdejo.
S.	Imr.j lc «lobrcr kerfli»liCkc perjatlé.
Perjatli zhloveka k’ do brinili, ali pa k’ hudimu napeljujejo, po tem kakorfhni fo. — Nekteri perjatli in tovarfhi lo sarei angelji varili, kteri zhloveka, pofebno mladiga krift-jana, svelto varujejo na nevarnih potih tega fveta, in ga vodijo, kakor Angelj Rafael mladiga Tobija, po svelizhanfki poti ker-fhanfkili zhednoft, s1 perjasnim kvarjenjem, s' dobrim kerfhanfkim fvetam, in pofebno s’ lepim sgledam. — Nekteri pa fo poma-gavzi in flushabniki hudobniga duha, kte-rih fe leta fovrashnik nafhiga svelizhanja poflushi, de veliko dufh v’ fvojo oblaft sa-dobi in vezimo pogubi. — Prendili pred Bogain, ljubi moj kriftjan, kakofhni fo tvoji perjatli in tovarfhi, in potem poflufhaj glaf fvoje vefti, sakaj boshji glaf je.
Perjasno/l in Ijubesin do blishnjiya fte dve rezili. J ijubesin do blishnjiga nam je fploh do vlili ljudi bres raslozhka sapo-
vedana; v’ perjasnofti pa ne moremo in ne finemu s' vami ljudmi sloveti.
Perjasnoft je vzhafi dobra in fveta, vzhafi nizhimerna in nevarna, vzliafi pa pregreflina. To Ге po tem fposna, zhe fe preniifli , kakofhiuo je slavljenje peijat la, in sakaj fe perjatel ljubi. Kadar kdo ka-kiga zhloveka sato ljubi, ko je dober krift— jan, ko svelto Bogu flushi, ko lepe ker-fhanfke zhednofti v’ fvojim slavljenji fka-suje, in ko li persadeva, fvoje perjatle na pot kerfhanfkih zhednoft perpeljati in s1 njimi po nji hoditi j to je dobra, kerfhanfka in Iveta perjasnoft. — Kadar pa kdo kakiga zhloveka le sato ljubi, ko je lep, ko je prijetili v’ drufliini in v’ fvojim obnafhanji, ali ko je imenitniga ftanu; to je nizhemarna, in vezhidel tudi'nevarna perjasnoft, ker perloshnoft daje k' pofvetnofti in k’ mnogim greham. — Kadar pa kdo kakiga zhloveka salo ljubi in fe s1 njim sdrushi, ko je proft v-’ fvojim shivljenji, ko slavi po fhegah in navadah fveta, in ne poflufha duhovnih pa-ftirjev in uzhenikov ; ko shivi v’ pofvetnim veielji in po nagnjenji popazliene natore ; to je pregreflina perjasnoft. — Po tem tedaj ženi fvojo perjasnoft, ljubi moj krifl-jan, in bofli kmalo fposual, kakofliina je pred Bogam.
Vfo pregrefhno, in tudi nizhemarno in nevarno peijasnoft saversi, šakaj to je per-jasnoft tega fveta; in f. Jakob pravi: „Per-jasno/l tega fveta je fovrashniza boshja; in kdorkoli hozhe perjatel tega fveta biti, bos/iji fovrashnik po/taneu	Poifhi fi
pa dobre kerfhanfke perjatle, in s’ njimi shivi v’ fveti perjasnofti; in taka perjasnoft ti bo veliko k’ svelizhanju pomagala.
De bo pa tvoja perjasnoft kerfhanfka in fveta, mora dobre namene imeti.
1. Tvoja perjasnoft mora is /jubesni do Boga in do kerfhanfkih zhednoft priti, to je, de morafh fvojiga perjatla savolj Boga, kterimu svefto fluslii, isvoliti in ljubiti, in savolj lepih zhednoft, ki jih v’ njegovim djanji in sadershanji vidifh. Tedaj ne imej nikoli perjasnofti s’ pofvetnimi ljudini, kteri ifliejo prepovedaniga pofvetniga vefelja, plefii, pijazhe, igre, nezhiftofti ; ali ki imajo navado preklinjati, in nefpo-dobno govoriti, legati i. t. d. Zhe bodo taki tvoji perjatli in tovarfhi, bolh tudi ti kmalo tak poftal. „Kdor #’ modrim hodi, bo moder ; per jate/ pa nefpametnih jim bo enak po/lalu 2 j.
ü. Tvoja perjasnoft mora IC kerfhan-
fkimu shivljenju napeljevati, to je, de morafh sato fvojiga perjatla ljubiti, ker upafli, de te bodo njegovi lepi sgledi na pot kerfhanfkih zhednoft perpeljali, ali te na nji obrabili; de bo tvoj perjatel varh tvoje duflie, s1 perjasnim lVarjenjem in s1 dobrimi nauki, ki ti jih bo dajal. Tedaj naj tifti ne bodo tvoji perjatli, Uteri fvojga Shivljenja ne ravnajo po kerfhanfkih reini— zali in naukih fvete vere; in kteri le savolj kakiga zhafniga dobizhka tvoje perjasnofti ifhejo. Njih perjasnost je nevredna ker-fhanlkiga imena, in ti sna nevarna poftati. — Tudi naj tifti ne bo vezh tvoj pofebni per-jatel, kteri te ne fvari, kadar kaj pregrefnifh. Dobri kerfhanfki perjatel fvojiga perjatla savolj Boga in v' Bogu ljubi, in ljubi bolj njegovo dufho, kakor vfe njegovo blago; in tedaj perjasno pofvari fvojiga perjatla, kadar ga v’ kaki smoti ali pregrehi vidi.
9.	Gregor papesh pravi:	„Ti/li je moj
nar bo/jfki perjatel, kteri me pofvari, kadar yrefhim,u
3. Tvoja perjasnoft fe mora vedno po naukih fvete vere ravnati, to je, vsvi-fhanje zhednofti, poterjenje v’ kerfhanfkim shivljenji, in vezhno svelizhanje, tiga ino-rafli v^ fvoji perjasnofti ifkati; in vfe, kar je temu nafproti, morafli savrezhi. Zhe
tedaj kteri tvojih perjatlov hozhe, de bi ti kaj fiorii ali pervolil, kar je soper boshjo voljo, nikar ne flori in nikar ne pervoli, sakaj Boga morafh bolj ljubiti, kakor vfe fvoje perjatle. In fposnaj, de leta zhlovek ni dobri kerfhanfki perjatel, in de ne frnefli dalej njegove pofebne perjasnofti ilkati, zhe fe ne poboljfha. — Varuj le tifte pregrefhne flabofti, ktera flori, de vzhali zhlovek is Ijubesni do fvojiga perjatla kaj fiori, kar je soper boshjo poftavo. Tak zhlovek bolj ljubi fvojiga perjatla, kakor Boga, in je nefrezhin. Jesuf pravi: „Kdor ozhefa ali mater bolj ljubi, kakor mene, ni mene vredinu Tedaj je fhe menj Jesufavre-din, kdor fvojiga perjatla bolj ljubi, kakor njega; sakaj fiarfhe fmo bolj ljubiti dolshni, kakor perjatle.
Naj bo tedaj tvoja perjasnoft, ljubi moj kriftjan, po boshjim dopadenji, kerfhanfka in fveta. Ne persadevaj li, veliko perjatlov imeti, ampak dobre. Bolji hi je en fam dober kerfhanfki perjatel, kakor zela truma pofvetnili. Tako govori f. Pifmo od dobriga in sveftiga perjatla: „Svc/I pcr-jatel je velika pomozh ; kdor t/a je najdeI, je najde1 veliko boya/lvo. Sve/limu
*
Mat. 10, 37.
per jadu ni nizh enakiga $ dobrota njegom sre/tobe je vezh medna, kakor veliko sfata in I'rebra. Sve/f perjatel je sdravilo shiv-fjenja in neumerjozhnofli, fon ohrani dii— l'ho fvojiga perjatla sa vezhno slavljenje.) Ti/ti, ki fé Gofpoda boje, bodo takiga per jada najdli“ 1 ).
Kadar fposnafh, de imafh dobriga ker-fhanfkiga perjatla, ga nikar lahko ne sa-piifti. Zhe te tildi vzhali rasshali, poterpi in mu odpufti, kakor tudi on tebi odpufti. Kdor no/ihe s’ lvojim perjatlam poterpeti, ne bo nikoli dobriga perjatla imel.
O. Shell le Begu doparti.
Ljubi moj krilijan; IVet je nevarin, in je lovrashnik vezhniga svelizhanja. Torej le ga varuj, fe nikar po njegovih fhegah in poftavah ne ravnaj, ampak le po boshji poftavi, in le Bogu sheli dopali i. $vet je poln nevarnoft, pofebno sa mlade ljudi, ki ga fhe ne posnajo ; poln fkufhnjav in sa-peljevanja. To ne more drugazhi biti, šakaj Jesni naf uzhi, de „poglavar tega fréta“ a) je hudobni duh, ki je lovrashnik vliga dobriga, lashnik in sapeljivz od sa-
%
zhetka; in „ kakor filiti je poglavar, ta-koflmi fo tudi podlostmi“
Imej vedno pred ozhmi fvoje dufhe vezline refnize in nauke, ktere nam je nafh dobrotljivi Jesni’ rasodel. Çvet jih nozhe fposnati, in irna fvoje nauke in fliege; ali pravizhni Bog naf ne bo po fhegah fveta fodil, ampak po fvoji fveli poftavi. — Tu-kej najdeih nektere tih vezlinih refniz boslije poftave, kterih fvet nozhe fposnati. Ti pa, moj kriftjan, jih s1 vefeljem prejmi, in ravnaj fvoje shivljenje po njih, in bolh vezimo frezhin.
t. Srezlnnje, kdor Иода prav i'juin, in Idishnjiga savo/j Roga. — Pofvetni zhlovek tega ne rasimi in ne verjame, in tudi nikoli v’ fvojim ferzu ne obzhuti. Ko bi to poglavitno kerfhanfko refnizo perferzh-no verjel, bi ne obefhal fvojiga ferza na pofvetno vefelje. Pofvetni zhlovek bolj fvet ljubi in njegovo vefelje, kakor Boga; in ravno sato je pofvetin in ne poboshin. l)e-firavno s" liefedo pravi, de Boga bolj ljubi, kakor vfe drugo, le lashe, in refnize ni v" njem. Njegovo pofvetno shivljenje fprizhuje soper njega. — Zhe pofvetni zhlovek fvoji— mu blishnjimu kaj dobriga ftori, ne ravna
■) $ir. 10, 2.
is ljubesni do Boga, ampak prav sa prav is ljubesni do famiga febe. — Ti pa, ljubi moj kriftjan, zhe shelifh boshji biti, in ne poivetin, (i persadevaj, prav fposnati in v’ ferzu obzhutiti, kako velika frezha in gnada je ljubesin do Boga; in persadevaj li, to v’ shivljenji fkasovati, sakaj kdor po boshji poftavi shivi, tifti saref Boga ljubi In v1 perfboni fvojiga blishnjiga sniiram Je-sufa fposnaj;2) in bolh saref frezhin.
2.	Gnada hos/ija je vezli vredna, kakor v [e boga/Ivo, in greh je nar vezhi ne-frezha na fvetu. — Tih refniz fvel fhe ni nikoli verjel. To fe fposna is djanja pofvet-nih ljudi; sakaj prezej fo perpravljeni, kak greh, tudi velik fmertni greh boriti in guado sgubiti, zhe fi s1 tem kako zliafno rezh perdobiti, ali pa kako sgubo odverniti sa-morejo. Ko bi terdno verovali, de gnada boshja je vezh vredna, kakor vfe zhafne rezhi, in greh vezhi nefrezha, kakor vfe zhafne sgube, bi raji vfe sgubili, kakor grefhili; sakaj med dvema nefrezhama zhlo-vek vfelej tifto isvoli, ktera fe mu manjfhi sdi. — Ti pa bodi terdno preprizhan, ljubi moj kriftjan; in is zeliga ferza verovaj, de greh je vezhi nefrezha, kakor vfe zhafne
sgube, vfe sopernofti in vfe, kar fe na tem fvetu nefrezha imenuje. Sakaj vfe zliafne nefrezhe, zhe jih v1 kerfhanfkim duhu bres greha prejmemo, fo velikovezh gnade, kakor nefrezhe; greli pa je vfelej nefrezha, ker dolili boslijo guado odvsame in jo vezimo nefrezhno ftori, zhe fe v’ njem is lega fveta lozlii. In kdo bi li samogel vezhi nefrezho mifliti, kakor je la! — Tudi ra-dovoljniga niajluiiga greha fe bolj varuj, kakor vfe zhaiiie nefrezhe. Delira vno maj-hin greh dufhi ne vsame vfe guade boshje, jo vender pomanjfha, in to je she velika sguba in nefrezha; in kdor fe majhnih grehov ne boji, bo fkorej v’ velike padel. — Vfe to terdno verovaj in po tej veri (udi slavi, in bolh pravizhin , „sakaj pravizhm is vere shivi,L 1 ).
3.	Hos/rja volja naj bo poglavitna pollava rfiga tvojiga djanja. — ljeta refniza, ki je tako potrebna sa svelizhanje, je fhe— gam iu navadam fveta na ravnoft nafproti. Pofvetni zhlovek hozlie le po fvoji Ialini volji shiveti, in le kadar drugazhi fioriti ne more, fe podvershe volji dingih in volji hoshji, pa le is ljubesni do famiga febe. Radovoljno satajevanje in satiranje fvojé
0 Rim. t, 7.
Ialine volje mu je nesnano. In to je sa svelizhanje grosno nevarno. — Zhe she-lifh svelizhan biti, ljubi moj kriftjan, ne bodi tak, ampak persadevaj ti, v1 vfili rezheh po prefveti boshji volji ravnati, zlie fe ti tudi ihe tako te,sbavilo sdi, in zhe le ti tudi fvet pofmehuje in te sanizhuje. Pre-mifli prelepe befede „Dobriga Uzhenika“, in po njih vedno ravnaj: „Ne v fak, kteri mi rezke: Gofpod, Go/pod, bo (kel v ne-befkko kralje/Ivo, ampak kteri ravna po boskji volji y ti'/li pojde v’ nebefkko kra-Ijeftvo“ ').
4.	ÿrezhin je, kdor kaj terpeti ima. — Leta (Veta kerfbanfka refniza fe po-fvetnimu zhloveku fmefhna in neumna sdi, sakaj duh pokore mu je nesnan, in torej ne fposna, kako lepa perloshnoft sa sveli-zhanfko fpokorno shivljenje je terpljenje, zhe fe voljno preterpi. — Ti pa, ljubi moj kriftjan, po sgledu hoshjih perjatlov, ljubi terpljenje; in fposnaj, de (i frezhin, kadar imafh kaj terpeti, poftavim, sanizhevanje, preganjanje, revfhino, bolesin, i. t. d. Zhe fhe niti sadofti poterjen v1 fveti ljubesni boshji, de bi terpljenje shelel in ifkal, kakor fo fvetniki borili, fe ga vfaj ne boj in
') Mat. 7, 21.
ne brani, kadar ti ga boshja previdnoft poflilje, ampak fposnaj dobri namen, ki ga Bog ima, kadar perpufti, de v' teshave in v1 terpljenje pridemo, de nam namrezh per-loshnoft da, pokoro fioriti sa nafhe grehe, in li vezimo slavljenje v’ nebelih sadobiti. Kakor je Kriftnf mogel terpeti in je tako fhel v1 fvoje kraljeftvo; tako tudi kriftjan nar gotovfhi v' nebefhko kraljeftvo pride, zhe ima kaj terpeti in pa voljno poterpi. Nikoli Bog fvojirn perjatlam tako velikih gnad ne deli, kakor kadar jim kaj terpeti poflilje; takrat fe njegova ljubesin do njih nar lep/hi pokashe. „Prelepa je miloft boshja ob zhafu terpljenja, kakor desìi ob zhafu fufhe“ 1 ).
5.	prednji /lan je bo/jfhi, kakor bo-i/a/foo. — To je gotova kerfhanfka refni-za, ktero is Jesufovih befedi in is njego-viga djanja fposnamo. Per vfim tem po-fvetin zhlovek po nobeni rezhi tako ne hrepeni, kakor po bogaftvu. Koliko teshav ne preterpi, koliko nevarnoft ne preftoji, koliko fveta ne obhodi, de bi li bogaltvo per-dobil! Malo fe mu sdi, fvojo dufho safta-viti, in fe v' nevarnoft vezlmiga pogubljenja podati, zhe li s’ tem posemeljfko bogaftvo
‘) §ir. 35, 20.
pertichiti saniore. Koliko pofvetnih dufh sa-dobi hudobni duh v1 fvojo oblaft s1 tiftimi goljfivimi befedami, s1 kterimi je hotel tudi Jesula sapeljati :„ Vfe to ti bom dah zhe me moliffi“. Koliko jih je, ki je Mamo» (bogativa) njih malik, kteriga veliko bolj svetto molijo, kakor Gofpoda fvojiga Boga! — Nikar ti, moj kriftjan, nikoli tako flep ne bodi. Terdno verovaj, kar je Jesut' govoril in kar je v1 djanji vedno fkasoval, in bofh fposnal, de frednji ftan, to je, „ne prevelika revfhina iti tudi ne boga/Ivo, ampak le pgtrebni shivesh ‘), je nar boljfhi ftan sa svelizhanje. „Velik dobizkek je pobos/i-no(l .v’ sadov oljno/Ijo“ ®). Prendili, ljubi moj kriftjan, de niti nizh na ta fvet perne-fel, kakor le greli, od kteriga te je ufmi-1 jeni Bog odrefhil; in gotovo tudi nizh is tega fveta tabo ne ponefefh, kakor le fvoje dela, dobre ali hudobne, po kterih te bo Bog fodil. Zhe imafh tedaj shivesh in obla-zhilo, bodi sadovoljin ; „sukaj ti/li, ki lio-z/iejo bof/ati po flati, padejo v1 fku f/m javo in v’ na/lavo hudobniga duha, in v’ mnoge nepotrebne in fhkodljive shelje, ktere pogresnijo zhloveka v’ pokonzhanje in pogubljenje“ 5).
') Prip. 30, 8. 5) I. Tim. 6, C. 3) I. Tim. G, D.
26 *
6.	Kriftjan mora skeleti, !e Bogu dopa/li. — Tiuli leta kerfhanfka refniza ne dopade pofvetnimu zhloveku. Zliaft pred ljudmi, (pred polletnimi ljudmi,) mu je vezli vredna, in je bolj sheli in iflie, kakor vie kerflianlke zhednofti. — O sapeljiva pofvetna zbali ! — Koliko kerfhanfkili dufh vjame tudi v‘ to naltavo hudobni dilli ! Leta vedni laslinik in sapeljivz fvojim pofvetnim flushabnikam mifel daje, de kerflianlke zhednofti fo fmefhne, in fo sanizhevane ; de fe jim ljudje le pofmehujejo, in de kdor poboshuo sliivi, je sanizhevan, safmehovan in bres zbalii. Satorej je pofvetniga zhlo-veka frani, po boshjih in zerkvenih sapove-dih shiveti; ga je frani, Jesufa Kriftufa fposnati in njegov jarm na-fe vseti. Vfa njegova zliaft je po navadah in poftavali fveta shiveti, in tak bili, kakor fo drugi pofvetni ljudje, ali pa tudi fhe bolj pofve-tin in hudobin, kakor drugi; sakaj tudi v’ to poftavi pofvetni zhlovek fvojo zliaft, de fvoje tovarfhe premaga v^ hudobii, v1 po-lVetnofti, in v' sanizhevanji fvetili kerfhan-fkih refniz! — O preshaloftna flepota, kadar kriftjan v’ tem fvoje zliafli ifhe, kar je njegova nar vezlii frantola; in ko ga je tega frani, kar je njegova edina zhaft! — Oh! moj kriftjan! Bog te varuj te llepote!
— Ne slieli nikoli ljudem dopafti, ampak le Bogu. Kdor fhe ljudem dopa/H s/teli, ni Kriflufov f/ushabnik. Premifli, kako bo pofvetnih ljudi, ki IV Kri (tufa in njegovih svelizhanfkih refni/, framujejo, in ga v1 fvojim djanji satajujejo, per fodbi boshji frain, kadar jih bo Kriftuf s1 framolo od febe savergel; sakaj rekel je: „Kdor me bo fposna! pred ljudmi, ga bom tudi je/l fpomal pred fbojim Ozhetam, ki je v1 nebefih ; kdor me bo pa satajil pred ljudmi, ga bom tudi je/l satajil pred fvojim Ozhetam, kije v’ ncbe/ihu 'J. — Ne mifli nikoli: Kaj bodo ljudje rekli, /.he to ftorim ali zhe to opuftim? ampak mifli: Kaj bo Bog rekel, moj prihodnji fodnik? — To naj bo tvoja nar ve/.hi /.bail : boshji flushabnik biti. Tako fo fvetniki miflili in govorili, in po tem fo vedno ravnali 5 in sdaj fo v1 nesapopadljivi in vezhni /.baiti v’ nebelih; s1 Kriftufam kraljujejo in imajo „krono shiv-Ijenja“2) na glavi. Pofvetni ljudje pa, ki fo fe Kriftufa framovali, in ki fo vfo fvojo zhaft le v’ pofvetnim slavljenji ifkali, fo na unim fvetu v1 nar vezhi in vezhni framoti, sakaj fushniki fo nar hudobnifliiga, nar sanizhljivfhiga, nar gerfhiga duha! —
') Mat. 10, 32. 33. 0 Str. Ra,,od- 3>10-
406


L
X/Ts-
V
7.	Dobro jc, fhtiri poflednje rezki vedno premifhljevati. — To je gotova refniza, sakaj Ç. Duh, ki v’ fvetim Pifmu govori, naf lega uzhi. nV’vfih fvojih delih premifhljuj /boje poflednje rezki, in ve-котеј ne bofh grefhil“l). Ali ktera niifel fe pofvetnirnu zhloveku bolj superna sdi, kakor ravno to premifhljevanje? Çkerbno le ogiblje vliga, kar ga /inerti fpomni, in pravi, de ta mifel zbloveka prevezli sha-ioftniga flori, de je dobra le sa menihe in pufhavnike, i. t. d. Çhe menj fe pa fodbe fpomni; sakaj ko bi fe je fpomnil in jo premifhljeval, bi ne sliivil v1 krivizah, v’ fovrafhtvu, v’ pregrefhnim jiofvetnim vefelji, bres vfili dobrih in fpokornih del; in bo tainkej s7 prašnimi rokami ftopil pred fodni ftol. Tudi fpomin vezhnofti fi is glave sbija, kolikor more. Opomin nefrezhne vezhnofti ga shaloftniga fiori; sakaj veft tudi nar pofvetnifhiga zhloveka fhe vzhafi fpezhe, in mu ozliita, de je pekla vredin. Ko bi hotel takrat fvojo veft pofInfilati in nekoliko premifliti nefrezhno vezhnoft, bi fe morebiti poboljfhat, ali ravno to je pogubljenje po-fvetniga zhloveka, de fi nobene mil'ii tako hitro is glave ne sbije, kakor fpomin pekla.
§ir. 7, 40.
Pa tudi fpomin frezhne vezlinofti ga sha-loftniga fiori, šakaj ve, kako je nevreden nebel, in to ga flori shaloftniga; ali leta shaloft mu ni v’ svelizhanje, ker le iflie, fi fjiomin nebef prezej is glave sbiti, иаше-fii de bi jih premifhljeval, in veliko sgubo in flikodo fposnal; ktero fi flori s’ fvojim greflniim slavljenjem. — Ljubi moj krift— jan, ti fe pa nikar ne ogibaj tega premišljevanja, ampak po nauku fvetigaPifma premifhljuj fvoje poflednje rezili v1 vfih Tvojih delih, in bofh frezhin; fe bofh smiram bolj in bolj greha bal in varoval; bofh leta fvet in njegovo goljfivo vefelje zhedalej bolj sanizheval; bofh fa m febi in fvetu odmeri; bofh tako rekozli „vfak dan umeriu bofh fam lebe ojftro fodil in ne bofh od Boga obfojen2}, in bofh po tem zhafnim, revnim slavljenji tamkej frezhno nebefhko slavljenje in vezhni mir sadobil.
Vfe to fo vezhne in svelizhanfke ref-nize, ktere bosliji flushabniki s' vefeljem prejmejo is uit vezhniga Boga, ki je sgoli refniza. Hudobni fvet pa jih sanizhuje in jih je od nekdaj sanizheval. Ne poflufhaj fveta, ljubi moj krifljan, in ne sheli mu do-pafti, ampak le Bogu dopafti sheli, in le
') I. Kor. П, 31.	2) I. Kor. 11, 31,
po njegovi fveti volji in pollavi ravnaj vfe fvoje mifli in befede, fvoje djanje in nehanje; in bofli saref in vezimo frezhin.
Z lia li in vezhna hvala bodi Trojn’ edinimu Bogu,
Ki po zhcdnoftih liaf vodi K’ frezhi vczhniga miru !
«Bg»
Perftavk#
i.
Molitve sa fpreobernjenje nevernikov.
Ljubi moj kriftjan; zhe shelifh ljubesin do blishnjiga v1 d jan ji fkasovati, lnorafh tudi moliti sa-nj. Vlak dan tedaj moli sa vfe tifte, sa. ktere li pred Bogam in po fvoji vefti dolshan moliti. To je fploh dolshnoft vfih kriftjanov. ,,Molite edin sa drimga, de bote sve/izhani“
Pofebno pa te profim, de moli pogofto sa fpreobernjenje nevernikov. — Oh, moj kriftjan ! verjemi mi, de fo vliga ufmiljenja vredni ! Tukej imam vedno perloshnoft vi-diti, kako fo nefrezhni, ker Boga ne po-snajo, ker v1 fvojili ftrafhnih pregrehah naprej shive, in po poti svelizhanja ne hodijo, po kteri fe k' Bogu pride, v1 vezhno shivljenje.
') Jek. 6, 16.
Pofebiio fo pa terdovratni neverniki ufmiljenja vredni, kterim fe luzh vere in gnada boshja ponuja, in je fprejeti nozhejo. Takih je veliko v’ lej divji desheli, v1 ktero me je boshja previdnoft poflala, fveti Evan-gelj osnanovat. Ref je, kar piflie Apoftelj nevernikov, fveti Pavl:	„N i/o vfi Evan-
yelju pokorni; kakor pravi Isaija:	Go-
fpod, kdo veruje bcfedo, ki jo omanu-
jemou
Sa lete tedaj te pofebno profim, de moli, de bi jim Bog po fvoji veliki milofti, po nefkonzhnim saflushenji Jesufa Kriftufa in po profhnjah fvetili uzhenikov in inifijo-narjev, guado fpreobernjenja dal; sakaj bres te gnade je vfe persadevanje mifijo-narjev saftonj; sa kaj to ni na nafki volji, (udi ne na nafhim persadevanji leshezhe, ampak le na bos/iji milo/li 2 J.
Is tega namena, ljubi moj kriftjan, de bi ti pridno molil sa fpreobernjenje nevernikov, in de bi tudi s1 drugimi v1 drufliini molil, firn ti sloshil lete Litanije. Profim te, moli jih pogofto, is ljubesni do Boga in do blisiinjiga.
') Rim. 10, 16. 0 Rim. 0, 16.
Litanije
sa tyreoberiijciije nevernikov.
Gofpod, ufuiili fe nevernikov, Krille, ufutili fe nevernikov, Gofpod, ufmili fe nevernikov.
Krifte, Ili l iti naf!
Krifte, ufliflti naf!
O/ihe is nebef,	vligamogozlini	Bog,	\
Sin, vfiga fveta refluii Bog,
S.	Duh, refnizhni Bog,
S.	Troji za, en	fant Bog,	J
Jesuf, ki li sa svelizhanje vfih ljudi nal fvet prifhel,	f
Jesuf, ki li fvetim trem kraljem guado dal, te Ijiosnati in moliti,
Jesuf, dobri paftir, ki li shivljenje dal\ sa l’voje ovze,	[
Jesuf, ki li rekel, de imafh fIte druge ovze, ktere bofli perpeljal v1 fvoj hlev, Jesuf, ki fi profil fvojiga Ozitela sa tifte, kteri bodo po befedali osnanovavzov fvete vere v’ tebe verovali,
Jesuf, ki pofliiljafli nsiianovavze fvoje vere, kakor je nebefliki Ozile tebe pof lai,	J
ufmili fe nevernikov7 !
Jesuf, ki ii rekel Apofteljnam in vfim osnanovavzam vere: Pojte in n/,hite vfe ljndftva,
Jesuf, ki fi sa odrefhenje vfih ljudi fvojo kri prelil,
Jesuf, ki fi rekel: Kadar bom od semlje povsdignjen, bom vfe k’ febi potegnil, Jesuf, ki it od frnerti vftal, de bi viim ljudem vezhno shivlenje dal,
S. Marija,	j
S. mati boslija,
S. deviz deviza,
$>. Peter, ki fi perve nevernike x’ fveto kerfhanfko Zerkev fprejel,
S. Pavl , isvoljeni Apoftelj nevernikov, S. Andrej,
S. Jakob,
S. Janes,
Tomasi),
Jakob,
S. Filip,
S. Jernej,
S. Matevsh,
S. $hiinen,
S. Tadeus,
S. Matija,
S. Barnaba,
S. Lukesh,
Marka,
e
I

ro
3

e
<
$
nevernike Boga proli
Vii fveti Apofteljni in Evangelisti, sa nevernike Boga profite!
Vfi fveti uzhenzi Gofpodovi, sa nevernike Boga profite!
Ziri! in Metodi, ki Ita veliko nevernih Çlovenzov k' Bogu fpreobernila, sa ne-vernike Boga profita!
Patrizi, ki li neverne Irze v’ kerfhanfki veri poduzhil, sa nevernike Boga proli! Benedikt, ki ii na gori Kalino veliko nevernikov k1 Bogu fpreobernil, sa nevernike Boga proli !
Vii fveti milijonarji is reda f. Benedikta, sa nevernike Boga profite!
$f. Rupert in Bonifazi, ki lia nevernim Nemzain fveti Evangelj osnanovala, sa nevernike Boga profita! kralj $htefan, ki li tolikanj fiorii sa fpreobenjenje nevernih Ogrov, sa nevernike Boga proli!
§>f. Dominik in Vinzenz Fereri, ki fia pov-fod s’ gorezbo vnemo f. Evangelj osnanovala, sa nevernike Boga profita!
Vii fveti milijonarji is reda f. Dominika, sa nevernike Boga profite!
§>. Frauzifhk $erafinfki, ki li s1 gorezhimi sheljami sa fpreobernjenje nevernikov molil, sa nevernike Boga profi!
Vii fveti milijonarji ^erafinfkiga reda, sa nevernike Unga profite!
Jgnazi Lojola, ki fi gorezlie shelje imel, nevernim Tinkam Kriftufa osnanovati, sa nevernike Boga proli!
{$. Franzifhk Kfaveri, Apoftelj Indjanov, sa nevernike Boga proli!
Franzifhk Kfaveri, nar imenitnifhi vlili fvetih milijonarjev, sa nevernike Boga profi!
Franzifhk Kfaveri, ki li veliko fto tav-shent Indjanov Kriftufu perdobil, sa nevernike Boga profi!
Vfi fveti milijonarji is reda f. Ignazija, sa nevernike Boga profite!
Vinzenz, ki li red milijonfkih duhovnov poftavil, sa nevernike Boga proli!
Vii fveti milijonarji is reda f. Vinzenza, sa nevernike Boga profite!
Vfi fveti marterniki, ki fte v’ osnanovanji fvete kerfhanfke vere fvojo kri prelili, sa nevernike Boga profite!
Bodi nam miloftljiv, sanefi nam, o Gofpod !
Bodi nam miloftljiv, uflifhi naf, o Gofpod!
Od fvoje jese!
Od malikovanja!	/refhi never-
Od fovrafhtva kerfhanfkili re->nike, 0G0-
fniz!
Od njih shaloftne flepote,
fpod !
Od vfe terdovratnofti,	) refhi never-
Od fushnofti hudobniga dulia,) nike, 0G0-
Od vezhniga pogubljenja, ) fpod!
De jim guado dalli, osnanovavze fve-\ tiga Evangelija dobro i’prejeti,
De jim guado dafli, nauke fvete vere poflufhati,
De jim guado refnizhniga fpreobenijenja dafli,
De jim gnado f. kerfta dodelil li,
De jih v’ fhtevilo fvojih otrok vsa-| mefli,
De jih v1 fvojo fveto Zerkev fprej-') mefh,
De jim gnado dodelifh, fe lmdobnimu duhu in vfimu malikvanju popolnama odpovedati,
De vlim fpreobernjenim gnado dafli, fveto kerfhanfko vero do konza svefto ohraniti,
De naf dobrotljivo uflifhifh,
Sin boshji,
Jagnje boshje, ki grehe fveta odjemljefh, saneli nam, o Gofpod !
Jagnje boshje, ki grehe fveta odjemljefh, ufiifhi naf, o Gofpod !
Jagnje boshje, ki grehe fveta odjemljefh, ufmili fe naf, o Gofpod !
;e prolimo ufiifhi naf
Krifte flifhi naf!
Krille uflifhi ital !
Gofpod, ufinili fe nevernikov, Krille, utrnili le nevernikov, Gofpod, ufmili fe nevernikov.
Ozlie nafli ... Zhefhena (i Marija...
jflolltev I*. Franzi flika Hlaverja.
O Bog, vezlini ftvarnik vlili rezki ! fpomiii fe, de li ti dufhe nevernikov vftva-ril, in de (i jih po fnoji podobi ii li varil. — Glej, o Gofpod! v’ tvojo nezhaft fe ravno s' temi dufhaini pekel napolnuje!— Çpomni fe, de je tvoj $in Jesuf sa svelizhanje letih dufh v’ grosovitnim terpljenji umeri. — Ne perpufti, prolim te, o Gofpod! ne per-pufti, de bi tvoj JjJin flie dalej od nevernikov sanizlievan bil. Naj te profhnje fvet-nikov in profhnje fvete Žerkve, ki je pre-fveta nevefta tvojiga $ina, potolashijo. Opomni fe fvojiga ufrniljenja, posabi njih malikovanje in njih nevero, in flori, de bodo tudi oni fposnali Gofpoda nafhiga Je-sufa Kriftufa, kteriga li ti poflal, kteri je naflie svelizhanje, nafhe slavljenje in vfta-jenje, kteri naf je odrefhil, kterimu bodi zliaft od vekomej do vekomej. Amen.
IL
Vodilo ali regliza kerfhanfki-ga shivljenja.
Zhe slielil'h lepo in po kerfhanfko sili— veti, ljubi moj kriftjan, ni sadofti, de fvoje dolslinofti vel li in dopolnujefh, ampak veliko je tudi na tem leshezhe, de vfe po redu in ob pravim zhafu ftorifb, in fvoje shivljenje po kakim kerfhanfhkim vodilu ravnafh. Zhe to ftorifb, bofli vfe fvoje kerfhanfke dolsh-nofti bolj popolnoma, bolj ftanovitno in s’ ve/ihim saflushenjem opravljal, in bofli fiorii po Napovedi f. Pavla: „ V/e naj fe /podobno in po redu opravi“1 j.
De bofli to loshej v’ djanji dopolnoval, najdefh tukej leto vodilo, ktero je permerjeno ljudem nifkiga in delavniga ftanu, tako de ga bofli lahko vliga dopolnil, zli e imafh refnizlmo voljo, liogu dopafti, njemu s ve ft o flushiti, in s1 njegovo guado in pomozlijo fvojo duflio svelizhati.
Nar pervizh premifli dobro te befede
') I. Kor. U, 40.
dobrotljiviga Jesufa: »Kaj pomaga z/tlo-veku, zite vef foet sadobi, famiga febe pa pogubiil 2 J. Te befede je f. lgnazi vezh-krat fvojimu perjatlu Franzifhku Kfaveriju, dokler je ta Jbe pofvetno sliivel, povedal; in pofebno s’ tem ga je od ljubesni do fveta odlozhil, je s’ pomozlijo boshje gnade v’ njegovim ferzu gorezlie shelje vezlmiga svelizhanja obudil, in ga je na pravo pot perpeljal, po kteri je od ftopnje do ftopnje do vifoke fvetofli prifhel.
Tedaj tudi ti, ljubi moj kriftjan, dobro premifli leto vezimo refnizo, in tudi ti terdno f kleni, fvet in njegove sapeljive in hudobne fliege in navade sapuftiti in sanizhevati, po volki poti Jesufovi hoditi, Boga zlies vfe ljubiti, in fvojo duflio svelizhati. — Zhe to refnizhuo slielifli, — in kdo ne bo skelel, vezimo frezliin biti ! — preberi in premifli leto vodilo, in vezhkrat ga beri in sveflo ga dopolni, in bofli s’ boslijo pomozlijo gotovo svelizhan !
1.
Terdno in nepremakljivo vfe verovaj, kar fveta mati katoljflika Zerkev verovati sapoveduje. Njen nauk je gotova boshja be-
‘) Luk. 9, 25.
feda; in na kerfhanfko vero je vsidano in poftavljeno vfe kar je fvetiga, poboshniga, svelizhanfkiga in Bogu dopadljiviga, tako, de kar is vere ne pride, ne more Bogu dopadljivo biti, kakor uzhi fveti Pavl : rBres vere je nemogozhe Bogu dopa/ti“ 1 ). Dalej pravi: Pravizhni is vere s/iivia г). Zlo tako pravi leta fveti Apoftelj: „Vfe, -kar ni is vere, je greh(i *). — Tukej fo nektere poglavitne kerfhanfke refnize, ktere morafli pofelmo terdno verovati.
1.	De je en fam Bog v1 treh perfhonah, Ozhe, $in in §>. Duh. O/.he je Bog, $>in je Bog, §i. Duh je Bog; ali vender fo vfe tri perfhone le en Bog, in fe imenuje $. Troji/, a.
2.	De Bog $in, druga perfhona v’ Ç. Trojizi, .Sin Boga Ozheta, ki je v’ vlili rezheh fvojimu Ozhetu popolnama enak, je nafho flabo zhlovefhko naturo v1 fvojo vezimo boshjo natoro vsel, ker je bil fpozhet od ф. Duha, rojen is Marije devize; de je bil kri— shan in je umeri sa nafhe sveHzhanje, je tretji dan od fmerti vftal, je v1 nebefa fhel, in sdaj na defnizi Boga Ozheta fedi, bo fpet na fvet prifhel, fodit vfe ljudi; de le po njegovim nefkonzhnim saflushenje grehov, gna-
') Hcbr. 11, C. ’) Rini. 1, 17. 3) Rim. H, 23.
27*
do in svolizbanje od Boga sadobiti sa-moremo.
3.	De nam je guada boslija, ktero po Je-sufoviin saflushenji sadobimo tako potrebna, de Irres nje zlo nizh dobriga, Bogu dopadljivima in sa vezimo svelizbanje sallushniga fto— riti ne moremo. tires mene nizh fioriti ne morete“') ; nam pravi Jesuf: to je, de bres njegove bosltje pomozlii in gnade nizh dobriga ne moremo fioriti.
4.	J)e je nallia dufba, ki je po bosliji podobi uftvarjena, neumerjozha, in de bo vezimo frezlma v’ nebelih, ali pa vezimo nefrezhna v’ peklu, po tem kakor fi bo v’ tem sbivjjenji saflushila; de bo naflre truplo od fmerti vftalo fodni dan, de bo fpet fkle-njeno s’ fvojo duflio, in bo s’ njo vred ve-zhno frezlmo ali nefrezlmo.
5.	l)e bo Jesuf Kriftuf, $in bosliji, ki je nafli svelizbar, tudi nafb prihodnji fodnik; de bo vfe ljudi bres raslozhka fodil, in bo pravizhne fvojiga nebefhkiga svelizhanja de-leslme fiorii, hudobne pa k’ vezhnimu terp-Ijenju obfodil.
6.	De je nafli Gofpod Jesuf Kriftuf v’ fvoji Zerkvi, ktera je fveta Apofloljfka Rirn-fka katoljfhka Zerkev, federn fvetih iSakra-
') Jan. 15, 5.
mentov poftavil sa nafhe svelizhanje, to je: Kerft, Birmo, prefveto Refhnje Telo, Pokoro, Poflednje olje, Maflinikov shegno-vaiije, in Sakon.
7.	De per f. kerfiii je odpufhen pover-bani greh, kakor tudi vii drugi grehi, ktere je /ililovek pred kerftam fiorii, zhe je odra-flieu kerfhen; in de takrat poftanemo otro/a boshji in udje fvete Zerkve.
8.	De v’ prefvetim Büfhnjim Telefu je Jesufovo telo in njegova kri, pod podobami kruha iu vina; de je Jesuf Kriftuf Bog in zhlovek, pod temi podobami prizhujozh; de je Jesuf vef prizhujozh pod podobo kruha, in tudi vef prizhujozh pod podobo vina; in de v’ tem prefvetim Sakramentu ni vezli kruh in vino, ampak le sunanje podobe kruha in vina.
9.	De daritev fvete malhe je ravno tifta daritev, ktero je Jesuf Kriftuf, $in boshji na f. krishi, fvojimu nebefhkimu Ozhetu daroval, s1 tern raslozhkam, de Kriftuf na oltarji ne preliva fvoje kervi iu ne umerje, ampak daruje fvojimu nebefhkimu Ozhetu sa nafhe odrefhenje in svelizhanje, fvoje terp-Ijenje in fvojo fmert, ki jo je na krishi pre-ftal, in naf tako fvojiga nefkonzhniga saflu-shenja deleshne flori.
10.	De nam je Jesuf fveti Sakrament pokore dal sa odpufhenje grehov, ki jih po
f. kerftii ftorimo; in de kdor fe fvojili grehov duhovninui fpove, fo mu odpufheni, zhe dobro fpoved ftori in odveso sadobi.
2.
Lete in vfe druge kerfhanfke refnize, ktere f. katoljfka Zerkev uzhi, terdno vero-vaj. — Ker je pa „vera bres dobrih del mertva“ 'j, ni sàdofti, dele verujefh, šakaj „tudi hudobni duh veruje“*j; ampak morafli tudi po veri sloveti, de bofh pravi-zhin pred Bogam. Dalej premifli, „deje !e ena fama rezh potrebna“5 ), in de poglavitni Apoftelj tako sapoveduje: „Bratje, bolj in bolj fi persadevajte, de po dobrih delih fvoj pokliz in fvoje isvoljenje gotovo fiorite', zhe bote tako ravnali, ne bote nikoli gre finii“
Tedaj, ljubi moj kriftjan, fi vedno per-sadevaj, vfe fvoje slavljenje, vfe fvoje djanje in nehanje po refnizah kerfhanfke vere ravnati, in Bogu sloveti. — Ravnaj svefto po tim pravilu, in bofh Bogu shivel.
') Jak. 2, 2G. *) Jak. 2, 19.	*) Luk. 10, 42. «) II.
Petr. 1, 10.
fl. Od tegn? km* ima verni krlft-jaii vlak dan fvojiga sliiv-ljcnja ftorifi.
Ljubi moj kriftjan, z h e Bogu shiveti shelifh, vfak dan fvojiga shivljenja s’ Bogam sazimi. Kadar sjutrej vftanefli, povsdigni fvoje ferze k’ Bogu, in pervo delo tvojih rok naj bo snaminje f. krisha. Potem is-rezi s’ ljubesnijo in s’ saupanjem prefveto ime Jesufovo, perporozlii fe mu in terdno fkleni, ta dan Bogu dopadljivo preshiveti. — Kadar fe oblazhifh, fe fpomni Boga, ki te vedno gleda. Opomni fe tudi fvojiga An-gelja varila, kteriga li fpofhtovati dolshan.
Potem opravi jutrejno molitev, in jo nikar nikoli ne opufti. Gotovo je, de krift-jan, kteri jutrejne molitve svefto ne opravlja, nima pravih refnizhnih sheljâ, vfe fvoje dni Bogu dopadljivo preshiveti. Zhe mo-rafh prezej sjutrej delati sazheti, raji nekoliko bolj sgodaj vftani, de bofh zhaf imel, fvojo molitev fpodobno opraviti, predin fe k1 delu podafh. Na dobri jutrejni molitvi je veliko Ieshezhe ; v1 nji najde kerfhanfka «iiifha mozh in hrano sa zel dan. V’ f. Pifmu fe bere, de je Bog Israeliani v1 pufhavi vfako jutro mano s1 nebef poflal, od ktere fo zel dan shivelij in le sjutrej jim
jo je dajal; kdor je takrat samudil, li je nabrati, je ni imel tifti dan. Ravno tako je tudi dobra jutrejna molitev saref nebeflika mana dufhi sa zel dan. — Dobro in lepo je, kadar zela drushina fkupaj jutrejno molitev opravi.
Glej de vfelej dobro opravifh fvojo jutrejno molitev ; zhe jo s’ lenobo in bres premiflika opravifh, de malo ali pa nizh ne velja. — Zhe ti je le mogozhe, navadi, le, vfako jutro vfaj nekoliko premifhljevati bosli-je dobrote, ki jih vedno vsliivafh ; fvoje dolsbnofti do njega; in fploli kaké fvete ker-flianfke refnize. To premifliljevanje je ne-isrezbeno dobro sa svelizhanje, in varuje dufho greha in grefhnih navad. Nemogo-zhe je, vfako jutro perferzhno premifhljevati vezhne refnize, in vender sravin v1 grefhnih navadah shiveti. Eno ali drugo fe mora sapuftiti.
Per jutrejni molitvi tudi premifli, kaj bo tvoje delo in opravilo ta dan ; in kolikor ti je mogozhe previdi nevarne perloshnofti, v’ ktere bofli prifhel. Potem terdno fkle-ni, fe ogniti vfih tih perloshnoft, kolikor bofli mogel; in fe fkerbno varovati greha v1 tiftih, kterih fe ogniti ne bofh samogel. Premifli, poftavim, v1 kakolhni drufhini fe bofh danf snajdel, s1 kom bofh imel
opraviti, v’ ktere kraje bofh prifliel, i. t. d. Premifli tudi, kteri je tvoj navadni greli, v1 kteriga nar loshej in nar vezhkrat pa-defli, podavim, nejevolja, jesa , kletva, kreg , opravljanje , lenoba , nevofhljivoft, lasli, krivizhnoft, nefpodobne befede, i. t. d. in pofebno terdno i kleni, fe danf tega greha fkerbno varovati. Šravin proli Boga, de naj ti da fvojo guado in pomozh, ker bres njega zlo nizli dobriga doriti ne morefh.
Ker je gotovo, de vfe to, kar ni sa-volj Boga ftorjeno, je sgubljeno sa nebefa, fi persadevaj, vfe tvoje navadne vfakdanje opravila s’ dobrim namenam pofvezhevati. $kleni sjutrej, vfe savolj Boga in po njegovi fveti volji fioriti, karkoli bofh danf opraviti imel. Tako fo fvetniki ravnali, in fo s1 dobrim opravljanjem fvojih vfakdanjih del fveti podali. Çvetoft fe ne pokashe le v’ velikih prezhudnih delih, ampak tudi v’ navadnih opravilih, zhe fe is ljubesni do Boga, s1 zhiftim ferzam in namenam le sato opravljajo de bi Bogu dopadljive bile. Kdor tako ravna, je saref „v’ majhnim sve/l,u in dopade fvojimu Gofpodu. Karkoli tedaj delafh, naj bo veliko ali majhno, vfe-lej imej ta namen sravin, vfe po boshji volji opraviti. „ Zhe jefh ali pije [h, ali
karkoli def a f/i, /Jori vfe Royu k1 z/ia-
fti“
K’ temu ti ho veliko pomagala ta kratka molitev, ki jo tukej najdefh. Zlie ref shelifh Bogu sloveti, in vfe fvoje dela Bogu dopadljivo opravljati, moli jo vfako jutro. — „O Gofpod! naj bo danf tvoja gnada sazhetek vfih mojih opravil, de jih v’ tvoji fveti gnadi opravim; naj ho fju-besin do tebe moj namen per vfih mojih delih; naj bo tvoja volja edina poftava vfiga mojiga djanja in nehanja; naj bo fpo-min tvoje prizhujozfmo/fi varh vfih mojih mifel, befedi in opravil, in naj ho tvoja bos/ija z/ia/t in svefizhatije dufh zilj in konz vfiga mojiga djanja. Vfih tih gnad te profim v’ imenu Jesuia. Amen.“ — Ne opravljaj te molitve le s’ hefedo, ampak persadevaj fi po nji sloveti, in bofli vidil s1 nesnanim vefeljem fvojiga ferza, de Bogu shivifh.
Zhe ti je mogozhe? ljubi moj kriftjan, in zhe ti je perpufheno, pojdi vfako jutro k1 fveti mafhi. Zhe pa vfako jutro ne morelli iti, pojdi vfaj, kolikorkrat morelli. To je fveto opravilo kriftjana; in frezhin je, kdor ga pogofto in dobro opravlja.
‘) I. Kor. 10, 31.
Moli tudi vfak dan Angeljfko zheflie-nje, kadar sato svoni. To opravi pervizh is livaleshnofti do Sina boshjiga, kteri je savolj tebe in vfih ljudi zldovek poftal, de naf je od vezliniga pogubljenja odrefhil ; in drugizh tudi sato, de fe perporozhifli prof hojam prezhifte devize Marije.
Vfak dan obudi tri boshje zhednofti, vero, upanje in ljubesin; pervizh sato, de sadobifh velike odpuftke, ki fo tiftim dodeljeni, kteri lete prelepe zhednofti vfak dan s’ shranim duham molijo; drugizh sato, ko je Bog s’ to molitvijo pofebno pozhaften. To nobeniga raslozhka ne fiori, s’ kako-flinimi beledami te tri zhednofti obudifh. Zhe ne vtegnefh, dolgih molitev opravljati, moli te zhednofti bolj ob kratkim, in bo ravno tako dobro, zhe jih le s1 shranim duham in s’ gorezhnoftjo opravifh. Tukej imafh sgled, kako fe lahko ob kratkim opravijo.
Verujem v; tebe, o vezhniBog, Ozlie, $in in Duh, ki fi trojin v1 perfhonah, edin v’ natori. Verujem v’ tvojiga ediniga Çina Jesufa Kriftufa, nafhiga Gofpoda in Svelizharja. Verujem vfe, kar fi ti, o Bog, rasodel, ker fi vezhna refniza; in kar f. katoljfhka Zerkev uzhi, ker je od tvojiga Ç. Duha rasfvetljena. Profim te, poterdi
i» ohrani me v’ fveti veri, in daj mi guado, po nji shiveti.
Upam v’ tvojo nef konz,lino milo ft, o Gofpod! v* nefkonzhno saflushenje Jesufa K rifilila in v1 njegovo prefveto ime, ker je le v1 njem svelizhanje. Upam od tebe, o moj Bog, odpufhenje vlili fvojih grehov; upam guado, fe v' prihodnje vfih grehov varovati, in v1 tvoji fveti guadi shiveti in umreti, in vezimo svelizhanje sadobiti. O moj Bog, flori ftanovitno moje upanje.
Ljubim te, o moj Bog, is zeliga fvoji-ga ferza in zhes vfe, ker fi fam na febi vfe ljubesni nefkonzhno vredin, in ker (i meni in vfim ftvarem neisrezheno dobrotljiv. Ljubim tudi fvojiga blishnjiga, savolj tebe, kakor famiga febe. Is ljubesni do tebe mi je perferzhno shal, de lini tolikokrat grefhil, in terdno fklenem, s’ po-mozhjo tvoje gnade ne vezli grefhiti. Pro-lim te, o moj Bog, fiori gorezhnifhi mojo ljubesin, in daj mi guado, jo v1 djanji fka-sovati. — Л lih tih zhednoft te profim v’ imenu Jesufa. Amen.
Pred jedjo in po jedi opravi kako kratko molitev, iii fe fpomni, de vfe dobrote, te-lefne in dufhne, pridejo od Boga, ki je vezhna dobrota. kSpomni fe tudi, de zlilo-vek ne shivi sato, de bi jedel in pil, am-
pak de le sato jè in pije, de bi shivel, in de bi Bogu shivel. Torej fe varuj vie ne-smeniofti v’ jedi in v1 pij azili. Pijanoft je velik fmertni greh; varuj in ogibaj fe (buffone tiftih, ki fo navajeni, fe vpijaniti; in kolikor ti je le mogozhe, li persadevaj, fvojiga blishnjiga, ki ga v* tem grehu sa-popadeniga vidifh, na pravo pot perpe-Ijati.
Vfe sapovedane pofte, kakor tudi sa-povedano sdershanje od mefnih jedi, svefto opravi v’ duhu pokore. In ne glej, zhe drugi dopolnujejo to dolshnoft, ali ne; ti jo dopolni.
Pridno delaj zel dan, pofebno zhe fi v1 flushbi, in svefto dopolni vfe dolshnofti fvojiga ftanu, v’ duhu pokore in is ljubesni do Boga.
Zhe vtegnefh, beri vfak dan faj nekoliko v1 kakih dobrih fvetih bukvah. Zhe imafh perloshnoft, rad naglafberi, de bodo tudi drugi flifhali nauke, ki fe v’ bukvah snajdejo. To je dobro delo pred Bogam, in naj ti bo mozhno perporezheno.
Kakor je dolshnoft kriftjana, s’ Bogam dan sazheti, tako ga mora tudi dokonzliati s’ Bogam. Nikdar tedaj ne opufti vezherne molitve. Bog je bil Israelzam sapovedal, mu vfak dan dve daritvi opraviti, eno sju-
trej, eno pa svezher; in nam s’ tem na snanje da, de je njegova fveta volja, de naj dan s’ molitvijo sazhnemo in s’ molitvijo dokonzliamo. — Dobro je, kadar leto molitev zela drushina vkup opravi, zhe fe to fioriti samore. Defiravno je molitev, ki jo vlak sa-fe opravi, tudi dobra, zhe jo dobro opravi, je vender sdrushena molitev Ilie boljfhi, kadar fe fpodobno opraviti samore; to fe fposna is Jesufovih befedi: „Kjer /la dva ali trije v’ mojim imenu sbratti, tam /im v' /redi med njimiu 'J.
Per vezherni molitvi vfelej tudi fvojo veft fprafhaj. To nam fveli uzlieniki per-porozhajo in tudi f. Pifmo. „ Predin pride fodba, fe fprafhuj fumiga febe, in bo/h v/miljenje najdel pred Bogam“ 2J. — fprafhaj fe tedaj in premifli, kako fi ta dan presili vel. lieto kratko fprafhevanje, ki ga tukej najdefli, naj ti bosgled, kako morafh fprafhevati fvojo veft vlak vezher.
Kako fini fe sadershal od fvojiga sad-njiga fprafhevanja vzheraj svezher do sdaj ? Kako fim opravil vezherno molitev? V ka-kofhnili miflih fim fe k’ pokoju podal? Zhe lim fe po nozhi prebudil, kakofhine fo bile moje mifli? Ali nifim kaj hudobniga miflil l
l) Mat. 18, 20. 5) Kkli. 18, 20.
ali govoril ali fiorii to nozh? — Ali firn fiorii f. krish in lim miflil prezej v’ Boga (lavi ko firn vftal? Ali ìiifirn bil ieu, kadar je bil zhaf vitati? Ali lim opravil jutrejno molitev s1 sbranim duharn? Ali fim fliel k1 inalili, zhe mi je bilo mogozhe? Kako fim fe sadershal per f. mafhi? — Ali lim pridno delal zel dan, in vfe dolshnofii fvojiga fianu dopolnil? Kakofhin je bil moj namen per deli? Ali fim sazliel delo v1 boshjim imenu? Ali (im delal is tega namena, de bi bo-shjo voljo dopolnil? Ali lim voljno poterpel teshave per fvojirn delu is ljubesni do Boga in v1 duhu pokore? Ali lim bil srnicam sveft per delu zel dan? Ali (im fe varoval vfe pofvetnofii in nevarniga rasve-feljenja? Ali fim fe varoval fiabe dru-fhine in pregrefhnilr tovarfhev? — Kako fim fe danf do fvojiga blishnjiga obnafbal? Ali nifim bil nefpolhtljiv in nepokorin do vifhih? ali neperjasin in nepofiresldjiv do enakih? ali neulmiljen in krivizhin do nishih? Ali lim voljno prenafhal fitnofi ali hudobijo fvojiga blishnjiga? Zhe me je kdo kaj ras-shalil, ali lim mu odpufiil prezej is ferza? Ali fe nifim rasjesil in preklinjal? Ali nifim kakih drugih grefhnih in rasshaljivih befedi govoril? Ali nifim fvojiga blishnjiga opravljal, in bres potrebe od njegovih pregrefhkov
govoril? Ali nifim komu flab sgled dal s’ lVojim pregrefhnim govorjenjem ? Ali firn dopolnil fvoje dolshnofii do vfih, sa ktere firn pred Bogam dolshan fkerbeti? Ali firn jini dajal dobre nauke in sglede? Ali nifim rad poflufhal opravljanja, in drugim pravil, kar iim soper fvojiga blishnjiga flifhal ? — Ali lim fe varoval pofebno fmertnili grehov: napuha, fkopofti ali vohernije, nezhiftofti, ne-vofhljivofti, nesmernofti v1 jedi in v’ pijazhi, jese, lenobe? Ali nifim danf s’ opnfhanjem dobrih del grefhil?
Ob nedeljah in napovedanih prašnikih fe [he pofebno fprafhaj: Ali lim dopolnil danf fvoje dolshnofii do Boga? Ali lim fliel v; zerkev dopoldne in popoldne? Kakofhino je bilo moje sadershanje v’ zerkvi per malhi in per pridigi? Ali ni nobedin danf savolj moje sanikernofti fvoje dolshnofii do Boga opuftil ali pa flabo opravil? Ali lim kako delo opravil, ki fe danf ne Ime opravljati? Ali nifim tega fvetiga dneva Gofpodoviga ofkrunil s’ pregrefhno igro, s1 pijazho, s' flabo drufhino, s1 nefpodobnim govorjenjem, s1 pofvetnim rasvefeljenjem?
Oli po finih dnevih fe fprafhaj: Ali firn fe poftil po sapovedi f. Zerkve? Ali nifim bres potrebe in bres perpufhenja duhovniga pafiirja pofta prelomil? In zhe imam perpu-
fhenje, ali nifim fhe vezli fvoji popazheni natori pervolil, kakor kar mi je perpufheni-ga? Ali fnn tudi fhe kako drugo dobro delo danf fiorii?
Po lprafhevanji vefti profi Boga poni— simo in v’ imenu J esulo v im, de naj ti po fvoji veliki indolii in po Jesufovim safiushenji vie grehe odpufti, ki ti jih ta dan ftoril. Zhe li tako frezhin bil zel dan, de ti per fprafhe-vanji tvoja veft nizli ne ozliita, le ponishaj pred Bogam in fposnaj, de te Bog bolj na tanko posna, kakor fe fam posnafh; de vidi veliko madeshev in nepopolnainoft na tebi, ki jih ti ne vidifli. Opomni le, kaj je rekel f. Pavl, in ravno tako tudi ti rezi: „Nizh mi ve/l ne oz/ti/a, ali salo fhe nifim opravizhen ; moj fodnik je Gofpodu X J. —• Zhe li bil pa tako nelrezhin in grosno nelpa-rnetin, de li kaki fmertni greh ftoril, oh! moj kriftjan! fposnaj nevarnoft, v’kterili! Kolikokrat fe sgodi , de le zhlovek sdrav v’ po-fteljo vleslie in safpi, in fe ne sbudi vezli na tem fvetu, ampak v’vezhnofti; in zhe je bil v’ (inertnim grelni salpai, fe sbudi pred ferditiin fodnikam, ki ga bo v’ pekel ob-fodil! — Kavno to bi fe lahko tudi tebi sgodilo, zhe fi tako nelrezhin, de v’ fmert-
28
‘) I. Kor. 4, 4.
nini grelni safpifh. — Tedaj obshaluj fvoj greli is Terza in ga fo vrasli i ; proli Boga perferzhno, de naj ti ga odpufti, in terdno f kleni, fe ga fpovedati lires odlafhanja, in le poboljfhati. Potem opravi kako pokoro sa ta greh; in saupaj; de ti bo iiliniljeni Bog '/hal' dal, IV fpovedati in fpokoriti.
Po opravljeni vezherni molitvi fe fpo-dobno flezi. Opomni fe Boga, ki te gleda; in Angelja boshjiga, ki je varil tvoje du-fhe in tvojiga telefa.
Kadar fe v' pofteljo vleshefh, fe fpom-ni, de poftelja je podoba groba, kakor je fpanje podoba fmerti. Opomni fe Jesufa uinirajozhiga na krishi, in rezi s’ njim: „Ozke, n trnje roke perporozhim fvojo dufho“! — Mifli v’ Boga in v’ boslije rezili, in glej de v’ tih miflih safpifh.
Per tej perloshnofti ti tudi fvet dam, de zhe imafh otroke, ne perpufti, de bi fantizhi in deklizhi vkup fpali, defiravno fo fhe majhni. Nikar v’ nevarnoft ne poftav-Ijaj dufh, sa ktere bolh mogel odgovor per fodbi dati. — Tudi ni prav, kadar ftarfhi fvoje otroke per febi fpati pufle; sakaj zhe fo fhe majhni, je nevarnoft, de bi jih ne sadufhili, kakor fe velikokrat sgodi; in zhe fo she nekoliko vezhi, je fhe vezli nevar-nofti per tem.
*. Oti tega, kar ima verni krit'i-jan vlak ledin 14orili.
01) nedeljah in sajmvedanih prašnikih opravi svefto navadno boshjo fluslibo v1 fvoji domabili zerkvij le buie,sin, ali kaki drug velik sadershek te fine od tega od-verniti. Dopoldne in popoldne opravi boshjo flushbo, zhe ti je le mogozhe. Poflufhaj boshjo befedo svefto, s’ hvaleshnofijo, in s' perferzhnimi sheljanii, smiram po nji shi-veti. „Sjjrezhni /o, kteri boshjo befedo poflufhajo in jo ohranijo “ 1 ) ; ki nifo po-sabljivi pofluf/umzi, ampak dopo/novavzi vP djanji *’).
Ker je nedelja dan Gofpodov in dan molitve, in ker Bog sapoveduje, ga po-fvezhevati, fi persadevaj, ta dan tako fveto preshiveti, kolikor je le mogozhe. Torej moli, kolikor morelli, in beri, kolikor vtegnefb.
Zhe fzer ne vtegnefh, vfaj ob nedeljah obifhi prefveto ttefhnje Telo, in fiori sra-vin po naukih, ki jih v1 tih bukvah najdefh, kjer je govorjenje od tega obifkovanja.
Sravin tega pofvezhuj ta dan s’ fve-lim pokojem in pozhitkam, sakaj to je dan
‘) Luk. 11, »8. Juk. 1, 25.
28*
Gofpodoviga pnzhitka. Tedaj fe nepotrebni-ga dela sdershi; ne pojdi v’drufhino, ampak kolikor je inogozhe, fe je sdershi po-febno ob nedeljah ; slafti fe sdershi fhuma in pofvetniga rasvefeljenja, plefa in drugih pofvetnih norzhij.
Dalej pofvezhuj ta dan s’ dobrimi deli, kolikor ti je mogozhe; poftavim, de kakimti reveshu podelili) po fvojim premoshenji ; de kakiga nevedniga krifljana v’ veri podu-zhifh; de mu kaj berefh is kakih fvetih bukev; de kakiga bolnika obifhefh, in mu kaj kerfhanfkiga povefh ali berefh, k t. d.
Navadi fe tudi, ljubi moj k n'lij an, ob nedeljah fvojo veft fprafhevati, in dobro premifliti, kako fi pretezheni tedio preshi-vel. Potem fe ponishaj pred Bogam, ga proli, de naj ti odpufti, kar fi ta tedili gre-fhilj in terdno fkleni, s’ boshjo guado in pomozhjo fe prihodnji tedili bolj fkerbno greha varovati, in Bogu bolj sveno f(ushiti.
Dobra kerfhanfka navada je tudi, vfak petek Kriftufovo terpljenje premifhljevati. ^he vtegnefh, pojdi v’ zerkev, in pred podobo krishaniga Jesufa premifhljuj, kaj je sa-te terpel, de ti je vezimo svelizhanje sadobil. Ali pa, zhe vtegnefh, opravi fveti krishev pot s1 shranim duham in ponishnim ferzam. >Sravin obslmluj fvoje grehe, proli
Jesu fa, de naj ti jih odpufti po fvojim ne-fkonzhnim saflushenji, in ti guado da, le njega /dies vfe ljubiti in le njemu flushiti. — Zhe pa ne vtegnefh v1 zerkev iti, pre-milhljuj Kriftufovo terpljenje per fvojim delu ; in ta dan s’ pofebno poterpeshljivoftjo prenafliaj teshave fvojiga 1'tanu in fvojiga dela. Tako bofh ravnal po sgledu fvetnikov.
3.	Od trnu • kar ima venil krili -jan «fak mrle/, IHorlll.
Vfak melez vfaj enkrat k’ fpovedi pojdi, ljubi moj kriftjan; veliko boljfhi je pa sa svelizhanje, bolj pogofto hoditi, (kakor je bilo she popred rezheno v’ tih bukvah). Perpravi fe k’ vfaki fpovedi tako fkerbno in svefto, kakor ko bi vedil, de je to tvoja sadnja fpoved, de potem bofh mogel umreti in pred fvojiga fodnika ftopiti.
Ravno tako ti tudi perporozliim, de vfaj enkrat vfak mefez prejmi prefveto Refhnje Telo, defiravno je skeleti, de bi fe veliko bolj pogoflo prejemalo, ker je to vfakdanji kruh naflie dufhe. — Ro bolh pa samogel leta prefveti Sakrament, kolikor je mogozhe vredno prejemati, fi persadevaj, Boga in blishnjiga prav ljubiti, in prav po kerfhanfko shiveli. — Vfelej fe dobro per-
pravi k’ f. obhajilu, s’ ponishno in dobro fpo-vedjo in s1 preferzhno molitvijo.
Dan pred fvetim obliajilam pofebno mirno preghivi, kolikor ti je mogozlie. Mifli v’ Je.sula, in vezhkrat ga ljubesnivo povabi, de naj pride s1 fvojimi guadami v’ tvoje ferze. l)an f. obhajila fveto preghivi, in ftori takrat tudi The kako dobro delo, zhe ti je mogozlie. Po f. obhajilu naj tvoje kerfhanfko sadershanje in tvoja gorezhnoft v’ ljube,sni do Boga in blishnjiga pokashe, de fposnath veliko guado, ki fi jo prejel, in de saref Jesuf v1 tebi shivi.
Vfako perno nedeljo mefza preberi leto vodilo, in premifli, kako ga dopolnujefh, in terdno f kleni, ga popolnama v1 d jan ji dopolnovati. Perporozhim ti, ljubi moj krift— jan, de to svetto opravljaj. kSej shelifh svelizhan biti ! In verjemi mi ; na tvojo veli in po tvoji Ialini fkufhnji ti povem pred Begam, de nesnano dober perpomozhek, po poti svelizhanja hoditi, je svetto dopol-novanje kakiga kerfhanfkiga vodila ali re-glize. — In kadar bolh enkrat sazhel, to vodilo brati in po njim sloveti, ga nikdar vezli ne opufti, bres prave potrebe. Boj te Gotpoda fvojiga Boga, kteri te ne bo le savolj tvojiga djanja, ampak tudi savolj tvojiga opufhanja fodil. Premifli, kaj pravi
moj .Jesuf: „ Kdor vsame v’ roke drevo in potem nasaj yteda, ni perpravin sa boshje krafje/lvo“ To je: Kdor sa-zhne kako dobro delo, in ga potem bres prave potrebe opufti, ne bodi po poti sve-lizhanja, ktera v’ nebefa pelje.
Ravno to nedeljo tudi na tanko fpra-fhaj fvojo veft, in premifli, kako Л prete-zheni mefez shivel. Kratko fprafhevanje vefti, ki ga x’ tim vodilu najdefh, ti bo pomagalo, fe fposnati in fe fvojih grehov fpomniti. Potem jih perferzhno ohshaluj is ljubesni do Boga, terdno fkleni, fe v’ prihodnje bolj fkerbno varovati greha, in profi Boga v* imenu Jesufovim, de ti mozh in guado da.
Vfako sadnjo nedeljo mefza fe per-pravi k1 fmerti. Defiravno mora kriftjan vfak dan in vfako uro k1 fmerti perprav-ljen biti, ker nam Jesuf pravi: „Zhujte, ker neve/te dneva, ne ure *je vender dobro, fe vzhafi Ihe pofebno k’ fmerti per-praviti. To tedaj flori vfako sadnjo nedeljo mefza. ])e bofh to loshej opravil, najdefh na konzu tega vodila „ P er pr avo k’ fmerti
4.	Od (ega, kar ini» verni krifi-jan visi ko leto fiorili.
Ljudje imajo navado, le v’ pofvetnim vefelji rasvefeljevati, dan fvojiga godli, in malo jih je, ki tifli dan v’ Boga miflijo in v’ njegove velike dobrote, in le mu sanje refnizhno sahvalijo. To je nehvaleshnoft do Boga, ki je Gofpod nafhiga slavljenja, in nalli nar vezlii dobrotnik.
Ne bodi ti, moj kriftjan, tako neliva-leshin, ampak preshivi mirno in fveto dan fvojiga godu. Opomni fe, de leta dan li od Boga veliko guado prejel, ker te je po Sakramentu f. kerfta v’ flitevilo fvojili otrok in udov fvetfe Zerkve prejel, in ti je nebela odperl, v’ ktere bofh gotovo prifhel, zhe bofli le po njegovi fveti poftavi shivel.
S’ pofebno gorezhnofijo in ljubesnijo moli tifti dan. Perpravne molitve sa dan fvojiga godu najdefli v’ bufimi pafhi, nam-rezii: Molitev oft dnevu fvojiga godu, molitev k' fvojimu patronu, in ponovljenje fvele kerflne obljube.
Zhe savolj fvojiga delavniga ftanu ne vtegnefli veliko premifldjevati in moliti leta dan, obudi sjutrej dobri namen pred Bogam, de bi rad zel dan v1 molitvi in fvetim pre-mifhljevanji preshivel, ko bi vteguil. Potem
jta fkleni, de bofli v' nedeljo te molitve opravil, ktere bi imel danf opraviti.
V’ pervo nedeljo tedaj po fvojim godu opravi to, kar ti je tukej perporozheno. Dobro bolh tudi ftoril, zhe grefli tifto nedeljo k' fpovedi in k1 fvetimu obhajilu.
Kakor ti je perporo/.heno v’ tim vodilu, de vfak dan, v fak tedin in vfak me-fez fvojo veft fpralhaj, in de premifli, kako fi pretezheni dan, tedin ali rnefez preshivel $ tako naj ti bo lhe bolj perporozheno, de ob dnevu fvojiga godu, ker fpet eno leto fvojiga slavljenja dokonzhalh, pofebno dobro premifli, kako ti to leto preshivel. Po tem fpralhevanji in premifhljevanji proti Boga s’ shaloftniin, potertim ferzam, de bi ti savolj Jesufoviga terpljenja in saflushenja tvoje grehe odpuftil; in ti guado dal, ga smiram bolj in bolj ljubiti in po njegovi fveti volji ravnati, de bi po tem sliivljenji, ki tako hitro mine, tamkej vezhno slavljenje sado-bil.
Ker vidifli, ljubi moj kriftjan, kako hitro teko leta tvojiga shivljenja, fe fpomni ob dnevu fvojiga godu, de bo Ikorej tvoje sadnje leto prillilo, in de je morebiti siie to leto, kteriga danf sazhnefh, tvoje sadnje. Torej opravi ta dan s’ pofebno po-boshnoftjo peroravo k' fmerti.
5.	Od tega, kar lina verni krift-
jan ol» vii li aliali li fi oriti.
Ljubi moj kriftjan; vedno ljubi Boga />lies vie, in hlishnjiga savolj Boga, kakor famiga febe. Nikar ne posabi boshje pri-zhujozhnofii ; in smiram rad moli.
Is ljubesni do Boga sheli smiram v’ njegovi guadi sbiveti, in fe tedaj greha bolj boj, kakor vlili drugih nefrezh.
Ogibaj fe vedno drufhine pofvetnih, fbe bolj pa hudobnih in rasujsdanili ljudi; in fkerbno fe varuj in ogibaj tiftih krajev, v1 ktere pofvetni ljudje tako radi sahajajo. Leti kraji fo: hiflie, kjer fe komedije igrajo, kjer fe kvarta, kjer fe plefhe, kjer fe ne— fpodobno govori in sliivi, goftarije ali piv-nize, i. t. d.
Kadar govorifh, fe fpomni, de te Bog flifhi, in fe fkerbno varuj vfdi tiflili grehov, ki jih zhlovek s’ jesikam fiori. Leti grebi fo: opravljanje, obrekovanje, prenafbanje opravljivih pogovorov, lasb, kletva, kreg, jesne rasshaljive befede, ozhitanje, salime-hovanje, nezliifte befede, i. t. d.
Svefto ohrani zhiftoft fvojiga fianu, v’ miflih, v’ befedah, v’ pogledih in v’ djanji; in prezej saversi s’ fveto nejevoljo vfako fkufhnjavo soper to prelepo zhednoft. Ob
zhafu fkufhnjave pov.sdigni fvoje ferze k’ Bogu in profi ga pomolili. Perporozhi fe tudi profhnjam prezliifte devize Marije.
Po sgledu pravizhniga Tobija ') fe fkerbno varuj, de fvojimu blishnjimu v’ nobeni re/.lii fhkode in krivize ne ftorifh.
Nikdar ne flori fvojimu blishnjimu, kar po |iaine(i in veri shelifh, de bi fe tebi ne fiorilo j ampak kar shelifh, de bi ljudje tebi fiorili, fiori fvojimu blishnjimu, kolikor ti je mogozhe; in ne savolj fvojiga laftniga dobizhka ali savolj fvoje zhafii, ampak savolj Jesufa, ki je rekel , de kar bomo blish-IIjhnu fiorili, bomo njemu fiorili.
Kadar svezher per fprafhevanji vefti najdefh, de nifi zel dan fvojimu blishnjimu nobene dufhne in tudi ne telefne dobrote fiorii, premifli, zhe nifi mogel, ali zhe nifi hotel nizh dobriga fioriti. Zhe nifi mogel, nimafh greha; zhe pa nifi hotel, fi grefhil. Obslialuj fvoj greh, in obljubi fvojimu dobrotljivimi! Jesufu, de.ne bofh vezli tako grefhil super ljubesin do blishnjiga.
Kadar ti kdo kaj hudiga fiori, poterpi, in persadevaj fi, mu kaj dobriga fioriti, is ljubesni do Boga in blishnjiga, in de ga potolashifh in njegovo perjasnoft ohranifh.
Kolikor je po vefti mogozbe fi persa-devaj, de nobenimu perloshnofti ne dafb, super tebe godernjati in le jesiti. In kadar je per kaki rezili ali per kakim debi kaj soperniga ali teshavniga preflati, ti persa-devaj, de bi raji ti to preflati imel, kakor tvoj blishnji.
Nikar fe ne prepiraj, ampak rad nehaj in molzlii ; in vedno fe varuj vfdi ras-shaljivih, budili in opravljivih befedi. Tudi ne verjemi prezej, kadar kaj hudobniga soper fvojiga blislmjiga flifliifli.
Rad obifbi bolnike, kolikor vtegnelh, in jim rad poftresi. Çposnaj Jesu fa v’ perfboni bolnika. vNe bodi len v’ obifko-vanji bolnika; sukaj to te bo »’ /jubesni poterdUo il
Svefto dopolnuj, ne le boshjih sapo-vedi, ampak tudi zerkvene; in ne ravnaj po sgledu nemarnih, sanikernih kriftjanov, kteri jih flabo dopolnujejo. „Kdor Žerkve ne poflufha, naj ti bo kakor nevernik
Ogibaj in varuj fe, kolikor je inogo-zhe vfili perloshnoft h’ grehu, in fe bofli tudi greha obvaroval.
Vedno sbivi v’ duhu pokore. Natiraj per vfaki perloshnofti fvoje oZhi, fvoje
ufhei'a, fvoj jesik, fvoje poshelenje, IVojo voljo. Prepovej ii vzhali kako perpufheno vefelje in vshivanje, tle fe navadifh, i'e neperpufheniga suershati. Jesuf naf liozhe po fvoji iaftiii poti, to je, po poti satiranja iu satajevanja, v’ fvoje kraljeftvo perpeljati.
Rad satajuj fvojo Jaftno voljo; in kolikor finefh io morefh, raji po volji drugih ravnaj, kakor po fvoji laftni.
Vedno saiipaj, sa Bogam, v’ profhnje prefvete devize Marije in vlili fvetnikov, in fe jim perporozhaj. Premifhljuj njih sglede in jih svefto pofnemaj.
(Tuke j najdefh sdaj nek ter e pofebne perpomozhke v’ navadnih (kufhnjavah, kterih fe sveflo poflushi, de fe bofli loshej preha varoval, s' pomozhjo boshje guade}.
Zhe imafh fkufhnjave soper vero, fe fpomni, de vfe, kar fveta katoljfhka Zer-kev uzhi, je od Boga rasodeto; ki je vezhna refniza, in de jo §>. Duh rasfvet-Ijuje, kteriga ji je Jesuf obljubil dati, iu do konza fveta ohraniti. .
Kadar ti pridejo fkufhnjave soper u-panje ; kadar fe prevezli bojifh boshje pra-vize in fkorej obupafh, premifli boshjo mi-loft, ki je vezhi, kakor vfe njegove dela, sakaj „Bog je ijubesin“ lj Premifli saflu-
slienje Jesufa Kriftufa, ki je nefkonzhno, in terdno saupaj, de bofli gotovo sveli-zhan, z h e li refnizhno persadevafh, Boga ljubiti in njemu flushiti, in fe greha varovati, kolikor je mogozhe.
V' fkufhnjavah soper /jubesin do Boga fe fpomni, de Bog je nefkonzhno dober in moder in fvetj de vfe kar ftori, je po-polnama dobro, defiravno mi, po fvoji flabi pameti, ne samoremo vfelej fposnati, sakaj Bog to ali to ftori. Premifli in per-ferzhno verovaj, de je Bog vlim ftvarem, pofebno pa ljudem, nefkonzhno dobrotljiv, defiravno mi njegovih dobrotljivih namenov vzliali ne fposnamo. In tako je tedaj, sra-vin tega, ko je fam na febi vfe Ijubesni vredin, tudi sato vredin nefkonzhno ljubljen biti, ker je nam in vlim ftvarem ne-sapopadljivo dobrotljiv.
Kadar flifhifh hudobno govorjenje, ki je Ijubesni do blishnjiga nafproti, in ko li v’ nevarnofti, tudi fam take befede govoriti, navadi fe rezili v’fvojim ferzo : Ornoj Bog, tebe zhes vfe ljubim, fvojiga blishnjiga pa, savo!j tebe, kakor fumiga febe.
Zhe li v1 fkuflmjavi in nevarnofti, soper fveto zhiftoft grefhiti; v’ miflih, v* be-ledali ali v’ djanji, rezi: O moj Jesuf, shenin zhiflih dufh, v/l vari v’ meni zhi/lo
forze! — O Marija, prezhifta deviza., profi Jesiifa sa-me.
Kadar te pofvetni ljudje hozhejo sa-peljati v’ nevarne kraje in pofvetne nor-zhije, jih nikar ne poflufhaj, ampak pre-inifli, de je neisrezheno veliko dufli v’ peklu, ktere fo savolj kratkiga pregrefh-niga vefelja sdaj k1 vezhnimu terpljenju obfojene. Prendili tudi, kaj pravijo zerk-veni uzheniki : ,,Kdor fe hozhe s' hudobnim duham na tem foetu vejeliti, je ne bo s' Kriftufam vejelil v’ nebefi/Г'.
Kadar imafh fkufhnjave, fvojirnu blisli-njimu kako krivizo boriti: ga goljfati, mu kaj vkrafti, kaj febi perhraniti, kar je nje-goviga, i. t. d., le fpomni, de krivizlini greh tako dolgo ni odpufhen, dokler krivi-za povernjena ni; in rezi fam per febi: Kaj pomaga zidov eku, zhe vcf fvet. sa-dobi; fumiga febe pa pogubi?
Zhe fe napultnjene mifli v’ tvojim ferzo vsdigujejo, fe fpomid, de fi prali in pepel pred Bogarn. Opomni fe tudi ponish-niga Jesufa, ^>inu boshjiga, ki je v1 podobi fusliuika med ljudmi shivel is sgoli ponislinofti. Daj vfo zhaft Bogu in rezi v’ fvojim ferzu: vNe nam, o Go/pod, ne nam, ampak fvojirnu imenu daj zhaft “ lj. 'ji’falm 113, 1.
Kadar fi v’ nevarnofti, s’ nesmernoftjo v1 jedi ali v’ pijazbi grefbiti, fe fpomni be-1'edi Jesulovih: vZ/ie kdo koz/ie su mano prid, fe mora satajemUiu l) To je, mora fvojimu hudobniinu poshelenju nafproti ravnati, iti tako fioriti, kakor ko bi ga ne imel v’ febi. Opomni fe tudi, de je Jesul' velikokrat bradai, kakor fe bere v1 f. Pi-fmu; in de je bil v' fvojim terpljenji s" sholzam napajan.
Zhe ii nagnjen k’ jesi in nepoterpesb-Ijivofti, premifli vezbkrat lete prelepe befede jesufove: „Uzhite fe od mene, šakaj krotak firn in is forza poni sititi“ ).
Kadar ob/.liutifh kako lenobo v' do-polnovanji fvojib vfakdanjib dbolshnofi, ali v’ boshji flushbi in molitvi, fe fpomni Je-sufovib befedi, de fe mora delati, dokler je dan5 sakaj kadar nozh pride, ne more nobedin vezli delati; in de kdor ne dela, je nepridin lilapez, in bo vint vershen v’ suiianje temote, kjer je jok in fhkripanje s’ sobmi. Premifli tudi befede f. Apofteljna Jakoba, de vera bres dobrih del je ineriva, inje vera hudobniga duha5).
Tako fi tedaj persadevaj , v’ vlili fku-fhnjavah in nevarnoftib fe Boga in njegove
fvete befede fpomniti, de jih bofh loshej premagal in Bogu sveli oftal.
Bog ti daj guado, ljubi moj kriftjan, to vodilo kerihanfkiga slavljenja svelto v’ djanji dopolnovati. Morebiti fe ti bo od sazhetka teshavno sdelo; ali nikar prezej ne obupaj. Zhe tudi ne bolh mogel prezej vfiga tega vodila na tanko dopolniti, sau-paj v’ Boga in ga proli, de bi ti fvojo fveto guado in pomozh dodelil, in ga bolh zhedalej loshej dopolnoval. Persadevaj li, Boga prav perferzhno ljubiti, in vie Ге ti bo lahko sdelo, ker ti bo njegova ljubesin mozh dajala.
Sdaj pa 1’lie to s’ fvetim Pavlam rezkem: „Ti/tim, ki bodo po tim vodilu slii-veli, naj bo mir m mi/o/t bos/ija“ 'J.
29
Gal. C, 16.
III.
Perprava k’ (inerti.
„Ofkerbi fvo jo /u f/to, sukaj ti umeri bo f/i, in ne bo [h shiveluiJ. — Midi (i danf, ljubi moj k ri ft jan, de fo tudi tebi te befede rezliene, in de fe morali) tedaj k’ fmerti perpraviti, de bofh frezbno is tega fveta lliel, in tanikej v’ frezhno vezlinoft prifhel.
Nar boljfhi perprava k1 fmerti je lepo kerfbanfko shivljenje. kSkufhnja naf uzni, de zblovek vezhidei tako umerje, kakor je shivel. Persadevaj lì, lepo in prav po ker-fhanfko shiveti, v1 boshji guadi in ljubesni, in Bog te ne bo sapuftil v1 sadnji uri, sakaj Bog je sveli in njegova iniloft nefkonzhna. Zhe pa v1 pregrefhnih navadah shivifh, fi v’ veliki nevarnofti, fe vezhno nefrezhniga fioriti. Na fpreobernjenje na finertni poftelji fe nikar ne sanafhajj in 1'ploli ne odlafhaj fpreobernjenja; sakaj bres boshje gnade fe
') Isa. 38, l.
vender ne bofh mogel fpreoberniti, in lete gnade fe zhedalej bolj nevredniga delafb, in je na sadnje ne bofh najdel. Premifli ftrafhne befede, ktere Kriftuf vfim tiftim pravi, kteri v1 nepokori shive, in fvoje fpreobernjenje siniram odlafliajo: vMe bote i/kali; in v /bojim yrehu bote timer li. Kamor je ft grem, vi ne morete pritiu — Sravin tega li v1 vedili nevarnofti, nagle lineiti umreti, in v’ vlili fvojih grehih pred fodnji ftol ftopiti.
Lepo kerfhanfko slavljenje v’ boshji guadi je /ploh in redna perprava k’ fmerti. Pofebno perpravo snafli pa tako opraviti :
1.	Çpomni fe Boga, iu pred njim re-fnizhno premifli, v1 kakofhnim ftanu fe tvoja dufha snajde. Profi Boga, de naj ti guado da, fe prav fposnati, in de naj ti fkosi tv*ojo veli govori, de bofh fposnal ftan fvoje dufhe. Rezi mu s’bogabojezhim ^»amuelain : vGo-vori, o Go f pod, saka j troj f/ushabnik po-fhifha“l In potem svelto poflufhaj glaf fvoje vefli, sakaj boshji glaf je; in ne ifhi fe isgovarjati in fvoje hudobije manjfhati, ampak fodi fe ojftro, de ne bofh od Boga obfojen. — Pofebno premifli, kaj bi ti nar vezli ftrahu in dufhniga nepokoja delalo, ko
29*
bi ti Bog na snanje dal, do bofli mogel flie danf umreti; morebiti kakofhina kriviza, ki lì jo blishnjimu fiorii v’ njegovim prerno-shenji ali v1 njegovim dobrim imenu, in ktere fhe nifi poverini ; ali kakofhina grefhna navada, ktero flie smiram na febi imafli, de-liravno lì Bogu slie vezhkrat obljubil, jo sa-puftiti; ali kakofhina drufhina in perjasnoft, ki Bogu ni dopadljiva; ali kako pohujfhanje, kteriga po sanikepnofti fhe nifi popravil; ali kakofhina obljuba, ki fi jo Bogu ali blishnjimu fiorii, in ktere po nemarnofti fhe nifi dopolnil; ali kaki dolg, kteriga bi lahko poplazhal, pa ga smiram odlafhafh, i. t. d. Tako premifli lian fvoje duflie in vefti, in potem terdno fkleni, s’ boshjo pomozhjo, lires pdlafhanja vfe popraviti, kar krivizh-niga na febi najdefh, in vfe to odverniti, kar fposnafh, de bi te nefrezliniga fiorilo, ko bi v’ tem umeri.
2.	Premifli tudi, ljubi moj kriftjan, zhe fo tvoje Infime rezhi in zliafne opravila v1 takim fianu, de bi fe fmerti ne vftrafhil, ko bi te flie danf dofhla. Persadevaj fi refnizlmo, vfe fvoje zliafne rezhi in opravila v’ taki flau perpraviti, in vedno v1 takim fianu ohraniti, de bi bil vfak zbal perpravljen, pred fvojiga fodnika ftopiti in odgovor od fvojih zliafnili opravkov dati.
Tako bofli tiftim dobrim hlapzam enak, od kterih Jesuf pravi: „fÿrczhui fo hlapzi, klere yo(tportar, kadar pride, zhujozhe najde . . . Hodile tedaj tudi vi perprav-Ijeni, mikaj tjin zhloveka bo prifhel ob uri, ko ne mifliteu ' j. — Zlie iniflifh, de bo teftamenta treba po tvoji fmerti, je dobro, de fi ga naredifh in ga hranifh.
3.	Kakor je dolshnoft verniga krifija-na, fe s’ Bogam fpraviti s’ vrednim prejemanjem fvetiu Sakramentov, kadar saref zhaf pride umreti5 tako je tudi dobro, de v1 tej perpravi, ki jo vfak mefez ftorifh, k1 fpovedi in k’ f. obhajilu grefh, zhe to fioriti samorefh. Vender pa tudi lires tega lahko opravifh to perpravo k’ fmerti. — Zlie prejmefh fvete Sakramente v’ tej perpravi, fe v1 duhu poloshi na fmertno po-fteljo, in tako opravi fpoved in f. obhajilo, kakor slielifli, lete fvete Sakramente na konzu fvojiga slavljenje v’ sadnjizh prejeti.
Preshivi dan perprave k’ fmerti v1 fa moti in tihoti, kolikor ti je mogozhe, in zhe vtegnefh, zel dan premifhljuj, beri in moli. S1 pofebno poboshnofijo opravi molitve, ki jih tukej najdefh. Sravin tih naj-defli pa flie v’ bufimi pafhi perpravne mo-
0 Luk. 13, 37. 40.
litve sa ta dan 5 poftavim: Molitev h’ kri-shanimu, in na kriški umirajozhimu Je-sufu, sa frezhno [meri 5 na 522. ftrani... Perpravno premifhljevanje sa ta dan naj-defli v’ Premifhljevanji fhtirih poflednjih rezki.
Lita nij e
sa peroravo k’ finoг<i.
Gofpod, ululili fe ine v'sadnji uri, Krifte, ululili fe ine v’ sadnji uri, Gofpod, ufinili fe me v’ sadnji uri. Krifte, flifhi naf!
Krifte, uflifhi naf!
Ozile is nebef, vfigamogozhni Bog, ufmili fe me v' sadnji uri.
Çin, vfiga fveta refluii Bog, ufmili fe me v1 sadnji uri.
Ç. Duh, refnizlini Bog, ufmili fe me v1 sadnji uri.
S. Troj iza, en fam Bog, ufmili fe me v1 sadnji uri.
Vii fveti Angelji in Arliangelji, Ç. Abel,
Zela drushba pravizlinih, ф. Abraham,
Janes kerftnik,
$. Joshef,
Vii fveti patrijarhi in preroki,
S. Peter,
S. Pavl,
Andrej,
ÎJÎ. J an es,
Vii fveti Apofteljni in Evangelifti, Vfi fveti uzlienzi Gofpodovi,
Vii fveti nedolshni otrozi,
{Shtefan,
Lorenz,
Vfi fveti inarterniki,
S. Silvefter,
Gregor,
5*ï. Avgufhtin,
Vii fveti flikofi in fposnovavzi,
S. Benedikt,
Franziflik,
Vfi fveti menihi in pufhavniki, Mai ija Magdalena,
Luzija,
Barbara,
1
Katarina.
'-j
o
o
CD
Vfe fvete devize in vdove,
Vfi fvetniki in fvetnize boshje,
Bodi mi miloftljiv! Saneli mi, o Gofpod! Bodi mi miloftljiv! Odrefhi me, o Gofpod! Od fvoje jese, odrefhi me v1 sadnji uri, o Gofpod !
Od nefrezhne lineiti, odrefhi ine v1 sadnji uri, o Gofpod!
mi frezhno sadnjo uro.
Od vfiga greha,
Od prevelikiga ftrahu,	/ E ^
Od obupanja,	r 5:
Od predersniga upanja, *	S
Od vfth fkufhnjav hudobniga dulia, (
Od vfe oblafti hudobniga fovrashnika,\"g' Od vezhniga pogubljenja,	1
O moj Jesuf! po fvojim fvetim rojftvu,
Po fvojim teshavnim in revnim shiv-
Ijenji,
Po fvoji shalofti in fvojih folsah,
Po fvojim kervavim potu na olj f ki gori,
Po fvojih neisrezhenih fmertnih teshavah,
Po fvojim nefkonzhnim terpljenji,
Po fvojih peterih ranah,
Po fvoji fmerti na krishi,
Po fvojim pokopu,
Po fvojim zhaftitljivim od fmerti vftajenji,
Po fvojim /.budnim vnebohodu,
Po guadi trofhtarja §>. Duha,
Ubogi grefhnik,
De le v’ moji sadnji uri miloftljivo na me osrefh,
De mi fvojo fveto guado ohranifh,
De mi vfe grehe odpuftifh,
De me v’ fveti kejfhanfki katoljfhki veri] poterdifh,
De mi ftanovitno saupanje tvoje fvete obljube dodelifh,
sad- mi daj frezhno sadnjo uro. te profim, ufllfhi me.
De mi gorezho ljubesin do tebe v1 ferze vlijefh,
De mi refnizhno obshalovanje vfib mojih grehov zeliga slavljenja dodelifh,
De mi pravo kerfhanfko poterpeshljivoft in duha pokore dafh,
De me vlih hudobnih mifel obvarujefh,
De mi popolnama vdajo v1 tvojo iveto voljo dodelif h,
De mi perferzhne shelje dafh, te v1 ne-befili vezhno gledati,
De me v1 vezimo nebefhko vefelje per-peljefh,
De me uflifhati hozhefh,
O Jesuf, $in boshji,
Jagnje boshje, ki grehe fveta odjemljefh, saneli mi, o Gofpod !
Jagnje boshje, ki grehe fveta odjemljefh, uflifhi me, o Gofpod!
Jagnje boshje, ki grehe fveta odjemljefh, ufmili fe me, o Gofpod!
Krifte flifhi me,
Krifte uflifhi me,
Gofpod, ufmili fe me v’ sadnji uri, Krifte, ufmili fe me v’ sadnji uri, Gofpod, ufmili fe me v1 sadnji uri.
Ozhe nafli ... Zhefhena fi Marija...
e profim, uflifhi me.
Molitev.
0 Gofpod, moj Bog! uflifhi mojo molitev, in bodi miloftljiv moji dufhi, kadar fe bo lozhila s’ tega Cveta. Odpufti mi takrat vfe grehe, odrelhi me od vlili Hitra— fing, in vsemi me v1 vezimo nebefliko banovanje, kteriga mi je perpravil Jesuf Kri-ftuf, tvoj $in, nafh Gofpod, kteri s* teboj shivi in kraljuje, v’ edinofti Duha, Bog od vekomej do vekomej. Amen.
fSdaj fe pa tudi fhe proflmjam matere boskje, Angelja varka, /’. Joške fa in f. Barbare perporozhi sa frezhno sadnjo uro.
O Marija, prezhifta deviza, in prefveta mati Jesufova, ki fi v’ neisrezheni shalofti ftala pod kriškem fvojiga preljubesniviga fina, na kterim je on v’ grosovitnih tesha vali umiral; perferzhno fe perporozhim tvojim fvetim proflmjam sa fvojo sadnjo uro. Smiram fzer skelim pomozh tvoje profhnje per Bogu, zel zhaf fvojiga slavljenja; po-febno pa te profim, de me v’ sadnji uri nikar ne sapufti. Takrat fhe .bolj sa-me proli, ker li bo takrat tudi hudobni duh fhe bolj persadeval, me premotiti in ob vezimo svelizhanje perpravili. Profi takrat Jesufa sa-me, de mi guado da, v’ njegovi fveti
ljube,sni in v1 perferzlinim obshalovaiiji grehov leta fvel sapuftiti in pred njegov 1'odni ftol ftopiti. — $. Marija, mati bosnja, proli sa-me, ubogiga grefbnika, sdaj in v’ moji fmertni uri. Amen.
O moj svefti Angelj varil! tebi me je dobrotljivi Bog isrozhil, de varova j mojo dufho in moje telo vel zbal mojiga shiv-Ijenja. Kako svefto li me do sdaj varoval v1 vlili nevarnoftih; kolikokrat firn sbe fpos-nal tvojo svefto in Ijubesnivo fkerb sa-me; in is kolikanj dufhnib in telefnih nevarnoft li me refliil, ki jih nikoli fposnal nifim. Ma vfe to fe ti salivatori, o moj svefti nebefhki varil! in hvalim ufmiljeniga Boga, ki mi je tako fkerbniga varha dal. — Profim te pa, o Angelj boshji! de me tudi fhe v’ prihodnje ravno tako svefto varovaj, pofebno pa v’ sadnji uri, kadar fe bo leta duflia, ktero ti je Bog varovati isrozhil, she fko-rej is tega fvèta podala. Presheni takrat s’ boshjo pomozbjo hudobniga duha, de me ne premaga, in de mi boshje gnade ne vsame. In potem fpremi mojo dufho pred boshje pblizlije. Amen.
O zbaftitljivi f. Joshef! med vfimi fvet-niki je Bog tebe isvolil, de li bil varh nje-•goviga preljubiga §>ina Jesufa, in njegove prefvete matere devize Marije. Satorej sau-
pam v’ tvoje profhnje v’ slavljenji in v1 fmerti. Çveto, nedolshiio, in Bogu popol-nama dopadljivo je bilo tvoje slavljenje 5 prelepa in zliaftitljiva je bila tvoja fmert. JjJin bosliji je po fvoji prezhudni ponishnofti tebi popobiarna pokorili bil, dokler je shi-velj in per tvoji fmerti ti je svefto na Tirani ftal. Ravno tako je tudi tvoja prezhifta nevefta, deviza Marija, tebi na ftrani ftala v1 tvoji sadnji uri. O prelepa, prefveta fmert! — Profim te, zhaflitljivi f. Josbef, proli sa-me Jesufa, de bi tudi meni fre-zhno sadnjo uro dodelil, de bi on s’ Tvojo prefveto materjo tudi meni takrat na ftrani ftal, de bi me v’ fvoji fveti guadi ohranil, in me po fmerti k1 febi v; nebefa vsel. Amen.
O zhifta nevefta Jesufova, deviza in marterniza, fveta Barbara! Kako ftanovitno in perferzhno li ti Jesufa ljubila. Nili fe bala grosovitniga terpljenja in tudi ne fmerti, is ljubesni do fvojiga nebefbkiga shenina. Profim te, fveta deviza! fproli mi veliko ljubesin do Jesufa v1 shivljenji in v1 fmerti, fproli mi frezhno sadnjo uro v’ guadi bosliji. Pofebno te pa proliin, de Jesufa sa-me proli, de mi guado da, de ne umerjeni bres fvelih Sakramentov, ampak de njegovo prefveto Reflinje Telo, kolikor je mogozbe
vredno prejmem, kadar fe bo moja sadnja ura perblislievala; in proli ga, de bi fe tudi v' meni dopolnile njegove ljubesnive befede: „Jeft lim shivi kruh, ki firn s1 nebef prifhel. Kdor bo od tega kruha jedel, bo vezhno shivelu. Amen.
t
Çtran.
I.	Çtrah boshji................................... l
II.	Ljubesin do Boga.............................. 7
III.	Pofnemauje Jesufa............................17
IV.	Ljubesin do blishnjiga .	  82
V.	Ljubesin in fpoi lito vanje ftarfhev ...	4»
VI.	Pcrfenshrm ponishnoft........................77
VII.	stanovitna poterpeshljivolt..............J (»4
Vili. Kerfhanl'ka pokorl'hina.....................183
IX.	SV(da zhiftoft, ler/.a .	.	.	. ’.	.	. 4 51*
X.	Isvoljenjc dobriga i'povednika .' .	.	.180
XI.	Pogoltna in dobra fpoved ................131
XII.	Pogoftno in kolikor je mogozhe vredno
f. obhajilo ................................229
XIII.	Çveta malha in obifkovanje prefvetiga
Refhnjiga Telefa............................261
XIV.	Spofhtovanje duhovnov......................299
XVI. Stori dobro...............................369
I.	Molitve sa fpreobernjenje nevernikov .	. 409
II.	Vodilo ali rcgliza kerl'hanfkiga shivljenja 417
III.	Perprava k’ l'merti.......................450
v I :	,
\y	... /. . • * ' # • ‘ • * • * » « • , ■*'		r ■«'■■■’ *'•- ; ■ fi» in . ;:.\.l .'l 1
	« * » » » . « « ■ • ♦ ... « <		l :■■ ;■:><•!•>% .Vf iwtiïf'ftf.t'? .Uff
	v « * , » .1 ‘	«* *	, ' 'i i • *■• <j jf| ' ; r *v/H % ф,	\k
	«	*	»	«	<	&1ГДКр|4 ■ ihi]«»w a*f«M№tó oj v.	■ Ш 4 1	i:i «i:fì<.;n <1 ЛК i onCi -.«Ï .flZ
f'.'2	*■	*	*.	4 *	•	>	,	•' ‘ ì î <.«•/..	V
*• . -	' *		■f:'" ;	ti«'. » 2
	.	.	V	,	.	,	Уо#Цг ♦	*	1	-	»	4	.	• •	4	4	*■	»	♦	t	"	1	v л	*'	’ ■
V * ;•	r[ü${)rìdivi,’;:,)A)rjfl	À нц]>?/ i ìi'à <-г,: - 7 -U N
v. v . .*.' .	*	. -, . *. . ï'nmï W \'/tY\ ,4 ,4Ì '

• f.
'




J



-
у:'У4
‘i
!
rv1*
■\ v»;.;
' V
4; ' '■
'4
.
■
»

J ub 1 jana