Razprava je posvečena Stiškemu rokopisu, ki so ga včasih poimenovali tudi Ljubljanski rokopis, omenja njegovi dve izdaji, nato pa podrobneje navaja Grafenauerjeve ugotovitve. Avtor si je zadal nalogo, da bo odkril predvsem literarnozgodovinske določnice obravnavanega rokopisa, jezikovno-stilni in kompozicijski sestav njegovih besedil ter njegove genetične in tipološke značilnosti, s katerimi se uvršča v domač in zahodnoevropski kulturološki kontekst. Literarnozgodovinsko analizo pa naj bi dopolnile še jezikovna, paleografska, liturgična in cerkvenozgodovinska. Avtor opozarja tudi na razlike med Brižinskimi spomeniki in Stiškim rokopisom, kjer je norma literarnega izražanja postala ljudska govorjena beseda, s tem pa se je slovenščina spet uveljavila kot literarni jezik.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-M8E84O55

COBISSID

3418884

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Pogačnik, Jože (1992). Književnozgodovinske določnice Stiškega rokopisa. Jezik in slovstvo, letnik 37, številka 3/4, str. 45-52. URN:NBN:SI:DOC-M8E84O55 from http://www.dlib.si

MLA:

Pogačnik, Jože. "Književnozgodovinske določnice Stiškega rokopisa." Jezik in slovstvo letnik 37. številka 3/4 (1992) str. 45-52.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M8E84O55>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)