L t*t a» koristi 4elav-akeSalluSetva. Delav-ei ao opravičeni 4e vaaga kar produclra|o. Thia pa par ta devoted te Iha Intereet» of tKa working claee. Work-ara ara entitled te ali what they produce. Kbu>r«d i*oob4-mmi n»u«r. Ote. i, IWt. aMS* ?mt oltU* ftt ChtOMO IU uu4«r Ut* Ad of Coogr»«. «f Sid, Office: Bine Island Ave. Delavci vseh dežela, združite se PAZITE! na Številko v oklepam-ki ae nahala poleg va-àaga naelova.|>>'lepila« nasaapodatsll na ovitku. Ako (Ol7) |e ft te vllka . • tadal vam a prihodn|e fttevilko naftega liata po teče naročnina. Proel-mo. ponovite Je take). Stev. (Ko.) 316. Chicago, ill., 30. septembra September) 1913. Rudarji prezirajo "Injuoction". Sodna prepoved hlapčevskega sodnika nima vtisa na stavkar|e v bakrenem okrož|u. — A. F. o! L. razpiše stalni tedenski asessment v pomoč štra|kar|em. — Bo| se nadal]u|e z železno vstralnostjo. Calumet, Mich., 23. sept. — Zadnjo soboto je izdal sodnik Patrick H. O'Brien v Houghtonu na povelje rudniških družb sodno prepoved ali "injunction" zoper vse krajevne umije W. P. of M. v bakrenem okrožju in še posebej zoper vse unijske rudarje, organizatorje in sploh vsako osefoo, ki j© v zvezi z unijo. Ta "injunction" prek ana v kršenju ustavnih pravic vse alične sodne prepovedi, kar fto jih že izdali kapitalistični sodniki v Ameriki. Stsvkarjcm — 44vsem skupaj in še vsakemu pol sebe j" —1 je prepovedano piketi-rati ali nagovarjati skebe fM dela, prirejati shode in obhode v bližini rudpikov, paradirati po javnih ulicah in cestah Mihelič je pa oproščen pod jamčevino $500. Mihelčiča so zsprli, ko so pri njemu nsšli kos dinamita. Takoj ao zagnali krik, da hoče pognati v zrsk celo bskreno okrožje. Mihelčič je ps dokazal, da je z dina-mitom rnval parobktiSli panje ns svojem posestvu, ds si nabavi kuriva za zimo, ker z delom v rudniku si ne more toliko zaslužiti, da bi kupil premog. O tem so bili P*^riČani tudi porotniki, dssi ne nI,] kajti kspitalistČno sodišče otroci ns mraz in "sneg m jih na ta način prisilili, da nehajo s stavko. Vprašanje pa je, dali se jim b0 ta zlobna nakana posrečila. Unija bo nasprotovala z vsemi zakonitimi sredstvi in ako to ne ho pomagalo, kaj potem--1 Sodna prepoved sodnika P. H. 0'Briena je stavkarje še bol. združila v solidarnosti in slogi. Družbe sedaj nameravajo z im-portacijo skebov na debelo, ko so tako na lepem dobile "indžukšn". Poslale so več agenaov v Ohicago, da nabirajo skebe. Toda ohikaške unije so pripravljene na vsak tak korak. Po vseh agenturah in po sredovalmicah za dobavo dela ae vsak dan delijo letaki, ki vsebu jejo informacije o štrajku in spe na brezposelne delavce, da ae naj čuvajo bskrenegs okrožja, kjer jih čaka le peonažs in neitevilne težave. Letaki ae glase: DELAVCI l Ne dajte se zapeljati! V okolišu bakra v Miehiganu js is vedno Strajk Ne bodite štrajkolomd Ns v Calumet ali Hancock t Ne v bakreno okrožje Mlchigana, kjer vaši bratje rudarji in delavci v rudočiitilnioah in pri stopah bojujejo veliki boj proti krivicam, majhnim plačam, dolgemu delavniku in za priznanje unije. Kar bi imele delati mule— delajo ljudje. M. J. Riley, organizator W, F. of M. v bakrenem okrožju, ae mudi te dni v Chieagi, kjer deluje med unijami v korist stavkarjev liley pravi, da imajo rudniški )aroni nekak "press bureau", s pomočjo katerega pošiljajo med svet^ lsinjive vesti, da je štrajk pri koncu. S temi lažnjivimi vestmi "futrajo" dnevno časopisje po* celi Ameriki in iz teh listov posnemajo "štrajkarske novice" tudi takozvani delavski liati v ne-angleških jezikh. Resnica pa je ravno narobe. Stav kar j i se drže trdno kakor prvi dan stavke. Dalje je pravil Riley, da ao rudarji v bakrenem okrožju najslabše plačani delavci v celi Ameriki za delo enake vrste. Na stotine mož, ki so delali kot mule, dobili so le od 20 do .40 dolarjev na meaec. In delo je strašno teško. Kar po drugih rudnikh de* ajo mule, to morajo v michigan-skih bakrenih rudnikih opravljati ljudje. Pehati ali riniti morajo pred seboj teške tremarske kare (želeane vozičke naložene « bakrenim kamenjem), ki aam© va-gSjo po tri tone, s z rudo naložene vagajo po pet ton. Vrtalni at roj ali sveder vaga 150 funtov in dvigati ter noatiti ga mora en sam mož. Sužnji v južni Afriki imajo lažje delo kot pa vsega u-smiljenja vredni rudarji v Cslu-metskem okrožju. Rudarji so že. od nekdaj izročeni na milost in nemilost kapitaliatom, ki posedu jejo jame. Kapitalisti 3e od ne kdaj nasprotujejo vsakemu giba-nju med rudarji v prid unije; po sedujej.o pa vse posestvo v rudniških okoliših, vse hiše na svoji zemlji, cerkve, prodajalne, sodišča, javne uradnike — sploh vse. Pomoč od vseh strani. • / Organiziranoo delavstvo po celi republiki zbira denarne prispevke za michiganske rudarje. To so prostovoljni prispevki poleg in-ven rednih asesmentov. Organize cija cestoželezniskih uslužbencev v Salt Lake City, Utah, je na svoji konvenciji zadnji teden izročila ček za $1000 materi Jones, katera se je mudila tamkaj in apelirala na organizacijo v prid stavkarjev v Copper Country. Ček je že od poslan na svoje mesto. Rudarji in topilničarji v Leadville, Colo., so prostovoljno zbrali $120,000 za svoje brate v Miehiganu. v Smehljaje v smrt. Gospa Adolfa llelfer v New Yorku je pila raztopnino živega srebra. Umirajočo so preneali v Bclîora -bolnioe. Ko je priée! steč mož, ki je nastavljen v uradu nekega zemljiškega prekupovalca, domov, ga je žena smehljaje po zdravila z besedami: 44Vesela aem da si prišel." Takoj po teh besedah jc pila strup in palla nezavestna na tla. . llelfer ne ve povedati prav nobenega vzroka, čemu je njegova žena to storila. Mizarji dosegli zvišanje plač. Iz Liverpola na Angleškem se poroča, da se v mnogih krajih, kakor v Grimsby, Bisch, Aucland, Shrewsbury, Farfax in Hereforc vzviza plača lesnim delavcem o< 1 šilinga 2 pene do 1 šilinga 4 pene. Zmaga mašinistov. Toledo, 20. sept. Vsled sporazuma med upraviteljem Toledo Bridge & Crane Co. in zastopniki unije strojevnikov je preprečena velika stsvks. Od 20. oktobrs dslje bo vpeljan v tovsmi le deveturui delsvnik. Zmsga je dosežens vsled tega. ker je unja vedno raala in postala tako močna, ds more atsviti svoje pogoje. Stavka premogarjev. Baroni premoga postopajo s delavci istotako kakor baroni bakra v Miehiganu. Trinidad. Colo., 27. sept. — Prvi korak baronov premoga v jiuntni Coloradu je bil, da so poklicali milico v dotično okrožje, čim se je pričela atavka 8800 pre mogarjev zadnji teden. Guverper ArnuioiiH sicer še ni dovolil milice do tega dne, vendar pa mu ni nič zauflsti. 400 puskarjev in profe-sijoSelnih ubijalcev je že na licu mesta, kjer izzivajo stavkarje na poboje. Starvkarji se drže trdrao. Med njimi je mati Jone«, katera jih navdušuje za boj. Guverner se je neki izrazil, da bo prepovedal materi Jones govoriti na shodih. Mati Jones je pa odgovorila: "f*e misli guverner poslati semkaj mi-ico in meni zamašiti usta, tedaj je to dokaz, da z njim ni vwe v redu. Jaz ga preziram 1 Tako dolgo dokler bom mogla dihati in dokler me bo Lord pustil stati na nogah, taka dolgo ne bom nehala govoriti v korist zatiranih rudarjev in premogarjev." Michael Driskoll, lastnik hote-a v Aguilam, je bil pred par dnevi ns skrivnosten nsčin umorjen. Tamošnji korotier. kapitalistični Rliifa, bi sedaj rad ta zločin obesil Štrajkarjem na pleča, dasi-ravno nima niti najmanjšega do-kais za to. Baroni premoga imajo svoje privstne poTieiste, ki čuvajo rove in delajo zgago. V Hastingsu so poliristi rhkolili pošto, katera se bajf nahaja na kompanijskem «vu in ne puste stavkarjev, W prejemali pisma in druge stvari. Stavko vodi organiza«ija United Mine Workers of America. SERIF, GUVERNER IN SODNIK. Nesreča pri letalnem manevru. Buchenbcureri, 11.—Danes zjutraj je pri manevrih 16. vojnega zbora neki samolet, ki se vsled poškodovanega motorja ni mogel dobro dvigniti, padel med množico in ubil 4 ljudi. V acroplann sta bila lajtnanta Schweider in Teubner, ki sta imela rekognosci-rati sovražne pozicije. Padajoči stroj je zadel žandarskega strsž-mojstra Schmidta na glavi tako da mu je razbil lobanjo; za žan-darjem je stal neki kmet, kateremu je samolet odtrgal glavo; neko ženo in otroka pa je tako zmečkal, da ju ni bjlo spoznati. Dve drugi osebi sta težko poškodovani. Prostovoljna smrt delavke. 19 letna delavka Selma Pate-son, ki je delala neprestano vsak dan od zore do mraka v neki tovarni za obleke, da je zaslužila $8 tedensko, se je raje podvrgla smrti, kakor bi pa še nadalje živela v večnem garanju za to sramotno nizko plačo. Šest mesecev je vzdržala, ko je prišla do prepričanja, da -nima pri tako nizki plači življenje — nobene vrednosti. Sklenila je, da rajši umre. Vzroke svojega prostovoljnega slovesa a tega sveta je napiaala v svoj dnevnik. Med beležkami so natančni podatki o vseh izdatkih za najnujnejše življenskc potrebščine, ki so ji požrli s stanarino, voznino na delo in perilom skoro ves borni zaslužek. Kratko pred njeno smrtjo se ji je za nekaj časa zopet vrnila zavest. * Na vprašanje zdravnika, kaj jo je privedlo do tega čina, mu odgovori: "Gospod zdravnik, ali veste, kaj se pravi šest mesecev živeti pri taki plači?" Pa se še najdejo ljudje, ki zagovarjajo današnji družabni red in pravijo, da se je mogoče živeti s tako sramotnim zaslužkom. Kralji bakra v Miehiganu so «pet bogatejši za eno- infamijo. Za povedali so hlapčevskemu sodniku, da naj izda "injunetkm" in zgodilo se je tako. Kapitalisti se pač znajo zavedati svojega razreda, boljše — žalibože — kakor delavci. ^ * 7' Ponovni, dokaz, da imajo kralji bakra vso krajevno vladno inaHinerijo v svojem žepu. Ljudstvo je volilo šerifa, volilo ga je v lepi veri, da bo ščitil pravice ljudstva. Če ga v je šerif T 1/astnina bakrenih baronov! Čim je izbruhnil štrajk, pozval je šerif profe-sijonelne barabe \ Calninet. Ljudstvo je volilo guvernera. Ljudstvo ga je volilo —vtostije. Seveds ¿trajk ni bil dobljen s popolno /tuago voznikov, toda za začetek ae pokazali dosti dobro, orga uizirali so se v unijo kouisj dobre tri mesece ¡»oprej. Jeklsma «ue dela s |>olno paro in to je znak, da so delavci preveč pridelali iu tako jih modemi roparji delavčevega produkta več krat pcfiljejo na neprostovoljne počitnice brez vprašanja, če so delavci s tem zadovoljni sli ne. Njih prokleto inalo briga, ksj nsj delavec počne, ako nima dela, denar ja » v ranogih slučajih tudi kre 4ita ne. Ps saj se delavec sam ue hj*iga za svoj lastni dobrobit in dobrobit svoje družine; živi brez-4y*ižno in brez premisleks ns bolj ae bodočnost. Skors.i se mi zdi nemirno vso krivdo zvraČati na ks-pital iste, ko se pa delavec sam ne potrudi, da bi prišel do bcdjsegs zaalu&a, krajšega delavnika in de splošno zboljšanih razmer. Delavec ai je v mnogih sluČsjih sam 4fbi asjvečji sovražnik in k temu pripomore seveds tudi nezsved-aoet v obili mri. Poarfmo tu v Pneble vlada ¿e splošna tema m prepričan sem, ds je tuksjšnje ¿¿Isvstvo precej velika eoklja delavskemu napredku, je tudi tukaj nekaj izjeme, toda š« jsko mslo. So večina delavci, ki ae ne zanimajo prsktično zs ničesar; agiti-raj m pripoveduj mu o koristih, ki ara jih nudi strokovna sli politična organizacija, toda vse za-«nan, včasih gs še pridobim, ds se zapide v unijo, toda ker pa unija uima verige in ključavnice, da bi gl na sebe priklonils, pa zopet v nenur posti vso st^sr. Če mu priporočaš, nsj pride ns seje in naj pašno zasleduje vae gibanje v in lSven organizacije, je pa zopet cel kup izgovorov. Drugič zopet pridejo denarne tedčkoče in to seveda uavidezne, en dolar je grozno težke plačati na mesec za podporo eobratoni v boju, toda za alkohol pa ne gleda, koliko se potroši. T. svoji zatemnelosti m nevedi je tadi še mnogo tacih, ki si uso-jajo trditi, ds unije niso zs nič in ds niso le nič pomsgsle delavcem do boljSih razmer. O, ti ubogi revčki, ne zaslužijo, ds bi ae človek jezil nad njimi, ppe pa* so vsega pomilovanja vredni. Tudi je nekaj takšnih, ki tudi zaalužijo, da se vssk pošten organiziran delavec, lahko zgraža nsd njimi. To So ljudje, ki so vedno pripravljeni vzeti kolikor največ morejo iz unijske blagajne, kadar so v sili in potrebi, t. j. v slučaju bolezni, ki i« nimajo srca, da prispevsjo dolar posebnega asesmcnta na me sec za štrajkujoče brate. In takih kreatiiT imamo več tukaj v Pueblo in to Slovencev. Omenjam to le toliko, da ljudje po dnurih kra-jth zvedo, s kakimi ljudmi imamo tu opraviti m ako kdaj kateri od tukaj pride r kraje, kjer so de lavci organizirani, naj se tndi v tem smislu postopa z njim in se zahteva od njega linijsko knjižici. Človek, kteri ne drži besede, katero je častno zaprisegel pred svojimi sobrati delavci in posebno še tisti, katerim je bila organizacija dobra v sili nI vreden zaupanja is spoštovanja od svojih sodelavcev, pač pa zasluži zaničevanje, kot slovenski skebi in izdajalci ▼ Calumet, Mich., kajti tak eln«vek je njih vreden kolega. No, pa o tem dovolj. Tu v Cploradit pričakujemo v kratkem izrednih dogodkov in po sebno na jugu države vre in to v premorokopih, kjer hrezdvomno izbruhne boj med delom in kani-talom. Organizacija premogarj^v ae je že več let trudila, da orge nizira sužnje baronov premoga v južnem delu te države, posebne zadnje mesece je vodila aktivne campanjo za organiziranje teh v resnici nesramno izkoriščanih ljo di. Seveda unija in njeni organi ratorji imajo zelo težavno stal' iRs, kajti po večina kempah je tae kempanijeko ia aplok noben tujec ndtri ne pride. Družbe ima jo polno barab in vohunov: iu ako kateri ptujec pride v tak kraj, je takoj "varuh postave", kompa-nijski privatni policaj pri njem in takoj začne apraševati, kakšnim lotom je prišel v kraj in ako ne dobi povoljnega odgovora in ako ga auaui, da je agitator, ga takoj izženc is kempe in v mnogih al' čaji v družbi ostalih barab prete pa, da ostane malo živ, kakor se je to dogodilo hrvsškcmu organi zatorju Mike Livoda-tu iftnsko leto. Ali je potem kaj čudnega, da delavstvo komaj čaka da pride enkrat konec neznosnim razmeram tudi ako ni drugače potom štrsjks. Frank J. Hayes, predsednik li. M. W. of A. je že zsd-njh psr meseeev na licu mesta in vodi vse organizatorično delo. Colo^ State Federation ot Labor je imela dne 1$. avgusta svojo letno konvencijo v Trinnlad, Colo, (to je središče, kjer se največ shajajo premogarji), na kteri je sprejela resolucijo, da IkmIc stala na strani premçgarjev finančno in moralno, ako prde do-štrajka. (Ki tega časa je sodr. Hayes in ostali diatriktni uradniki ]H>skušal priti v dotiko s premogov mi i baroni, toda vsak poskus je bil hrezuspe šen; operatorji so izjavili, da nočejo imeti ničesar opraviti z unijo in pravijo, da ako ima kak delavec kako pritožim, naj jo predloži kot oaeha in ne kot organiziran delavec. I^opovaki kapitalisti so ae v zadnjih letih temu tako privsdili, ds niialijo, da jim l»o de Isvec za vedno kot liems živsl. Gotovo, da delavci v to ne privolijo immI nobenim ¡»ogojem. ker anam< jim je dobro, da jim sledi v takem slučaju in rajše od lože svoje krampe in lopate, kot so to naredili njih bratje v W. Wa. in Calumet, Midi. in bi je jo boj do skraj noati. Pričakovati je, da postane Colrrrado druga West Wirginia, vsaj kom pa ni je s«' tako priprav-Ijsjo. Dne 15. t. m. So sklicali premogarji konferenco v Trinidad. Co lo, katere se je udeležilo 250. delegatov iz cele države, na katero ao povabili tudi operatorje, da skušajo doseči &|m>raziim mirnim |k>-toin, torej operatorji so zopet zavrnili in ignorirali zahtevo na ae-stanek z zastopniki pnmogarjev. Kotiferedea je bila v zasedanju tri dni, katere se je udeležila tudi Mother Joncs", sivolssa agita torica, "angelj rudarjev", katera bo ostals tu, dokler se stavka ne me vede in k ones s popolno zmago premogsrjev. Konferenca je zaključila, da se štrajk proglasi ns 23.-sept. To je oficielno naznanilo premogarjev 15tega distrikta, torej imajo operatorji še vedno časa dovolj, da priznajo opravičene zahteve delavcev. -Sevieda operatorji blufajo, da ni nezadovoljnosti med njihovimi delavci iu da ae jih bo le majhen odstotek odzval poaivu na štrajk in da so vsege krivi le zunanji agitatorji. To so seveda rekli tudi operatorji v W. Wa. in Calumet. Mieh. in drugod, toda pesem je drugačna, gospodje kapitalisti, katero brc/, dyoma slišite na dan 23. sejrtembra. V torek bodete druge misli, ko vam bo kakih 10 tisoč delavcev odgovorilo na vaš<» trmoglavost in vam bo |h> vedalo, da zahteva resno svoje pravice in jih l»o tudi dobilo na vsaki način. In tako se v Colora-du bližamo drugi W. Wa., ako ae trmoglavi premogovi baroni ne streznijo in dovolijo v zahteve delavcev. Od več strani se sliši o pošiljanju orožja iti streljiva od str* ni kapitalistov v premogevo o-krožje. V Colorado imamo t. zv. demokratsko vlado, z gnverner-iem vred. Kako vlogo bode vlada igrala, je težko izreči. Governor Ammons je izjavil, da bode vladal z železno pestjo, za obe strani iednako in pravi, da ne bo dopustil ne eni, ne drugi strani, da bi se kršil zakon; objedneai je tudi naročil generalu Chase-ju, da naj :ma državno milico pripravljeno rs vsak slučaj ? ? t Hode gov. Am-•nous drugi Ferris? to pove bodočnost. Ravno danes sem dobil « roke en lokalni časopis, v kate-poroča* da je ena neodvisnih imenom "New Maitland ^oal Co." priznala zahteve pre-uogarjev - in podpisala pogodbo, 's celi črti. Pričakovati je, da *'tdi ostale družbe store isto, kar jih je neodvisnih. Radoveden sem pa, kako vlogo bodo slovenski premogarji igrali, katerih je približno eno tretjino, Bodo se li {>07 kszsli, ds so molje, zavedni de' lavci, ali bodo poatali J ud rž i, kot ao to naredili nekteri v < alumet, Mich. Upam, da ne. Slov. delavci, katere vas doseže ta list, pokažite ae, da ate možje in da vam je pri areu bodočnost vaših otrok, poka žite, da ste jim vredni očetje, pokažite, da ste zavedni možje, ter pokažite krutim kapitalistom, da sprejmete boj, katerega so vain vrinili in da ga mislite izvojevati enkrat za vselej. Naj ne bo oinah-ljivcev med vami! Pokažite, da ste jimaki v bitki z uma svitlim mečem na industrijeluem polju. Ne odnehajte od vaših zahtev niti za las ur. Operatorji ao malo da ne nič pripravljeni z zalogo premoga iu že aedaj so v skrbeh, kako da Imdo vzdržali proti vam. Organizirani ste v organizaciji, na katero ste lahko ponosni in na katero ae lahko zanesete na po moč* ko ¿aene štrajk. Ton*j pogumno naprej — za vaše pravice in pravce celega delavskega razreda! Sedaj pa še par besedi k štraj-kil v Miehiganu, v katerem so delavci pokazali, da so bojevniki za delavska igrava. Le tako naprej, tovariši in sodrugi. Če bodete tako solidarno stali še naprej v boju, kot *edaj, potem ni nič druze-ga kot vam je zmaga zagotovlje-na. Bodite prepričani, da delavski razred ne 'bode pripustil doživeti vam poraz, tud^ ako je treba, da se spraznijo vse njihove blagajne, kajti to delavstvo dobro ve, kaj to pomeni — za delavsko gilutnje. Torej le aloano in solidarno, dokler baroni bakra ne uklonijo svo jih hutic. Vem, da so se našle iz-dajice in Judeži v vaših vrstah, ali za te nesramneže pride čas, ko dobe zasluženo kszen, ko dol* brco od obeli strani, od delavcev in od kapitalistov. Vsega občudovanja zaslužite z vašim mirnim in solidarnim nastopom, posebno pa še žeue, kajti takšnih junakinj se ne dobi povsod. Vsa čaat jim! Tu se pokaže, kaj za more zavedna dclsvsks žens. Naprej tedaj do zmage na industrijeluem polju, in ko to dosežetc, ae pa začne bi$ka na |*olitičnetn polju. Okusili ste dobro te kapitalistične vlade, izvolite torej potem može svoje tovariše. delavce, katere bodete postavili, ko se organizirate v poli-tično .aoeialistično stranko in potem ne bo več Ferrisov, miličarjev in profeaiouelnili pretepaeev v službi kapitala. Ko l>o delavstvo zadosti zavedno in izobraženo v socialističnih naukih, ne bo treba tudi kapitalistov že katerekoli vrste, ker potem bodete vi in vsi ostali delavci gospodarji svojega produkta. Do tedaj naj pa vsak posameznik deluje v tej smeri! Pozdrav oroletarcem. zavedajo-eim .se svojega razreda. Strajku-jočim bratom pa s korajšno in popolno zmago! Chas. Pogorelee. organizator W. F. ot M- Ralphton, Pa. Cenjeno uredništvo Proletarea! Poročam iz te nase naselbine, da se z delom ne moremo nič kaj pohvaliti, ker je premog precej nizek, plača pa še nižja. Zaslužimo toliko, da komaj spro ti svoje stroške pokrivamo. Nir društvenem polju pa stojimo res prav dobro. Ampak rad bi znal. kdo iz naše naselbine se je predrznil toliko sramotiti naš. list Proletarec. Zakaj se pa ne oglasiš. Ti, ki si bil že dvakrat vprašan na Tvoja predrzna zmišljenja ?! Pusti ljudstvu liste, ki smo si jih izvolili na konvenciji. Hoteli smo, da je Proletarec naš list. In Ti, Ti bi ga rad nam pa še pobijali! Mislim, da Tc dobro poznam. Ni še dolgo, ko si prišel iz svoje domovine. Meniš li, da Te je takrat, ko si bil zaprt v Islaiulu od: kupil Glas Naroda? Ni res. naši dobri ljudje v Ralphton, Pa. so to storili. Ako se Ti sam ne oglasiš* l>om jaz objavil, kdo si po imenu. Opominjam te še enkrat, jla si premisli, kaj je potrebno in kaj ni potrebno preklicati! Pozdrav vst>m zavednim! Delegat štev. 36. Martin Kor oseh et z. Op. ur.: Za pordr. za IV. zborov. dne 22. sept. prepozno! Johnstown, Pa. Ker je že precej časa, odkar ae ni nobeden oglasil v javnosti iz .naš» naselbine, hočem jaz nekoliko opisati delavsko situacijo, v ks teri se nshsjsmo. O delsvskih razmerah nimam ničesar koristnoga poročati, kajti bolj ko drvimo proti izboljšanju dandanašnje * riatne bede, tembolj nas izkoriščajo tirani kapitalizma. Delo in produkt, kateri siromašni proletarci tukaj izvajajo, je veliko važnosti, poselxio, ker je industrijs zelo razvita, ter ae različni izdelki razpošiljajo v različna mesta, v svrho izboljšanja ve čine prometnih sredstev» ako pa podrobneje pogledamo, kako %ae dele dnevne mezde proizvajalcem izgotovljenih predmetov, tedaj pa moramo priznati, da so jako skromne in delavec mora neštetokrat premišljevati, mu li bode zadostovalo za njegovo borno eksistenco. Tukaj ao delavci zai»osleni,ve činoma nad 10 ur dnevno, izvzeta pa niso težka dela, niti žene ali otroci, vai morajo neprestano garati dan za dnem, da čimveč nasir jejo v profita/e!jne kapitalistične malhe, katere ao napo jene s sragami iz delavskih obrazov. N vem sploh, kakšen rezultat mora izvesti človečki razum, kadar razmišlja o dandanašnjem krivičnem družabnem redu, kateri je tako imenitno razdeljen v blagor kapitalizmu vn njih uniformiranim barabam, kateri v slučaju, da zahtevajo sestradani delavci Svoje ie večkrat ukradene pravice, jim mesto potrebnega živeža pošljejo v prazne želodce svinčene krogi je »n svitljajoča bodala. Tako se dandanes izvršujejo zakoni, kateri so skovani in diktirani samo od trust janov m drugih izkoriščevalcev proletariats. Delavec mora trdo delati da skromno preživi sebe in svojo družino; sko pa ni voljan delati, kakor mu diktira njegov delodajalec, potem mora krasti ali izvršiti kak drug zločin, da ga potem vtaknejo za varno zidovje, kjer z žalostjo premišlja svojo kruto usodo, katera ga je dovedla do tega. «la je v obli pnosti izvršil tragedijo zločina In kdo drugi je zakrivil, nego kapitalizem, da mnogi siromaki čepe v zaduhlih za|»orih; tam zdi-hujejo in željno pričakujejo smrti ali osvobodilnega dneva, da se bo" do mogli zopet zibati v prosti naravi in služiti svojim tiranom, kateri žive na stroške delavske mase Na ta način hi lahko dnevno naštevali na stotine človeških žrtev vse v prid in blagor kapitalizmu.- Zatorej tovariši delavci, pod ni-kakim pogojem ne smemo dopušča ti, da bi s*' še niulalje izvrševala tiranija in izkoriščanje med pro-letariznvom. Opustiti moramo vse tiste iluzije, katere so nam bile v mladosti vcepljene v nsše še ne dovolj razvite možgane. V oni mladostni dobi so nam pripovedovali, da mrramo biti vedno pokorni svojim višjim, oziroma premožnejšim, kakor duhovnikom, uradnikom, aristokratom. kateri so nas pregnali iz naših rojstnih tal, od naših staršev, uradnikov in prijateljev, v druge neprijetne kraje, kjer kupičimo lmgastvo našim izkoriščevalcem. Marsikateri izmed teh tisočev delavstva, kati"ri so morali v svoji najlepši mladosti in dobi zapustiti svoje vzgojitelje, bi rad še enkrat strnili I svojo žulja vo roko svojcem, kateVe je z žalostjo za časa svojega odhoda zapustil, — ali vsled financielnega stanja in prd okolnostmi, med katerimi se nahajajo, se isti načrt ne more izvršiti in vsa strast in hrepenenje po svojih je uničena. Ravno tako se pojavljajo čut» v nekaterih srcih, kadar »e jim vzbudi želja po svoj ill otroeih, ker ne vedo, jrh li vidijo še kedaj ali ne. Nasprctno se pa debeli in leni parasiti vozijo v vsakem letnem času v njim pri-jetna podnebja in tam si grade moderno opremljene vrtove in palače, v katerih vlivajo svoj luk-sus. Mi delavci pa vemo, da se med nami dogaja dandanes ravno nasprotno», kakor smo bili v mladost nih letih podnčeni, kajti prepričani smo da čimbolj kot smo pokorni svojim izkoriščevalcem tembolj siromašnejši postajamo in tem-večja beda se prijavlja mod nami. Vsled tega postanimo realni in opustimo vse famtazije, katere se še nahajajo med nami, ter se po-primimo modernejše metode, katera nas bode dovedla v tabor za- vedli.ga delavstva, organiziranega v socialistični Stranki. Mi vidimo da se človeški razum dandanes zelo hitro razvija in modeme iznajdbe se razpostavlja-jo v promet da alužijo v olajšavo živečemu bitju in prêtvsrajo iz mnogih tvarrn v razne izdelke. In kdo drugi je izumil in izdelal stroj nego delavec? Delavec se je mučil ntrebne, da stroj neprenehoma deluje. To traja toliko časa, dokler nima delodajalec polnih skladišč, potem pa odslovi še one delavce, ksteri so stroje upravljali in vrata izdelo-valnic ae enostsvno zspro. Potem šele pride ona blažena piv^speri-teta — kriza. Iz tega je torej popolnoms razvidno, ds kapitalizem diktira delavcu, kdaj aine :sti delati in kdaj počivati; kajti on ai je prilastil moč delsvca in moč stroja. Ako bi pa vlada, osiroina ljudstvo lastovalo zemljo in stroje, kateri nadomeščajo njih vitalizem bi gotovo ne pognala delavcev od strojev in jih prepustila usodi narave, da l»i isti trpeli gladu, «frle-ke in stanovanja, smpsk olajšano bi jiin bilo njih trudàpolno delo in mesto, da bi delali nad deset ur dnevno, bi bili zsposleni le eo-liko časa,> da bi stroj in delavci izvršili isto delo, kar ao morali preje brez strojs izdelati. Ds se pa bode enkrat preustrojil današnji vladni sistem, priča ogromno naraščenje politično in strokovno organiziranega delavstva, ksteri se neumorno borč, ds čimprej pridobe še ostalo neorganizirano delavstvo v svoje srms-de. Kadar pa bode dovolj močna srinada zavednega delavstva y socialistični stranki, takrat bodo razpadli okovi suženjatva in prenehala bode beda in siromaštvo med človeško družbo. Zatorej ne pričakujte več odre, senika, da bode žrtvoval svoje življenje, da reši revno ljudstvo iz bede, v kateri se nahajamo: kajti mi vemo, da je postalo že na tisoče in tisoče žrtev kapitalizma, ali vladajoči sistem je rs vrt isti, kot je bil pred njih padcem, oziroma mnogo sla*bejii. Vstopite k soc. stranki pn postanite državljani iu za časa volitve izvolimo može v razna zastopstva, kateri lio-do v resnici zastopali delavske interese, ne pa take humbugarje, kakor jih imamo sedaj na krmilu, da se takoj [>o izvrlitvi pridružijo kapitalistom, delavcem pa. Obrnejo hrbet. Od takih zastopnikov ljudstva ne more delavec nič koristnega pričakovati. V tej naselbini se nahaja mnogo takih Slovencev, kateri n<\ že po več let tukaj; mnogi tudi la-stujejo svoja poslopja; ali vzlic temu nimajo niti prvega državljanskega papirja, ter se ne jr.ave-dajo niti toliko, da bi s pomočjo državljanstva opomogli sebi in. svojim otrokom ; ter si tndi lahko izboljšali svoj življenski obstanek. In kdo drugi je kriv temu, nego, sami, kor vlada med njimi nesloga in nevednost. V takih krajih se zaman išče napredka in blagostanja. Zatorej proč 7. osebnostjo in sovražnostjo. Sloga naj zavlada med vsem delavskim slo(jem, primimo so raje dobrega čtiva, da razvedrimo naš um in da»bomoslo žno delovali sejji v korist in v pogubo tistim, ki nas izkoriščajo Pozdrav vsemu zavednemu delavstvu ! .Takoib Kocjan. Herminic, Pa. Nemila smrt je ugrabila ir se srede vrlega eodmga, v lepši moški dobi, v starosti 38 Frank a Oradtiek-a po imenu. 12. septembra je šel še zdrav na-naj- M, m vesel ua delo. okoli 8 ure . t raj ao ga pa že i odtrgano n< (»unesli na potvršje. ^^^ Na lice ineeta dMi /dramrfb mu je za prvo silo obvezal rano. Takoj potem so ga nesli y bolnih uico v Pittsburgh, kjer j© p* j* i ki noči ob 1. uri v velrkih bolečj. uah zaapal za večno. Bodi ntu lahka tuja zemlja. Tu zapušča žalujočo ženo s tre- j mi nedo raslim i otroci in dva bra ; ta. \ Kako, ds se zgodi vedno toliko nesreč? No, to lahko vsak sam ve. Delavec, (vrsebno [m družinski očetje morajo garati od ranega ju- 4 tra, pa d0 poznega večera, ako ho-čejo pošteno preživeti svojo dru-žino; garati morajo tako, ds jim pot oči zslivs. Ali je potem čad-no, ako pozabijo pri tem ns pretečo nevarnost?! Naše iskreno sožalje obsircteli družini * S soc. (Hizdravom! č J. Kolar. Lorain, Oh k). O delavskem položaju v tej na-selbni moram le toliko poročati, da gre z delom le bolj srednje, to se pravi: delati po 10—12 ur na dan v jekleni tovarni za pičlo plačo v primeri z današnjo draginjo. In kakor se vidi na splošno, so « delavci zadovoljni z drobtirpimi, ki padajo z obloženih kapitalističnih miz. O kaki delavski organise-ciji ali o uniji še sploh govora ni. Večina delavcev se še ne zaveda, da ao sužnji dsnašnjegs kspitsli-stičnega sistema. Kdsj ae bode zbudili ter se zsčeli zavedati, da so izkoriščani od strani kapitalizma, je vprašanje časa. •Vendar se je tudi tukaj med nami Slovenci začel širiti napred ni duh delavske stranke. Tuksjšni rojski so se začeli probujati ter polagoma vstajati iz teme nazad-njaštva ter pristopajo v vrste delavske ali socialistične stranke. Tu imamo tudi socialistični klub, pripadajoč J. S. Z., kateri še dobra nipreduje. Napredoval bi lahko še veliko boljše, ako bi se delsvei malo bolj zanimali za delavske in* terese. Nadalje imamo tudi v tukajšni slovenski cerkvi skoraj vsako ne- I deljo socialistično pridigo. To se malo čudno sliši — ali vendar je resnično. Tukajšni slov. župnik Rev. Stefanič je začel udrihsti po socialistih, ds se ksr ksdi, ker vsa ko nedeljo izpred oltarja predava o socializmu, namesto, da bi govoril božjo besedo. Ne vem, ksj je temu vzrok. Ali je lažje govoriti o socializmu, kakor pa imeti pridigo v božjo čsst. Ali so se pa ljudje že nsveličsli njegovih pustih pridig ter olb čssu njegove pridige navadno spsli, sli so pa bi li s svojimi mislimi bogve kje — tam v deveti deželi. Gotovo si je potem g. Stefanič mislil: mogoče bi pa pridiga o socializmu farane' bolj zanimala. In glej ga, "modre glavice", pogruntal jo je,.Ver so se ljudje pri maši vsaj smejali ter tako šli domov dobre volje. Ker pa g. Stefanič ni ravno posebno dobro podkovan, kar se tiče socializma, ga takorekoč tudi malo drugače uči, ter ga v vse drugačni luči prinese na dan. Da bi be pa še v nadalje ne blamiral s svojo nevednost jo, ter še v nadalje ne govoril o socializmu, o kte-rem sploh nič ne vcu je tukajšni. socialistični Jtlub priredil .piknik, na katerem je govoril o socializmu sodrug Mat h Petrovčič iz Cle-velanda. Obenem pa je klub povabil na omenjeni piknik tudi g. Rev. Stefaniča, da bi slišal, kaj socializem v resnici uči in pri tej priliki bi imel on prilož-nost ugovarjati riaukom socializma. Obenem 11111 je bilo na razpolago, ako bi hotel debatirati s sodrugom M. ' Pctrovčičem, da nam socialistom dokaže, da gremo po poti zmoto ter nas o tem pnepričal s stvarni* mi dokazi. Ali g. Stefanič se je ustrašil delwte a priprostim delavcem ter se je t a kij. izognil svoji > blamaži in sicer s tem. da ni prišel na klinbov piknik. Lahko mu , je govoriti tairt, kjer ve. Ha mu ne. more nihče odgovarjati na njego-vo zavijanje, ali ven, — na plan i si g. Stefanič ne upa. Ne upa se debatirati s priprostim delaven« ) on, ki je učen in je vsaj nelcnj let trgal hlače po šolskih klopeh S tem je pač pokazal, da se resnica ne da izpodbiti, ker bi prav gotovo val ost no pogorel s svojimi dokazi. Nadalje trdi g. Stefanič, da M socializem zoper vero in cerkev, j (Nadaljevanje na tretji strani)J PROLETA R BC 8 ADVERTISEMENT SLOV, DELAVSKA usumvl*»* dm m. »»i« PODPORNA ZVEZA lakorporirua tt »»Hi« IS» » d rt« vi Pran Sedež» Conemaugh, Pa. glavni URADNIKI: Prodaadaik- F H AN PÄVLOVÜlC, bo* 7U6, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZORKO, B. F. D. 3, box »l|a, West Newton, Pa. Tajnik- ALOJZIJ BAVDEK, bo* 187, Conemaugh, Pa. Po motni tajnik: IVAN FROÖTOR, bo* 120, Eiport, Pa. # Blagajnik- JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ava., Cleveland, Ohio. Pomošni blagajnik: JOSIP MARINČlC, 3536 E. 80 St., Cleveland, Ohio. ZAUPNIK: ANDREJ VIOBIH, bo* 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, I. nadsornik, Loek bo* 57, Conemau4h, Pa. FRAN TOMAŽIC, t. nadaoraik, Qurj, lad., Toleston, Sta., bo* 73. NIKOLAJ POVfiE, 3. nad*., 1 Cr .b »t., Numrey Hill. N. S. Pittsburg, Pa POROTNIKI: IVAN GORAEK, t porotnik, West Mineral. Kansas, bo* 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 40» Ohio Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. 1). 4. 1 VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 8t. Clair "Ave., Cleveland, Ohio. Uradno glasilo: PROLETAREC. Cenjena društva, oairoma njih uradniki, so uljudno protoni, pošiljati vse dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ae pošilja glasom pravil, edino potom Puštnih; E*presnih; ali Bančnih denarnih nakainie, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, da opatijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da ae v prihodnje popr^g. box 86. II. seja dne 5. sept. lplS. « Brat predovdnik otvori sejo ob 8. uri sjutraj. Navzoči so naslednji sobratje: Pavlovčič, Koejan, Bavdek, Povše, Ma-riačič in Sitter. Ker ni «obrata Vidri-eha, kateri je vodil zapisnik prejšnji dan, se izvoli začasnim zapisnikarjem sob. Sitter ja. Nadzornik Povše, ter namestnik 2. nadzornika Marinčič poro ¿ata, da sta preiskala prejemoe liste članov in êianie ,ter prouašla, da si je prejšnji giavni tajnik v resuici naka aoval premalo plače v /uenku 175.00 (to je ves čas svojega uradovanja od 1. okt. 1911); se vzame na znanje, ter ha ravna po aklepo prejšnjega dne, ia omenjena vsota nakaie. Sobrat tajnik poroča, da je na ta način tudi on prej«*! aa prva 2 tnesaea, to je julij in avgt»t, premalo plače, namreč za vsaki mettee po $5.00; se vzame na znanje s sklepom, da se tudi njemu plača omenjenih $10.00. Predlagano in sprejeto, da se pošlje brzojavna čestitka konveueiji J. S. K. J., ter se ista takoj odpoAlje. Seje so udeleži sohrat Žele. Predlagano in sprejeto, da se opiše čestitka konvenciji g. 8. P. Z., tex se ista takoj piše v imenu odbornikov. Brat Sitter priporoča, da bi s« od bank, kjer se vlaga avezin denar, zahtevalo aa vloge vaAčine; }x>vdar|a, da M ne moremo prav na riol>eno banko saaesti, ker dostikrat se pripeti, da ravao največje banke prenehajo ^poslovanjem. Sprejet predlog, la se zahtevno vaščine, a se kljub temn ne sir.e nalagati na manjše obresti, kot po Brat blagajnik in nndzornik poročata, da sta se dogovorila pri Lake Hhore Banking * Trust Co. v Cleveland, O., potom katere banke Se sedaj vši zvezin čekovni promet, da bode ista banka ob restoVala tudi vloge, katere preostaja-jo dnevno na čekovnem računu in sicer po 2%, a preostati mora $3000.00; *e vzame na znanje. Na dnevni red pride zadeva glede stroškov javnega računovodja ra ¿asa konvencije v mesecu maj t. I. v znesku $265.00, katera vsota je bita pl.tčana še iz zveaine blagajne. Prejšnji blatnik se je izrazil, da iste s vote ne ho ravna, ako ravno se je na konvenciji vpričo delejr*»v zavezal, da plača on iste stroške, ako s epronajde krivda na njegovi strani. Sprejeet predlog, da se da krajevnim društvom na glasovanj«, predno pod vzame glavni odbor nadalj--ne korake. Brat Sitter poroča, da so 3 čeki, v skupnem znesku $61.00 še od prejšnje ga odbora,neizplačani. Se sklene dotič-ne tri člane, na katerih imena se omenjeni čeki glasijo obvestiti, da naj iste čeke nemudoma menjajo, ako pa isti čeki S* ne bodo na banki izplačani pred 1. jan. 1914, se ista vsota pripiše dohodkom ia se omenjeni čeki razvelja rijo. «obrata blagajnik ia tajnik poročata, da prejšnji blagajnik in oddal stare bančne knjitice, dasiravno se ga je po njej prašalo. Brat Sitter poroča, da je ielel imeti stare bančne knjižice (namreč še od prejšnjega blagajnika Segata), da bi natančno preiskal, na kak način j« nastalo nekaj primankljaja, še predno j« leta 1911 izvoljeni odbor prejel svoj« urade. Ker toraj bivii bla gajnik Ivan Pajk ni hotel oddati orne ■jene knjištee, kjer je nattančno raz vidno, kako ae jo vlagalo in koliko je bilo čekov izplačanih, se jo on (Sitter) podal na banko, kjer je dobil natančne podatke. Na podlagi istih podatkov je pronašeel, da j« bilo uradovanjo tako •4 strani «vezinih odbornikov, yt tudi od strani banke skrajno neredno, kar potrjujejo naslednja dejstva: 1.) po bančnih zapiskih ae j« na račun avais icplačalo od sačatka dO konvencije * Vtn 1911 več denarja, kot je imela ■ploh zveča napisanih čekov (vrnje-2) v čekovni knjigi je en ček dt. 498Ï sknpno a odre tekom (atub) vred iztrgan, ter ga brezdvomno ni nihče brez povoda ven trgal. 3.) banka je odobrila en ček v znesku $»45.02 brez podpisa blagajnika iu predsednika. Omenjeni ček je bil (»odpisan samo od tačaaaega tajnika Ivan Pajk a. Ko je potem on (Sitter) prašal bančnega blagajnika, na kak način je izplačal isti ček, ker ni bil podpisan od blagaj uika in predsednika, se j« omenjeni izgovarjal, da je bil isti ček na osebni račun Ivan Pajk a. Br.Sitter je temu ugovarja, ter prašal, zakaj pa je bil ček podpisan sledeče: "Slov. Del. Podp. Zveza, By John Pike, Secretarv."- Po pregIHu bančne knjige se je ¡>a «opet dokazalo, da je bila omenjena vsota zargčunjena Slov. Del. Podp. Zvezi, ne na osebnemu računu Ivan Pajk a. Ko je sobrat Sitter kritiziral nedosledno poslovanje banke, se je bankir izra-, zil, da je on vedno z dobrim namenom deloval, ter ni mislil nikoli zvezo oškodovati. Preedlagano in sprejeto, da se naj kolikor mogoče natančno preišče, koliko in kedaj se je iaplačalo iz ban ke, da bi ne bilo v zvezinih knjigah vpisano, aH pa da sploh manjkajo povrhu še čekovni odrezeki; tozadevno poročilo naj sobr. Sitter predloži pri prihodnji letni seji. Predlagano in sprejeto, da se stavijo od gl. odbornikov načrti za združenje Slov. Organizacij ,isti se naj predložijo pri prihodnji seji gl. odbora, katera se naj vrši pred 15. otk. t. 1., isti načrti se potem razpošljejo na vsa krajevna odporo, a kot bolniškemu nadzorniku, pa dal listino podpisoati nekemu članu, kateri pa ni bil bolniški nadzornik. Sklenjeno, da mora omenjeni povrniti tako pouever je no vsoto. Sobrata Hrodar iu Jeran, člana dru štva št. 73, dobita bolniško podporo ker je zamudo zakrivil društveni taj nik. Sosestra Kavšek,'članica društva'št. 62, je po pravilih opravičeuado pod pore. Sobrat Sitter poroča, da je prejel varščine za vsa krajevna društva, ra-zuu štev. 62, katerega društva je še stara varščina v veljavi. Iste varščiue veljajo za vsako društvo po $1.50, to je za $600.00. Vzelo se je za vsako društvo po $600.00, a ne po $500;00, kot sklenjeno na konvenciji, zato, ker je jednata cena za $500.00 $1.75 za po kritje stroškov varščine na leto. Seja zaključena ob 4. uri popoldne. ▼lijem Sitter začasni zapisnikar. NOVE STAVKE. Dnblin, I rak o, 16. sept. — Preko 10.000 prevoznikov, transportnih delavcev in drugih podobnih uslužbencev je zastavkalo, česar poaledica je, da je več tovarn u* stavilo delo, pri poldozidanih poslopij ne ne inore nadaljevati z zidanjem, .draginja dan za dnem 1h>1 j narašča. Če takoj -ne ugode delodajalci stavkujočim. bo izgn bilo delo se nadaljnih «000 delavcev, ki ao navezani na štrajkarje. Liverpol,> Anglija. 16. aept. — Posledice stavke v Dublinu »e tudi tukaj čutijo. V pristanišču je zastavkalo 3000 delavcev, ker je vodatvo nekaterim odpovedalo shičbo. I¿ulje ne morejo izkrcati svojega blaga, promet po kolodvorih je ustavljen. London, Amalija, 16. aept. Unija voznikov je «prejela danea resolucijo, ki zahteva, da morajo transportne družbe takoj zopet «prejeti vse on delavce nazaj, ki so jih odpustile zaradi nošenja linijskih znako*v; v slučaju, da se to ne zgodi, bodo zastavkali vsi vozniki. Nenavadno sredstvo loper pi j&nčevanje. Nekatere mestne u-prave na Nizozemskem so uvedle zopr pijančevanje nenavadno sredstvo», ki pa dobro učinkuje. Sredstvo je za pijanca blagodejno, ampak precej ostro za prodajalce opojnih pijač. Ako zagleda stražnik na cesti moča, ki negotovih korakov kolovrati proti domu, pokliče voz, naloži na voz pijancka in peljeta se na |>olicijski Urad". Zdravnik pride in odloči, kdaj da lahko odpošljejo pijancka domov. Drniov ne gre peš, tem ve? aopet ga odpelje izvošček. Prihodnji dan dobi gostilničar pri katerem se je fMt napil, račun za vožnjo in zdravnika, ki ea mora nemudoma poravnati. Odkar veljajm te določbe zelo pojenjnje pijančevanje. Raziskovanja v * dolenjskem Krasti. V letošnjem poletji» »o ae vršila po Prezidskem, Txn2kem. Dobre poljskem, Koranjskem in Lmkem poljn ter po dolini Krke hidroločka in ^Teološka raziaka-vatija. Izmed raziskavanj objektov je bil posebno zanimiv vodo-pad v 74 m globoki ^»fflovici v Ma li Oori med Rihnieo in Dobrepo-ljem, dve ledeni jaimi v Veliki Gorici med Ribnico in Lofckim PQto kom in prehistorična najdba okostja nekega romarja, najbrže losa. Za razjasnjen je hidroloških zvez Koranjske dolir.e z nad njo in pod njo ležečimi kraji Slivni-fHH, oziroma Ložem in Krko se je izvedlo več barvalnih poisknaov od katerih ao se nekateri t uspehom posrečili. Ali ste xapaxili, da Vam je, ali da Vam bo v kratkem potekla na^ ročnina? Za vsak slučaj poravnajte ta koj, da se Vam ne vstavi lista. ((Nadaljevanje z druge atrani.)( kar je zopet laž. Socializem pusti vsakniuu svojo verwko prepričan je, ker socializem j» v boju zoper kapitalistični malem, n« pa »oper crefcev in vero. Da ae pa viasih piie v 'listih o tem ali onem di*-hornu, je pa potrebno, da se razkrinka takega duhovna, kateri je v alužla kapitalizma ter pripravljen vsak trenutek izdati delavce, kateri «e borijo za srvoj (ftmtauiek. '/m slučaj si lahko vzamemo Calumet, Mich, kjer tie delavci borijo ia svoj bori kruh in kaj oiidot' ni slovenski župnik KIojhmč vse poine. Namesto, da bi vboge delavce spodbujal, naj oatanejo stanovitni na štrajku, ter jim pripo roSal unije, da bi tako gotovo zma gali ter si priborili svoj grižljaj kruha; namesto, da bi delavce, cd katerih žuljev brezdeluo lepo in nehoteno živi, nagovarjal k slogi, jih pa nagovarja k neslogi ter hoče s tem pomagati streti delavsko zavednost v korist kapitalistom. Ali je tak duhoven prijatelj nas delavcev? In kc mnogo takih tič-kov je tukaj v Ameriki, katere [►odpirajo delavci, za zalivalo jih pa hočejo imeti še vedno v temi ter jih od vračajo od vsake združitve delavcev. Delavci pa, dokler se ®e bomo »družili ter skupno korakali v boj zoper krivi kapitalistični sistem, ne moremo upati na popolno zroago. Če se pa take duhovne pokaže v pravi luči, se pa še cc more reči, tla se s tem piše 0 veri in o eerkvi, ker to so le |k>-Hameznc oaebe ter navadno še prsrv nizke vrste. Ilazadnje še nekaj! Nnlolgo tega je list "Ave Maria" prinesel socialistih na podlagi omenjenega Malijevoga poročila. Ko sem ]>a pretekli teden bral o zločinu katoliškega duhovna v New Yorku, — 1 (ansa Sehmidta, kateri zločin pre sega vse do današnjega dne, —« sem jo mahnil v nedeljo, 21. aept. k maši, meneč, kakšen utis bo na občinstvo napravilo poročilo vseh teh groznih činov Schmidttovih, katere bo g. župnik bral izi>red altarjs. Ali glej ga *paka! Name stol da bi kaj povedal o svojem kolegu, je pa zopet udaril po socialistih. Zato bi se irpal ponižno vprašati, ali m mogoče tudi temu "božjemu namestniku" Se.hmidtui krivi socialisti T Mislim, da duhoven Schmidt ni pripadal socialistični stranki, kakor vem, dn tudi lažnjivi Mali ni. In vendar se socialistom take reci obešajo na vrat, akoravmo še nismo nikdar čitali, da bi aocializem učil ubija-je, ]>onarejanje denarja, nemoralno življenje, goljufijo in druge take luinparije. Da se bo pa Rev. Stefanič lahko o tem prepričal, da je to resnica, ter da bo imel priliko s<* s socializmom seznaniti malo bliže, da ga ne bo več krivo« učil, mu jaz naročim list "Prole-tarec" za pol leta, upajoč, da ga bode pridno čital, ter, ko bode s[*wnal svojo zmoto, s-i bode list v nadalje naročil sam! Socialistični ]>ozdrav! Resnicoljub. NAZANILO IN 2AHVALA Tem potom se zahvaljujemo vsem rojakom, kateri so darovali prostovoljne prispevke, za rojaka Fr. Malija, kateri je bil že večkrat na vešala obsojen in je sedaj prtmi loščen v dosmrtno ječo. Nabiralca M. Mali in J. Brule sta nabirala v Broughtom in okolici. Darovali so sledeči: M. Za* gore $10.00; Al. Gričar in M. Trkaj in Ed. Keschman po $5.00; .T. Škerbec. Fr. Košele in A. Demšar po $2.00. Po $1.00 so darovali sledeči : Val. T/uznar, G. .Tauh, J. Kržišnik, T. J. Zagorc, A. Tomse, .T. Petemel, Fr. Trkaj, J. Kosele, Fr. Burkelca n Fr. Možina. Po 50 e: so.darovali: M. Mlakar Fr. Siflar, J. Dol in ar, J. Oblak. F. Jereb, F. Dolinar, F. Posega, J. Dolenc F. Oačparič J. Kržifcnik U...... J. Bozovičar, -T. Zirpančtf in #T. Laurič; neimenovani 30 c; Po 25c ao darovali: G. Kos, «T. Lrnaršič. Ti. Mlakar A. T*kše T. Raspet L. Berlič. And. Klobučar. And. Frlic, L. Košir, .T. Dolinar, A. Vidmar, Fr. Dolenc, .T. Setni-kar, F. Frelih, M. Čeru J. Čeferin F. Moravec J. KoSir, J. Faidiga in M. Gnstinčič. Skupaj nabrala $52.70. Nabiralca Jak. Brulc in An t. Petrovih, v Broughton, Pa. in o-kolici: Darovali ao sledeči rojaki: $2.00 J. Leskoivie, $1.50 Fr. Bsr- lic. IN» $1.001 W1 Iloltzhauaer, M. Pfaifer, M. Trkaj in M. Kebetnik Pio 50c: M. Kokalj, J. Debenc, Fl. Debelak, Neimenovani in Fr. fttrioelj. Po 36o: J. Turk, M. Ob lak, F, Progar, A. Cirar, M. Klobučar, M. Jost in J. Ah lin, Fred Ca m pi $;5.00 Skupaj nabrala $11.90. Nabiralca M. Mali in J. Brulc sta nabirala na Willock, Pa. Darovali so sledeči: Po $1.00 L. Do lene in J. Maček. Po 50c: Ad. ftturm, Aiit. fttuTm, F. Hterle, T. Tušek, Jae. Debelak, F. Cigole, J. Šubie, J. Kerin, F. Fatur, Joe. Maček, J. Fatur, J. (»»ode«. J. Ain-brožič, J. Pimtar, M. BaiM, F. Udovič, J. Molka, A. Sotlar, J. Fort »na in-J. Miklavčič. Po 25 e: F. Knafele, M. .lust, F. Jelovčan, K. Konrad, A. Sku^ic, A. Ster-bene, J. Krakar, J. Krakar II.; J. Kikel, J. Cigole, M. M ¡klavec, F. Frlic, J. Skirbie, J. Sifter,'Ig. Vidmar, F. Sakeli, J, Obres, J. Zajec, F. Sturm, C. Gu^elimo, J. Gorjup in A. Kiaovec. J. Pretič 20 c. Simoni 15 c. , Skupaj $18.10. Na Midway, Pa. sta nabirala Anton Petrovčič in John Žitnih, skupna \sota »d rojakov v znesku $16.10 iui na Ijarge, Pa', ravno ista dva rojaka od rojakov, skupna vsota v znesku $16.00. Nadalje je nain poslala tvrdka Frank Sakser, iz New York a vso ta v skupnem znesku $14.50, katero so poslali na omenjeno tvrd-ko sledeči rojaki: Ant. in John Čufer, St. Paul, Minn, po 50 c; John Vodovnik, Milwaukee, Wis. 25 c; Marten Petrič, New York, N. Y. $1.00; Jo». Pod gornik, He-ryjetta, Okla, 50e. Po Fr. Maliju nabrana vsota v Indianapolis, Ind. $11.75. Torej skupaj od Fr. Sakserja pesdano v skupnem znesku $14.50. Tor<*j vse vsote skupaj se je nakolektalo v .znesku $129.30, za kar se vsem darovalcem prav lepo zahvaljujemo kr ao ne po svoji moči odzvali naši prošnji. . P. S. Kolikor je kateri nakolek toval je vsaki za sebe obdržal, le vsoto, katero nam je |>osiala tvrdka Fr. Sakser, nnro razdelili na «edem delov ku smo imeli po jed-nake vsote. Bilo je nas skupaj sedem mož, kateri smo plačali naprej vsak )M) $100.00. — skupno $700.00. Kakor vidite iz nako-lektane vsote, »mo pa prejeli le $129.30, plačali pa za advokata $700.00: torej imarmo se celih $570.70 več izdatkov, kakor pa dohodkov pri omenjenem nabiranju. Kadar so bode torej še pripravil pisati Mali, ali pa bolje rečeno kaki duhoven, in da hode Mali le svoje ime obesil s|M*laj, da so ga duhovni rešili, |>otem naj nam poprej povrnejo omenjenih $570.70 in gotovo še tudi kaj rojakom pri Moon Run-u, ali drugje, ker so tudi kolektovali. Šele i*>tcm lahko Mali, Zakrajšek in drugi porečejo, da so ga duhovni rešili. Drugače so ga pa gobovo več socialisti rešili, kakor so pa pisali, da so ga le socialsti v nesrečo pripravili. Torej še enkrat vsem darovalcem iskrena zahvala za vsaki cent. katerega ste nam |>odarili v pokritje naših velikih stro«korv. S ]K)Zdravom in velespoštovan jem biljt^žimo udani rojaki: Mihael Maji. Jakob Brulc. Jugoslovansko Socialistično U-druienje, broj 22 jo zbralo $234.-25 v Cbisholmu in mkolici, dne 21 septembra 1913. za št.rajknjoče v Michiganu. Darovali so sledeči I>o $10: Stcvo Gervaiz. Po $5.00: Josip Jerhieh , John Jurkovieh, Mihael Baieh, Frank Jurkovieh; po $3.00: Georg Slivac, Mile Pav-lovich; po $2.00: Juro Bicanich Lovra Paslcvan, Ant. Panijan, D. Zobec; po 01.00: John Lajaci, N. Pavlovich, Joe Mihelic, Candido Zanoni, Dane Majkovich, Ljuboj Sirovina. Frank Klobucarich, Dr. Jurkovieh, John Vesel, Ant. Kom-pare, Frank Cvar, Math Vesid. Fr Rihter, Mori Pecn, Maks Joleti, Petar Ra.lakovich, Math Mirrr;n. Georg Brinšek, John Rurpcich, Tr. Selišnik, Slaviah Bakery, Frank Meflved. Juto Polich, Petar Mi-helieh, Waja Bukvieh, M. Gavrič. George Chrcp, Grga Bacieh, Mike Repaicb, Stcvo TTajdukiovieh. M. Sei^bijanka, John Tur k, Risto Va-recak, Petar Bukvieh, Mile Mali. kovichj Mihailo Smiljanich, Fr. Pavlovich, Hay Butkovieh, Mikat lo Smiljanich, Frank Pavlovich, Frank Japich, Nick Kovačevi«»». po 50e: litij Ferijan, At*. Lov-rencich, Mile Cvetidi, Ixuvra fitaj nigar, Vaso Varieak, Vaso Vido vieh, Nick Radakovieh, Alžirija Moer, Boso Knezevi<4v, T. Pavlich, Geonre ftehalj. Fr. Turin 8ki Petar Moriia. Jafkov Zarvoda. Math Severinski, Nick Domlano-vich Barbara Rozman, Iv. Bavac, Fr. Korošec. Pa'vao MuhvicÄ, D. Ljnbotina. jQa>w Zaich, Savo I/o-zaieh, Jo«o Grahovac, Fr. Klus, Fnrtino Rizzi, Ceare Rnete, Petro Fedriki. Egidio Rizzi, George Ka-sun, Mike Zalac, Sam Toneff, B. Glnsičar, Nukoa Triju^ma, Jovo Dim ich, Tony Knezov ich, Andre ^ntrtarcieh Abram Pnkerna. Jrhn Kosk, Robert Immancr, M. Frankov i eh. Slavko Pa.ior, T/nj Benei-car. John Sterle. John Sterle. Jae Drobnich, Angelo Krainc. Secon-do Sabatuci, Sajtantin Cajtano. Fr. Balantieh, Arn?. Delugar. Flor Letnar, G'wg Pecovnik, Joe Robnik, Ig. Zamemik. Lud. Kočevar. Edw. Kran«. Nik Dolencek, Frank Dolinčck, Ant. Ribter. Joe Piškur C. J. Bikrna. J. W. Fieldma n, S. W. Cnnor, Julius G rosso. Dom. Groy«o. Roberto Zanntti, Giusenc ^^iheleto, T*ietro Tnrmau, Aniaus Rieehcto, Ambrož Bragt>, Senionr Afariiona. O. J. Johnsen, Lnniqri Pinola. Rud. Stornik. Joe Pctriefi TiCv. Stremecnik, Fr. Prepadu i k. Terezija Kreps. Ant. Fcich. Jörn i1 Vera nt. Mariia Jen'ko, Alojzija Vesel. Fr. Mlakar. Marv Kocevar. Ant. Grizol. Fr. Secra Flor. Gervol Marjeta Rndoir Joe Kolen. Mike Nabemik, Leop. Pnstoslen^ek, »f. Petek. Joe Peecvnik. M. G. Sfsr*, Fr. Petrovi ch. Sani Sn*nik, John Vidmar. Fr Suinfk. Tlija Vnko-tok, John Župancfch, John TTor-b«r. Joe Samec. Tonv IvaneN Ani Mible. Fr. ITerilsj. Fr. SnAnik, T/ov. J*mko Am. Pnínik. Jože Tm-Vin, PV Si»*nik, Ant. Prilanïek, Tvana 71nntnar. Ant. Ko^ir, lfery (Dalje na 5. strani.) ß 01TT0BRA JE PRVA RDE^A NEDFTJA! i?E VAM te POTEKLA NAROflNTNA. A-TT fi* PT qwi vim naro^tli VA PROT.ETARC4. 8TORTTE -A *ra nAV 8AMI ALI PA POTOM NASEOA ZASTOPNI FROLITARKC Ust ia imteee» delavskega ljudstva IZHAJA VSAKI TOUCK. delavska tiskovna dr sika f Chkafo, III. Varataiaa: Za Amsriko tt.00 aa aelo , 1.06 aa pol leta. Za Evropo $S.60 aa eala lato, $118 aa pol lata. rekel: To je moje — temveč: To je naše, nas vseh. S kolektivistično lastnino, ki pomeni socializacijo lastnine in socialistični način proizvajanja, nastopi šele pravo blagostanje človeštva. V interesu vsakega delavca torej je, da deluje za razlastitev capitalistov. Z drugimi besedami: boriti se mora v socialističnih vrstah. « BELEŽKE Zvezna zbornica ima dokaze, da eksistira telesna sužnost v polnem cvetju na Filipinskih otokih. Cena za mladega domačina, moškega ali žensko, je od deset do sto dolarjev. Večina temnopolt-nih služkinj v hišah bogatih naseljencev so kupljena lastnina svojih gospodarjev. Kongresnik Jones iz Virginije zanikuje dokaze in pravi, da je v zedinjenih državah —» prav pred nosom — več telesne sužnosti kakor pa na Filipinih. Mož ima prav! Ameriški mesarski kralji, ki so zadnje dni zborovali v Chi^agi, so mnenja, da je draginjo mesa zakrivila ameriška gospodinja, katera baje potrati in vstran vrže ■■ _ . ve* mesa kakor ga pa skupa ali Ta nazor je star, kolikor je stara speče. Sure Mike! Mesarski kra- lji imajo najbrž pobožno željo, da bi morali ljudje, zlasti revni sloji, tudi kosti oohrustati, vsled če sar bi tudi mršava živina prine sla velik dobiček — in več divi dende. Guverner Sulzer v New Yorku katerega so kapitalisti potom svojih političnih hlapčonov postavili na zatožno klop, je živ do kaz, kako se kapitalisti do pičice ravnajo po svojem geslu: Nagra diti zvest^ in kaznovati nezveste Sulzer je prišel v nemilost, ker se menda ni zmenil za komando "od zgoraj', ki so omogočili nje govo izvolitev. Zato mora zdaj iti Noben socialist in noben pravi prijatelj delavstva se še ni pri tožil, da "Proletarec" piše pre več o michiganskem štrajku Kdor to pravi, ta nima smisla delavskem boju niti simpatij do naših bojujočih se bratov v mi chiganu. Mi ne moremo pomaga ti, če se je tako daleč spozabilo par sodrugov v Milwaukee. Vsi ostali sodrugi, naročniki in prijatelji našega lista odobravajo na šo akcijo in jo podpirajo. Kdor pri tem nam nasprotuje, obenem nasprotuje štrajkarjem in delavskemu gibanju v obče in nad ta kitni ljudmi se raduje "Aineri kanski Lažnjivec." Preveč agitatorično pišemo? Kako pa naj delavski list piše drugače? Ali naj samo beležimo suhe vesti ravno tako, kakor b* poročali o toči, da je pobila polje in o kravi, da je vrgla trojčke? Tako delajo nedelavski listi, ki se za stavkarje^v Michiganu za nimajo toliko kot za lanski sneg. Prijatelji, mi ne pišemo niti e-no desetino toliko o "farjih" ko-ikor pa "farji" pišejo o nas. In Kar pišejo 44farji" o socializmu in socialistih, je sama laž od konca in kraja ali pa komarji povedani v slone, medtem ko vsak pa meten človek ve, da to kar mi pišemo o njih, je že davno priznana resnica. "Proletarec" se ni tri leta zmenil za "farjč" in še danes se ne bi, ako bi nas oni pustili na miru. Kdo jf prvi začel? G. Za-krajšek lahko ve, kdo se je pred enim letom z vso besnostjo zagnal v sodruga Kristana brez vsakega povoda. '•Socialistični voditeljčki, za-taj ne greste med največje trpine"? vprašuje dalje isti 'Lažnjivec". Mi smatramo delavce, mezdne sužnje,.ki se borijo v stavki, za največje trpine. Kajti iz teh izvirajo vsi drugi trpini v človeški družbi: mi smo del teh trpinov. Dali gredo katoliški duhovni? Ali so šli duhovni na pomoč rudarskim trpinom v Cahuneiu? Ali so izdali kak apel v pomoč tem trpinom? Yes — šli so na pomoč kapitalistom! Katoliški du-jovni vodijo skebe! Katoliški duhovni uničujejo stavko! Ali se to pravi poma#a^i trpinom? Odgo-ori "Lažnjivec"! Zavetišča, sirotišča, kloštri, 'Hiše našega dobrega pastirja" in drugi taki brlogi v krempljih katoliških popov, so navadne ječe in prisilne delavnice. Zakaj 'Lažnjivec" ne navaja "hiš našega dobrega pastirja" v Ameriki, kjer dekleta s silo uhajajo, co ne morejo več prenašati nasi-ja in lumparij popov, ki niso dosti boljši od Rev. Schmidta. 'Lažnjivec" naj enkrat začne z onisovanjeni teh ameriških brlogov in mi mu lahko preskrbimo lep materijal! "Lažnjivec" z nekako jokavo-stjo piše, da cerkev ni odgovorna za hudodelstvo duhovna Hansa Schmidta v New Yorku. Mogoče ni. Zakaj pa "Lažnjivec" vedno piše, da je socializem kriv napak posameznih socialistov, dasiravno še niti en socialist na svetu ni storil niti tisočeri del takega hu-odelstva. kakor je duhoven Schmidt? Ali ne govorite vedno, a socializem je nasilje, prosta jubezen in vragvedi kaj še vse? Mi tudi ne bomo rekli, da je cerkev diktirala Schmidtovo hudo-elstvo. Toda sistem katoliške cerkve je tak, da mora roditi take zločine. Kje je prosta ljubezen večja kakor ravno med katoliškimi duhovni? Le bodite odkritosrčni in recite: Celibat je kriv tega! Ako bi Schmidt smel imeti eno in rodbino, kakor drugi lju-Ije, bi nikdar ne bil storil grozne- ga zločina. Ker pa katoliška c kev vsiljuje celibat, je odgov na za posledice. In ker katoli*' cerkev zagovarja današnji zločin, ski kapitalistični sistem, zaden« tudi isto sokrivda socialnega zla. I>a|it pravi "Am. Slov.", da je Schmidt morda slepar ali blaznež. Rakoma je to, da more "čisto in nezmotljivo" cerkev kdo potegniti tako grdo, da v njenem imenu mašuje, spoveduje in opravlja vsa popovska dela celih pet* let — a ni duhovnik? Potemtakem lahko pride vsak slepar za "farja" v Amerjjti! In norec ravno tako! Kdo more jamčiti, če ni še več takih sleparjev v Ameriki, ki nosijo rimski ovratnik? In tem sleparjem ne srne nihče reči, da so sleparji ali norci! Maanjijo, spovedujejo p omislite: ned i/nl otroci pripovedujejo svoje rt-he' največjim zločincem, lop.iVom in morilcem kakor je Hang Bchmidt, kateri je še 12 dni »po-vedoval, ko je umoril in tu>.me. šaril Ano Amuller!) a nih»c ne ve, da so največje propalicc n» svetu. Šele ko jim pride na posvetna oblast, tedaj jih cerkev proglasi za sleparje in nor^e! Za-Vsj cerkev sama nikdar na izda take zločince? Kdo n#re jamčit5, da se naivni in nevedni ljudje, ta-kozvani verniki, ne spove jo ovojih naivnih grehov največjim ; K/čincem v deželi, kojih >rni grehi odvagajo vse grehe cele fare? Ako je Rev. Schmidt popova! pet let kot slepar in norec, ne da bi kdo znal o tem. ali nI potem mogoče, da je še marsikateri dru gi pop slepar in norec? In hudodelec? Celibat vendar vejja za vse duhovne enako in ee'ibat navadno povzroča med duhovni in po kloštrih nemoralnobt, koje^,>o-sledica so drugi zločini. Ali ni torej mogoče, da se taka hudodelstva — umori deklet in novorojenčkov — ponavljajo dan za dnevom v "čisti in hezmotljivi" katoliški cerkvi? — Kako boš na to odgovoril, Janez? Amerikanski Slovenec" je opovsko sramotil umrlega sodruga v Chicagi, kateri si je-minulo poletje sam vzel življenje, ko se mu je omračil um. Pisal je, da ga je ''socializem pognal v blaznost". Well — Če je duhoven Schmidt norec, kakor pravite, kdo je pa njega pognal v blaznost. Ali morda vera? Čemu je zblaznel? Saj je vendar veroval in še danes veruje v Boga in vedno je pil tolažbo in krepčal svojo dušo iz studenca sv. vere in tudi drugim je dajal piti. Zakaj* bi zblaznel?— Jolietski "Lažnjivec" pravi tudi, da je morilec Schmidt izgu->il "zaklad sv. vere", zato je tak. Kako to. saj vedno govori, da ga je sv. Elizabeta navdihnila ih da mu je Bog sam rekel, da mora doprinesti "krvavo žrtev", n Schmidt še ni izjavil, da je 'odpadnik", pač pa vaak dan moli iz brevirja kakor poročajo isti. Čemu torej Isiete, da je 'izgnbil vero"? Pa recimo, da imate prav, da je Schmidt "odpadnik" — ali ni to za vas pre-sleto slabo spričevalo? Duhovnik brezvemež, a kljub temu mašnje. spoveduje iVjtfjdijpjje .vernikom?. Ali ni potem mogoče, da je med duhovni Se več takih "odpadni-tov, ki nimajo nobene vere v to, kar učijo, pač pa popujejo le za denar, za bnsiness? Spet si pogorel; Janez! Nazadnje pravi "Am. Slov.", da takega lumpa (kot je Rev. Schmidt) ne bo zagovarjal, temveč da "zasluži najostrejšo kazen, ker je izvržek človeštva itd." Ali ni to največje hinavstvo, ksr si ga kdo more misliti? duhoven Schmidt je sedaj, ko je posvetna oblast prišla na sled njegovemu zločinu, lump, izvržek ifloveštva in umreti mora na električnem stolu1! Kje je sedaj tista, 'ljubezen do bližnjega," kje je 'krščansko usmiljene" itd ? Duhoven Schmidt je res velik lo->ov, da se nam studi, ali smrtne cizni mu pa le ne želimo. iniiiafzii^ 17 5. oktobra je prva rdeča nedelja! ce vam je potekla hae06nina, a- u če bi se eadi naroČili na peoletaboa, storite to na ta dan sami ali PA potom nafteoa zastopnika. i Ta armada siopl v posebno akcl|o za 400 novih naročnikov 5. oktobra - na 1. rdečo nedel|o! Aurora. HL: John Blaeehitz, B. F. D. 4, bo* 63 A. m _. . __ Aurora, Minn.: John P. Novljan, b. 7«. Barberton Ohio: Fraak Levstek, 817 Wooeter Ave., in John Balant, 311 8o. 4th ave. „ Boar Greek, Moat: Fraak DanMek. Beaaemer, Pa., John Popetnik. Blwablk, Minn.: Fr. liakart. Black Diamond Wash.: Martin Pod- Brad dock. Pa.: Mike Bambieh. Broughton, Pa.: Jakob Dolena, box 181. Bntte, Mont; Lonis Bporar, Frank Zajc Buxton, X««a: John Kraievec. Canonsburg in Meadow Lands, Pa.* John Koklich, box e76, Canonsburg, Pa. Garona, Kans.: Blai. Mezori. Carrollton. Ohio: Anton Widmar. Chicago, I1L: Frank Wegel, 460 N. Halsted St. Ohiaholm, Minn.: Math Bihter, Antoa Mahne. Claridge, Pa.: Jaeob Okorn A John Mia-kar, box 68; Frank iurman, box 255. Cleveland, O.: Anton Poznreli, 2554 E. 82nd St.; Anton Oradiaher, 1158 eE. E. 61st St.; Bose Kolar, 7613 St. Clair Ave.; Jos. Mariaiieh, 3536 E. 80th St; Math Petroviii, 5912 Prosser At. And. Milko, 1158 E. 61st St. Cliff Pa., Moon Bun Pa. in Im- perial, Pa.: Math. Petrieh. Clinton, lad.: Viktor Zupanttf, box 421. B. B. CoUlnwood, 0.: Dominik Bliimmel; Ant. Kuknik. Columbus, Sana.: Martin Jureiko, B B. 3, box 60. Ceaemaagh, Pa.: Aadrej Vidrich, bex 523; Frank Pavlovii. Coulters * Robins, Pa.: Jjrnej Bupnik. Darraugh, Pa.: John Matelko. Da Pne, IU.: M. Omerza. Detroit Mich.: F. C. Oglar; Joe Prei-mer; Thos. Petrieh, 1184 Bussell St. Dodgeville, Mich.: Valentin Krall, Box _ >• •»_ • Pittsburg, Kana.: Anton Tons- iieh. Dunlo. Pa.: Frank KauHC. Bast Palestine, O.: Frank Bogataj. Mj, Minn.: johi. Teran, J. ftkerjanee, Louis Ferkol. Bveleth, Minn.: Jacob Ambroiich. Export in Pennsylranljo: John Prostor. Pits Henry, Pa.: Frank Indef. Forest City, Fa.: Anton Drasler. Fort Smith, Ark.: Frank Oorene. Franklin * Oirard, Kana.: Fr. Wegel. Froatenac, Kana.: Anton Katsman, Jokn Bedeae. Gilbert and Mc Kinley, Minn.: Joe Grahek, box 183. Oirard, O.: Anton Strah, box 372. Oirard. Ohio: Frank Ban, box 365. Giencoe, O.t Nace tlemberger. Greensburg, Pa.: Frank Matko, Keystone Hotel; Frank Steiner, 415 Grove St. Herminie, Pa.: Jos. Brie. Hibbtng, Minn.: Frank Uitti in Henry Dalles. Huntington, Ark.: Karel Petrieh. -Imperial Fa.: Ig. Murshetz. Tndlanapolls, Ind.: J. Markieh. Irwin in Wendel, Pa.: Louis Brie. Jeany Lind, Ark.: Frank Gorene. Joonston City, HL: John Slivnik, Louis Brie. . Johnstown, Pa.: Math. Gabrenja, Jaeob Koeyaa, 409 Ohi St.; Bern. Dobli-har. 803 W. Reym St.» ¥snoshs, Wis.: Frank ierovee. La Sail«. I1L: John Rogelj, 1216—3d St. - Mas tii* rur.iau, Vaaoet Obld. • : Little Falla, M. Y.: M. Penich, 50 Johns Street. Livingston. HI.: Fr. Krek. Lloydeil, Fa. in okolica: Anton Stra-ftiiar. Manor, Pa.: John Metelko, box 201. Marl anna, Pa.: Frank Primoii*, Box 213. McDonald, Pa.: Anton 8kafar. McMeechen, W. Va.: John Mersel. Milwaukee, Wla.: Val. Raaboraik, 414 Virginia 8t; Ig. Kuftljan, 229 — 1st At.; John Kraine, 317 Florida St Minnesota: F. nitte. Morgan, Fa.: John Kvartieh. Muddy, HL: Louis Furlan. Mulberry, Kana.: Aunton Sular. Martin Hmolshnik, K. K. 2, Box fOt. Mullan, Ida. u Anton Bambieh, Box 280. Murray. Utah: V»»»<•»>I Branisel, Box 1. New Duluth, Minn.: Albert Hrast. North Chicago—Waukegan: Paul Bar tel, 1400 Sheridan Rd., Waukegan, 111. Oregon City, Or«.: John Kurnik. Orient Pa.: Louis Verinik. Panama, HL: Jes. Ferjan£i£. Plney Fork, Ohio: Louis Glaser. Pittsburg, Kana.: Jaeob Selak. Pittsburg, Pa. in okolico: Anton Zidan ftek, Blai. Novak, 6568 Roman ave. Pueblo, Colo.: Chas Pogorelec, 508 Mof fet in Louis Koroiec, Jos. Hočevar. Koroiee, Jos. Hočevar. Pullman, HI.: John Levstek, 11262 Stephenson Ave. Beading, Pa.: John Pezdere, 343 River Street. Bed Lodge, Mont: Louis Teller, bos 47 Call. Bellance, Wyo.: Jernej Veri i I, box 152. Rock Springs, Wyo.: F. 8. Taveher, 440 7th St. Roelyn, Wash.: John Zobee, box 19. Roundup, Mont: Martin Meinariit. St Lonia, Mo.: Val. Sever. Sharon, Pa.: Joe. Paulenieh, B. F. D. 57, Box 44. Smlthon in WestmoroUnd Co^ Pa.: Joseph Kndteek, Central Hotel. •Mth Feck in St Mtckeal, Fa.: Jakob Bupert. Springfield. HL: Frank Bregar. •Salon, I1L: Anten Ausee, L. R 158 in Jos. Moetar. Steelton, Pa.: F. N. Bibarich, 110 N. Front St. Stone City, Mineral ter W. Mineral, Kana.: John Goriek. Struthers, O.: Math Urbas. Sublet Wyo.: John Ostroinik, box 117. Superior, Wyo.: Luka Gloeeer, box 341 Sweetwater, Wyo.: Pavel Hribar. Thomas, W. Va.: Lad. Bewedek, Box 117. Tonopah, Nsv.: W J3. Atefanae. Vandling in Forest City, Pa.: Antoa Draaler, box 9; Frank Bataie, box 106. Waukegan k North Chicago: J. Zakov Aek, 427 Belwedere St. Wick Haven, Pa.: Luka Kralj, Box 68. Willeck, Fa.: Fr. Sede j Winterquartern, Scofleld in Blear Creek, Utah: Peter Zmerslikar, Box 35. Witt HL: D. Sanuikar. Youngstown, O.: John Petrii; Bernard Doblikar. Yukon, Fa.: Katarina Klarič, Ant Lavrit. Sodruge v tistih naselbinah kjer — nimajo stalaik zastopnikov, prosimo, da ae zglaaijo za zastopništvo. Pri ja vije naj se kar potom dopisnice n« upravniitvo 1' Proletarea na kar jin polijemo vse potrebno. i-................Upravni*tTo tMMIMMMIMIMMMMI; Stranka, \ HMMtMMMI»M>M>ll»4 Youngstown, 0. Vabilo na javni ljudski shod kateri ae vrši dne 5. oktobra t 1. to je v nedeljo popoldne oft> 2 uri standard, v socialist "Headquarters" dvorani, v četrtem nadstrop ju na 14 Champion in E. Federal Street, Youwgatown, Ohio. Glavni govornik bo sodrug A. Oradishar is OlsveUnd, Ohio. PROGRAM: . Delavstvo in današnji krivični kapitalistični sistem. I. Poduk o zboljšanju delavskih pravic. . Kako naj se organiziramo v dosego naših ciljev. 4. V korist proletariat a. Ker bo program jako zanimiv, se uljudno vsbi vse Jugoslovane za mnogobrojni paset! Pripeljite sel)oj vse znance, že ne, dekleta inr otroke! ODBOR j n goal. soc. kluba št. 62 Chicago, 24. sept. Zabava jugosl. so<\ kluba štev. 20 na severni strani »e vrši dne 19 oktubra in ne 12. kakor je nasnan jeno. Zabavni odbor. Claveland, O. Naznanjam vsem č lanom slov. soc. kluba št. 27, da se vršijo klu bove seje vsak 2. in 4. petek v mesecu ob 8 uri zvečer. Ta sklep, kateri je bil sprejet na zadnji redni seji, stopi v veljavo dne 1. oktobra. M. Petrovčič, taj. JAVNA ZAHVALA! Tem potom &e najprisreneje zahvaljujem gosp. in gospej Komar v Milwaukee, Wis., za prijazno postrežbo, ki sta mi jo izkazala za časa mojega bivanja v Milwaukee. Anton Mladič. Corona, Kans. VABILO ^v na veselico, katero pru^^triikup-no klubi jugoslc^vamske socialistih ne Zveze, štev. 31. z W. Mineral, itev. 81. Corona,, štev 82 , Skidr more in štev. 91. is Stone City. Veselica se bode vršila na dan 28. septembra t. 1. na Coroni v dvorani sodr. Fr. Zupančiča. PriČetek veselice ob 11. uri dopoldan: ob 3. uri popoldne bodo nastopili socialistični govorniki v različnih jezikih. Igrala bode izvrstna godba: tambureški zbor. Zatorej se najvljuduejše vabijo vsi razredno zavedni delavci, občinstvo sploh. Vstopnina za moške 25 c., ženske in dekleta so vstopnine proste. Za obilno vdeležbo se priporoča ODBOR. Radley, Kana.: — Po 10o so dali: Jos. Snoj, John Teršinar, M. Kreme, Mat Birk, Mary Birk, Fr. Jakfe, Sim. Andrejčič, AI. Lekie, Gasp. Miklavc, Majk Vozel, M. Freee, Jos. Podbregar, Tony De* beve, Mary Teršinar, Tony Bartol in Frank Vehar. — Po 15 c so dali: Jos. Grinfberg in Fr. Grinf-berf. Po 5 c so dali : &tef. Erjavec. Po 50 (5 so dali : John Avbelj. Po 25 e John Kocjan, John Markovič, Alex Cukljati, John Dolenc in Jos Per. Po 20 o Jos. Juvan in Filig Poje. Skupaj____........... $410 Girard, O.: Nabiralci F. Ban, Jos. ,Čertalič, A nt. ßtrah in Fr. Supan : John Rojšek $1.00; Ant. Ptfler 75 f ; Ant. Strah 75 c; John Škof 75 o ; Mike Lužar 50 c; Jo«. Kom-Ijain 50c; John Vidrgar 50c; Matija Leskotac 50c; F. Pitersen 501 ; Ferd. Krombergar 50 c ; Fr. Surpan 50c; Jakob Žitnik 50c; John Anžiček 50 c ; John Savar 50 c: And. Jančar 50c; Fr. I/užar 50e; And. Vidergar 50e; Frank Zalokar 50 c ; Fr. Rome 50 c ; Jos. Bučsr 50c; Mike Jančar 50e; Jos Cekuta 56 c ; Bernard Dozlekar 50 c ; Karol Parkar 50 c; Jos. Čerta libid, Fr. Šinkovec, Maks Andrandetč, Mana Zore, Chali Hobe, F. Hobe, H. Lannutt, F. Rozman. G. Mauneshah, Alb. Ilacenbein Fr. Potieek. Po 20o: A. Srniša. Po 15c: A. Knaus ro Jos. Knaus. Po 10c: Neimenovan Skupaj ............... $11.12 V ta nainen je upr. Proletarea prejelo od sodr. F. Podboja iz Conemaugh, Ps. iek za $53.15 s poročilom sledečih darovalcev: Louis Kraina 25c, Patrik Gil-lsy $1.00, James J. Teeley $1.00, Louis BsvdeV 25c, F. Koss 25c, William Sitter, 50c, dobiček od veselice slov. aoc. klubov akupno s pev. drudtvi vi Franklinu in Johnstownu, Ps., $49.90. 8kupsj $53.15. Katoliška stranka v Meksiki, katera je najmočnejša politična stranka v omenjeni barbarski deželi, je na svojem zboru zadnji teden izrekla zaupnico tolovajski Hueriovi vladi in obenem nomini-rala Huertovega ministra za zunanje zadeVe svojim kandidatom za predsednika. S tem, da se je kstoliaks stranka izrekla za Hu-erto, izrekla se je za nasilje in u-mor, kajti Huertova banditska vlada sloni na nasilju in umoru— na krvavih truplih Madera in Suareza. Sedaj ven^o, kdo vlada v Meksiki t Ali se je čuditi! NEKAJ NAVODIL ZA NAÂE ZASTOPNIKE. Duhoven Hans Scbmidt je — kakor pravi — samega sebe poročil. To se tudi pravi: "In no-«ine patre, vzemi jo na kvatre" . . . Ali ne, Janezf , Kadar Vam ni mogoče dobiti Prav Richterjev Pain Expeller od '*s*ega apotekarja, pišite na F. Ad. Ricbter k Co. 14—SO Wa-•toifton St. New York (adv.) Nekaj kopljic pravega Pein Ex-P^Herja vam vedno prežene rev *stiaem. Pazite na pKmarejanjs. ■Mr.) Da bo sodelovanje med zastopniki in upravništvom Proletarea popolnejše in točnejie', priobčuje mo sledeča navodila, po katerih naj se ravnajo vsi cen j. zastopniki pri pošiljanju naročnine ali dopisov: 1. Vsa poročila sa v list naj bodo 'pisana na eni strani, in če je le mogoče — s črnilom, t 2. Zastopniki, katerim je potekla pobotna • knjižica, ali da jo sploh še niso prejeli, naj to nemudoma naznanijo upravništvu. 3. Pri poiiljatvi naročnine, je treba navssti vedno točen naročnikov naslov, kakor Bx it., ali hiš. itev., ulico in mesto in državo. 4. Pri spremembah je treba poleg norega javiti tudi stari naslov. 5. Vsi denarni izkazi za katerikoli fonde, kakor tudi oglas« tli dopise, ki ne dospejo v upravniitvo do sobote popoldne, ne pridejo ▼ prihodnjo — torkovo izdajo, ampak prvo izdajo sa le-to, is-vzemii, če je pismo poslsno po ''Special Delivery.M Upravniitvo JOS. ERJAVČEV FOND. Zadnji izkaz v št. 314 .. $115.70 A. Logar, Cleveland, O. .50 La Salle, II.. poslani po Ignac Novaku: Thom Kralj $1.00; F. Pirnat 50c; Angela Kralj 25c; Ign. Volk 25c; M. Štor 25c; F. Katar 25 c; T. Srabner 25 c; F. Jurjevc 25 c; Jos. Uhan 25 c; Ig. Zupančič 25 c; A. Gregorič 25 c; John Kralj 2oc; Rih. Kralj 25c; Mary Kralj 25 c; Vik. Koklich 25 c; Egd. Haupt man 25 C; Fr. Krmelj p5 c; Fr. Zorman 25 c; Frank Mla kar 25 c; Frank Dolenc 25 c; Geo. Smolieh 25c; Joe Miklaučič 25 c; Joe Klansek 25 c; Ad. Šebat 25 c; John Koklich 25c; Ant. Dolanc 25 c; Fr. Golob 25 c; Geo Muc 15 c; Adam fepuš 20c; John Trebu-sak 15 c; Joe. Slogar 15 C; Mart. Marzu 15c; Mary Dobovšek 15c; Fr. Kukavič 15c; Roza Gregorich 10c; Ig. Miklaučič 10c; John Kerhn 10Mary Dolanc 10c; A. Klanšek 10 c; Šara. Jaklič 10 c; Jos. Rue lzc; John Sposta 10c; Chae Kavkens 10c; Fr. Petek 10 e; Jožefa Matek 10c: Fr. Lovrine 10 c. ' Jugosl. soc. klub št. 76 Eu- clid, Ohio.........'...$2.00 Jugosl. soc. klub »t. 45 Waukegan, III..............4.00 Iz Stauntona, 111. poslano po Jos. Mostarju: Bartol Jakuš 25c., Jos. Mostsr 25c, John Mostar 25e, Anton Strah aOc, Fr. ¿Jorkift 25c, ¿Fr. Pervinš^k 20c, 8t. Predikaka 25c, Jos. Klaužer 20c, Jak. Predikaka 20c. Skupai do 30. sept, $134.05. Darovalci poslanih vsot ns Fr. Matkota, katere delno je že izkazal v it č 314. Dali so: TELEGRAM. Greensburg, Pa. 27. sept PROLETAREC 2146 Blue Island Ave. GOT RESPITE FOR ERJA yiz M. J. LAVRINC. 2:28 P. M Slovensko: Dobil preložitev za Erjavca. . Popravek'. Med imeni darovalcev za Er jevčev fond sta bila izpuščena iz Pueble, Colo., dva in sicer Jos Jaklič in John Prijatelj, ki sta dala Vsak po 2oc v ta ibttd. " TISKOVNI FOND ZA DNEVNIK. Zadnji izkaz...........$262.69 Louis Brie, Johnston City, Illinois.............. 1.00 Skupaj do 30. sept. '13..$263.69 AGITATORICEN FOND za pobijanje "Proletarea" mec štrajkujoie rudarje v Michiga- nu: Blagajna 21. sept...........5.84' Jugosl. soc. klub it. 76 Euclid, Ohio..........5.00 John Križan, Reding, Pa... .50 Skupaj...............$1134 Isdatki: 800 iztis. Prol. št. 316..$8.00 Poštnina broš. "Kaj je skebî"...........2.20 Skupaj ..... ........$10.20 V blagajni dne 30. sept. $1.14 FOND ZA BOCHIGANSKE SfRAJKARJE Denar iz tega fonda gre direkt no v pomoč štrajkujočim rudarjem v Michiganu. NAZNANILO. Naznanjam vsem druatvsm ti. D. P. Z. da bi tu navedene ne sprejeli v ne eno društ. S. D. P. Z. dokler ne poravnajo svojega dolga pri dr. št. 4 v Lloydell, Pa. To »o sledeči: Louis Pajk, Filip Jurika, Jernej Selan. Dalje se opominja tudi tiste, ki so se zavezali, da bodo poravnali za eno mesečno sejo za Jurika in Selana, da store svojo dolžnost. Pozdrav! Anton Gerbec, taj. dr. št. 4 s. d. p; z. Lloydell, Pa., B. 35. MED POTJO. Kako mi žari glava po vsem tem hrupu, burnih doživljajih in prevarah današnjega dne. Brzih kerakov grem zopet z doma. Tu mi ni obstanka. Pot me vodi mimo cerkve, kapelice in pokopališča. Nasproti mirozova leži posekano hrastovo drevo. Ha, kamor pogledam, povsod sama smrt, a v meni ta boj, ta ogenj. Naenkrat postojim. Zamislim se. Udarim se po čelu. 6 trpkostjo v arcu sedem na od-resenika čakajoče deblo. Oko mi stekleno zre v pokopališče, v kapelico, v zrak, a vse je mrtvo, ledeno. Le burja šumi, žvižga krog učes in ubija glasove sicer tako glasne reke pod kape lico. Snamem klobmk. Morda mi t* ledeni veter ohladi goreče čelo. Nič —. Vstanera, stopim k železnim vratom mirozova. Ha, to železje je še mrzlejše. Morda me to ohladi. Nehote na slonim čelo ob mrzld^elezje. Z vso »iW> je začnem pritiskati ob železni drog. Nič več ne mislim na čelo, na možgane. Misli mi pohite pod gomile, pod te križe, v mrzle — gTobove. Ka; se godi z vami, trupla, tu pod težko rušo t Čermi bi razkladal, kako sem videl razpadati v leseni hišici, še-sterorobafti, posamezna bitja, ki se že mogoče razcepljajo v milijone in milijone bitij, samosvojih) državic t!' In ni li tudi nad vami, ki tu razpadate, nekdaj razsajal življenja vihatr? Li niste tudi vi nekdaj preživeli milijone grenkih prevar? Li ni tudi uj Gaspari, T. Viiikadinovich. Toidor Vajeioh, P. Bukvich, Jovan Stivanovich, Mile Bukvicb, Mile Vranesh, Dane Buikvich, Nik. Bukvich. M. Mesich Mroolja, Ma^e Butkovich, FranK Jnretieh, Geo Jankovicb. Marijan u kempi, Jovo Marieh, Eni Haj-dirkovich, John Policnik, Leop. Vesel, Joton Cu(k. Mato Ruzieh, Viktor Simcich, Viko Stanich, Iv. Kinloela. Vajo Srailjanidi, Petar Smiljanich, Pejo Smiljanicb, Mil. Smiljanicih, Jaka Barieh, Nik. Vr-zich, Spase Vujcich, Rud. Pruvec, C. S. A. Zvicen. Fr. Bisnjak. Jak. Osmeh, Aug. Dimnik, John Lara-bergar, Ant. Kogel, Ant. Seron, John Kosrarl. John Lairridi, Fr. Mlakar, Jobn Baraga. Frane Kra-pena. Tyuka Skajar, Math Slnider-sieh. N. N.. Jack Nosau, Joe Jan-ce. Fr. Zalar. Joe Zabae, ErimSn* Gornik, Toni Krelet, Petar Pre-bel, .John Grill, Bemada Pretil. Jakob Bebnik; po 20e: John Premik, John Sraolc, Tx)vro Semson, T/ud. Drobnidi. Joe Champa; poj 15c: Primož Veael, Ver. Frankn, N. N.; tv» 10e: Matija Kočerar, Frano Cjeglo, Fr, Sega: nečitlii-vo ime, Loknar, Janez Stniikl, M. Stroki, Mho Vukovich: naknadno T»o 50 c: Janko Hajdukovu*i. Vajo Vadi novi oh. Naknadno joS po $1.00: Frank Oblak. Naknadno j oŠ po $2.00: Creme« & Sartor. South Slavic Soeialidt Organization Not 22. Chiaholm. Minn. M. Miivrin. tajnik. Neki jud je hvalil svoje blsgo neki ženski rekoč: "To je blago /a večnost, in potem ga znate še obrniti dati. , Zdravnik: "Strežaj, kaj delajo bolniki, katerim sem včeraj zapisal zdravila?" Strežaj: "Aest jih je nocoj umrlo". Zdravnik: "Kako vendar to, saj sem zapisal zdravil za sedem btlnikov!" Strežaj: "Pač res; pa eden jih ni pil — in ta še živi," SOCIALIZEM IN MODERNA VEDA. (Dalje.) Ti Poedinec in vrsta. £e na drugi točki se razodeva gen etično razmerje socializma in darvinizma, v opredelitvi razmer ja poedinea do vrste. Osemnajsti vek je končal z izključnim proslavljanjem poedinea, človeka kot enote zase, in to mišljenje, ki bije zlasti pri Rousseauju v oči, je bila -naravna, toda pretirana reakcija proti plemski in duhovski vladi fevdalne dobe. Individualizem je rodil politično konstitueijo, ki se ž njo pobavkm pozneje in ki se v nji srečavajo voditelji meščanskega režima z anarhističnim indivi-dualizmom, ker verujeta obe smeri, da se dajo aocialne razmere mahoma premeniti, s čarovnim znamenjem i>aragrafa ali z eksplozijo bomb. Moderna biologija je popolnoma predrugačila pojem individua in je pokazala na eni strani, da je biološko in socialno le agregat priprostejših elementarnih i»di-viduov, na drugi strani, da individua samega ob sebi nikjer ni in da eksistira indivkhium le kot del skupine. Vse, kar je živega, je asociacija, je skupina. Celo Staniča, ki obstoja kot popolen orga nizem, ta izraz biolcake individualnosti, ki^e ne da več zmanjšati, je zopet agregat različnih delov (jedro, nueleolus, protoplazma), kateri so zopet agregati moleku-lov, t. j. atomskih agregatov. A-tom sam je individiuum, a ni oživ ljen. Vse, kar iivi, je asociacija je skupina. Če se pomikamo v živalski vrsti od protistov do človeka, je agregat, je konfederacija delov zmerom spletenejša. Kakor odgovarja metafiziki individualnima e nolično in uniformno jakobinst-vo, prav tako vstreza socialističnemu pozitivizmu narodni in meti narodni federalizem. Kakor je organizem le zveza občin, okrajev in dežel, organizem človeštva le federacija narodov. Kakor je bilo nesmiselno, predstavljati si sesalca, ki hi mu imela glava in udje vsi enako obliko, prav tako nesmiselna bi bila politična upravna organizacija, po ka teri bi imela severna ali planinska pokrajina države enak sistem bi-rokratiČnih oddelkov, enako pletenino zakonov, kakor pokrajina na daljnem jugu ali v ravnini, samo zaradi enoličnosti, ki ni druge ga kot karikatura enote. Ne nameravam se spuščati glob lje v ta politična premišljevanja, ki bi izkazala za Italijo tako kakor za druge države zahtevo po politični enoti o*> federalistični u-pravi. Jasno je, da jc poedinec izgubil blesk samovlastnosti in da sta ga biologija in sociologija pahnila s prestola. Poedinec obstoja le, v kolikor tvori del višje družabne enote. Zgodba Robinsona Crusoeja, naiv ni izraz individualizma. je le le genda ali pa opis bolezni. Vrsta. t. j. družabni agregat, je prava, živa in trajna realiteta življenja, kakor je dokazal darvinizem in kar potrjujejo vse pozitivne vede od astronomije do sociologije Koncem 18. veka je izjavil Rou-sseau, da eksistira le poedinec in da je družba umeten produkt družabne pogodbe. Pripisujoč nestalnim pojavom takratnega zgodovinskega položaja, gnilobi ancien rčgima, ki je v njem živel, trajen obstoj, je proglasil družbo za izvir vsega zla, poedinec p« za dobre po natnri; koncem 19. veka soglašajo vse vede v tem, da je drufba natorno dejstvo, napram kateremu je poedino življenje bre® moči — od prvih družb žival skih rastlin pa do čed višjih sesalcev in človeških skupin. Ne bom se podrobnejše pečal s poizkusi Fonillčeja in rijegovih pristašev, da postavijo tik pojma nature pojem pogodbene družbe; očividno je to naziranje nekaj o-pravičono in ga pri utemeljevanju izseljevalne pravice ni pogrešati. Oblika pogodbe, ki Hb rojstvu po . edinca. t. j. oh najodločilnejšem dogodku nje«rovega življenja, v nobeni družbi ne prihaja v poštev je brezpomembna, tudi ako ostane poedinee v okolici svojega rojstva in ako razvija svoja nagnjen ja in sposobnosti uveljavljajoč svo jo individualnost le kot atom napram družabnemu in političnemu redu. Najboljše, kar ima poedinec v sebi, zahvaljuje družabnemu življenju, tudi če je slednje bolehaao in nagnito, kar je le prehodnega po m ei ki in oznanja le prihod no-1 neobhodni podlagi življenja in ^ ;... I razrednega boja za gospodarske ve razvojne faze. I KAKO 81 OHRANIMO ZDRAVE IN TRDNE ZOBE? ČVbi poedinec kot tak mogel H-1 sile od katerih nujno zavisi vsaka ..... _ f veti bi živel^adoš č a n ju le enega druga sila moralnega, pravnega|Na roditeljskem večeru I. met-obeh osnovnih instinktov, skrbi ali političnega značaja. | za živež, one prvotne in preproste O tej veliki koncepciji, k, je ne-funkcije katero imenuje Ariato- minljiva slava Karla Marxa m k» tel ktesis, dobivanje živeža. Toda mu v sociologiji odkazuje *to fundamentalna življenska mesto, kakor je zavzemata Dar- ne deške ljudake Šole v Ljubljani predaval zobozdrav nik dr. E. Brati. druga potreba po reprodukciji istovrst |wi» v biologiji in »pencer v po- nih bitij zahteva di je in prav iz te fur Zu^Mlut ki' navaja (»«•"lin-1 moin" 1) Na «.„, ««tu p. ¿e orno |««Une ne smejo hiti pn*oato za-uru/aoni tui, »« j® e i _________. .. ^ , Am-. 1«h1p„». 7 »mo nai se ne anazi hr- rai^T»™*»*1^ -...... (Dalje.) Veliko večjega pomena, kakor zobua krtačica. Ta ne pre-važna; ca da ne ž vi zase, ampak v skup niti drugo analogijo meo m en uravnovešujočega re- snovnemu zgodovinskemu dejstvu »e slednjič zobje s krtauco ne le /bo pomen uravnovt-»uj * breznoiroina počez, ampak posebno v smeri od gulatorja. Ljubezen pomenja z« in more biti edina nre/pogojua » , k-- večino ljudi glavno formo za po- norma za nastop nove razvojne /obnega mesa proti kroni rabo nabrane fiziološke in duiev faze, ki jo, socializem vidi prihaja- Priporočati je se nadalje dober ne sile prihranjene od vsakdanje- ti in ki jo hoče izvesti zobni prašek ki ima dvojni na ga kruha odvzete vsakdanjemu Nauk o razrednem boju pomen- men: prvič, da očisti zobe meha delu tli pa v brezdelju nakopiče- ja. «la človeška druKba, kakor no- ničnim potom in drugič, da na ne Ljubavna razkošja so edina, ben živ organizem, ni enorodna pravi v ustih se nahajajoče kisli-ki imajo enačaj splošnosti in ena masa, enakolična vsota voč ali ne neškodljive. Večina zobntti kosti vsled česar imenuje ljudst manj številnih nediferenciranih oraškov obstoji iz kreot. I " . . , , I " . VT . . , x . registrirani, kakor indske kaste j^o važno orodje za čiščenje Ne da se tajiti, da so La brahmioov do sudra ali lami- zob je zobnik, ker se le z njim za 10. veka pozitivne vele dognale, ^ ^ ^ e^rja jn ^ ^^ da živi poedinec le za vrsto " L, do vazala ^ cehovnika, tako daLledki med zobmi. V mislih rma-edino trajno življ^o reahteto, ^ r„redi p0cMlincev, ki jim mo tukaj seveda le zobotrel>ce, ki ^ kot,Com 18' Veka <,Wnne |vsled golega rojstva pripadajo, neL, shranjeni na uinlvakii mizi, ne smejo zamenjavati ali pa sčasoma pa onih, ki so v gostilnah sploh izgube svojo zakonito opredelitev, na razpolago.. Najbolj?« zobniki kakor v Kvropi in Ameriki p< |so oni iz gosjih peres, ker so do-francoski revoluciji, da izjemoma I volj tenki in vendar precej moč vali, da je družba zastran i>oe ,nfVT ^.'V" n' 1 preinika v »eioloaki in ao-ialistič «»korckoc po »o. ,aln. kap - Va nHtoliko u.žji to<1a" prav- ni smeri proti dedsčini 18. veka, a.n,08t'- Un način w tudi lahko oi-iatgo proti pret ranemu individnalizmu. lfncm ^^*T prealedki med zobmi s svilnatimi ~ , , - i. _ : I staja jo različni razredi kot 1 nrt mi. na, slednjemu zakonitemu ni^eli- 0o trctjega ,eta naj mati otro. ranju upirajoča se dejstva, dokler| ku ^^ ^ ^ V!iaJ.em ¡¿ivin- Seveda kale biologija, da s<» je izogihati nasprotnega ekstrema, v katerega so padle utopiatične in. . . . ... ... ^ .« • —------—----- komunistične smeri socUlizma. Tenjlh ^^ ju hrane, vsaj pa zjutraj in po vidijo samo družbo in popolnonial*14! .. |aebno zvečer. Od tega časa naprej pozabljajo na poedinea. Biološki zakoii pa je, da je življenje agregata produkt življenja poedinee v, Ravno Karl Marx je jasnejšej^j H otrok poi^,,^ nxrtäi man kot kdorkoli odkril njih rajson JMčiatiti svoje zobe, navadi naj se ..................... r____________ j etre v nestanovitnosti socioloikih I rabiti zobno ščetko. (\ se v tej kakor "izhaja življenje ' poedinea |P°javov in v različnosti gospodar |ji mladosti pri otroku stro-iz sodelovanja njegovih elemen tarnih organizmov. Zadosti je dokazano, da stoji konec 19. in začetek 20. veka ozna čujoči socializem v |>opolnem so ADVERTISEMENT UttMMrljMM) is. jaiiuvwx Mía. Bol. Pod. Društvi lakorponrano M. («hnvvll IMS » érU«i Iiimi Sedež: Frontenac, Hans. GLAVNI URADNIKI) Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Bos 72, Mineral, Kans. Pod pred« : FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kana Tajnik: JOH^ ČERNK, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK 8TARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kaas. NADZORNIKI: PONURAC JURftE, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kaas JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo edea Dolsr. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika Vse denarne poftiljatve pa gl. blagajniku. V šestem letu, Se preden izpade kak mlečnjak, se jiokažc zadaj v čeljusti prvi stalni zob, to je prvi ineljač stalnega zobovja. Akoravno je ta zob največji v človeškem zobovju, ga mnogokrat ne opazi mati, ali ga ima še za mlečnika. Ta zob je poselvne važnosti: od njega sta mnogokrat odvisna razvoj in pravilna lega celega pravilnega zobovja — V sedmem letu se menjajo spredaj srednji zobje in v- trinajstem letu je ta proces menjavanja že končan. Takrat ima otrok 28 zob. šele pozneje, t. j. od sedemnajstega do štiridesetega leta se prikaže tretji meljač, takoimenovani zob resnosti ali modrosti (\Veits-heitszahn). Ta zob mnogokrat sploh več ne prodre, ker ne najde prostora v premajhni Čeljusti in poznejši rodovi ga najbrže sploh ne bodo dobivali. Nasprotno so imeli naši predniki pred mnogo mnogo tisoč leti več zob kakor mi. Cim bolj so se razvili možgani, tembolj je zaostala čeljust in z njo število zob. Samoobsebi je umevno, da veljajo za gojenje stalnega zobovja ista načela, kakor za gojenje mlečnega in ta so: 1.) skrb za zobe doma in 2.) negovanje zobovja po zobozdravniku, Če se je otrok agodaj navadil ravnati se po teh načelih, mu bo to kot odraslemu Človeku neobhodna potreba, kakor jura vi pregovor: 4 šel vet na, obleke in odbojno učinkovan-1 spat in ne bo šel k zajtrku, ne je v vsaki fazi družabnega živ-1 da bi si prej osnažil zobe. ........... . ,..... — 1i°nia- je tragično ozadje S tem sem vam kratko razložil, glasju z rezultati znanstvenega I človeškega življenja nasprotje L. ;em obstoja negovanje zob do-mišljenja, tudi v naglašanju za molečine. darvinizma in socializma, kjer se M miri strani. f«e 8e dovede otroka We takrat najtesnejše fipaja. I Velika važnost zakona o ru/redlk zdravniku, ko ga že boü zob, nem boju leži ravno v prepriče-|tedaj boli tudi potrebna operaei VII- valnem dokazu, v čem da obstoji!ja. S tem zadobi otrok tak strah Boj za obstanek in razredni boj. I jedro socialnega vprašanja in ka-IpTed zobozdravnikom, da ga star Darvinizem izvaja ves mehani- tera pot pelje do njega rešitve. |5i težko zopet dovedejo k njemu, zem zoološkega razvoja vrst iz bo-1 Dokler ni bila dokazana gospodi Kakor hitro se poka/.c v kakem ja za obstanek, ki se vrši deloma darska podlaga nravnih, pravnih zobu luknjica, se naj takoj zali-med poedinei iste vrste, deloma in političnih razmer s popolno ja-1 je j s tem se otroku ohrani mleč-med različnimi vrstami. Prav tako snostjo, so se izčrpavala socialno nik še do tega časa, dokler «c ne izvaja marksizem mehanizem dnr I -reforma stremljenja čisto nedo- nadomesti s stalnim zobom. (V se žabnega razvoja in zakona o raz-lločeno v zahtevi in delni osvojitvi pa ne zgodi nič, začne zob kmalu rednem boju, v katerem vidi gib-1 samih sredstev, javnega pouka i. I boleti, otrok ne more več prav no silo človeške zgodovine in znan t. d. Ne da se tajiti, da so te pri- jesti, ker ga pri vsakem grižlja-stveni ključ do nje in ki ga sma-ldobitve bile zelo koristne, ampak ju zaboli. Navadno se naenkrat tra tudi zr ideal in breizpogojno najsvetejše je ostalo masam nedo" pojavi več takih, gnilih zob in lah normo političnega socializma, kilaegljivo in nevidno in nasproti go ko se zgodi, da otrok vsled večnih se tako odtegne vsemu pratznemu,|spodarski premoči priviligiran^ev bolečin in pomanjkanja hrane o-raztezljivemu in onemoglemu po-1 so visele vse pridobitve in konce- slabi, tako da je mnogo bolj po-lovičsrstvu čustvenega socializma. I sije v zraku, brez korenin, odloče-ldvržen raznim nalezljivim bolez-Kakor je postanek življenja raz ne od ptmdovitih in trdnih tal, kilnim. Edina pomoč v takem aluča ložilo stoprav spoznanje boja za dajejo trajne moči in življenja. I ju je, da se boleči zobje odstrani-obstanek. prav tako nam je zgo- Danes, ko je socializem, in sicer jo. Na takem mestu pa, kjer so dovina človeAtva umljiva šele po še nikoli s tako znanstveno ostri-1 bili mlečniki prezgodaj uničeni, zakonu razrednega boja: šele po-1 no kot po Marxn, odkril v osebni I zaostane čeljust v rasti; ko pro-slej postanejo anali barbarstva.! prilastit vi zemlje in proizvajalnih d ro pozneje stalni zobje, ne naj poikultnre in civilizacije nekaj sredstev jedro vsega vprašnnja I dejo potrebnega prostora, iz če-drugega kot večno izpremenljiv danes trka vprašanje ostro, jamrlsar rezultira mnogokrat nepravil-katlejdoskop individualnih činov, I in neizprosno na zavest moderne-1 na lega stalnih zob. Tako stalno silna in nujna drama, ki je za- ga človeštva. zobovje, kjer so zobje pregosto vedno sli nezavedno — v najne-l (Dalje prihodnjič.) ali nepravilno zakajeni, se mnogo znatnejših podrobnostih kakor v teJ^je sna/i in radi tega mnogo svojih najkolosalnejSrh katastro 1) Pr. Lefargue, "II materiali-1laglje oboli na zobni gnilobi; pr-fah opredeljena t** »osnodarskih I smo economico di Marx" (Criticalvi vzrok pa je bilo temu zanemar razmerah, tej natorni in zatorej I Sociale 1804.) |jeno mlečno zobovje. Vsakemu zol>ozdravniku se velikokrat pripeti, da mu pacijent po pravici toži: "Jaz storim vse za svoje zobe, jih gnažira, grem štirikrat na leto k zdravniku in vendar vse zaman. Zobje mi gni-jejo naprej". In takih pacijentov je mnogo, taki pacijenti smo več ali manj vsi. Vzrok temu nismo mi sami, vzrok temu so naši pred niki, naši starši, naši življenski pogoji, na&a kultura. Naše zobovje je degenerirano nc samo, kar se tiče števila zob, ampak tudi glede kakovosti in odt>ornosti proti gnilobi. Drugače si ne moremo raztolmačirti žalostne resnice, da ima v evropskih mestih najmanj 95 odstotkev vse mladine slabe zobe. (Op. ur.: Tudi v Ameriki ni boljše). Zakaj živalim nikoli ne gnijejo zobje in zakaj opažamo Utto tudi pri divjih narodih, pri katerih kuharska umetnost še ni razvita? Ker ti rabijo svoje zobe zato, za kar jih jim je dala narava. Njih življenski pogoji so taki, da morajo izdatno rabiti svoje zobe; oni uživajo svojo hrano, bodisi sirovo meso, bodisi vegetabilično hrano, v taki obliki, da posamezni individium sploh ne more«ekzi-stirati brez dobrega zobovja. Radi tega koj izgine vsak v tem ozi-ru slabejši' individuum in mu m dana prilika,-prenašati svoje slabe lastnosti na svoje potomce. Tedaj izdatna raba zob je prvi pogoj za močno zobovje. Vsak organ, vsaka mišica, ki se izdatno rabi in vežba, se močno razvije, jrasprotno degenerira vsak organ, ki se ne rabi. O tem se lahko prepričamo povsod in vsak dan. S tem, da krepko grizemo trde stvari, postane cirkulacija krvi v čeljusti živahnejša in v zobeh se deponira več vapnenca in vsled tega postanejo zobje trdi. Dobro zavapneli, trdi zobje so pa naj-zaneslivejše varstvo proti gnilobi. In sedaj, cenjeni poslušalci, si predstavljajte kak moderni me- nu. Z vso rafiniranost jo, z vso u- . metnostjo moderne kuhinje se skrbi za to, da 4obem ne preostane niti najmanjše delo! Seveda s tem ne mislim nika- 4 kor reči, da naj gremo nazaj na stopnjo divjih narodov, navedel seni jih samo zato, ker nam kažejo pot, po kateri moramo iti ako n hočemo preprečiti popolni propad 1 človeškega zobovja. Našega zobovja ne bomo mogli več mnogo po boljšati ampak koristili bomo našim otrokom in poznejšim narodom. Vam, častite matere, polagam na srce da daste svojim otro kom kakor hitro so zato zmožni, krepko trdno hrano, katero morajo izdatno žvečiti, da jim daste rajši redilen rženi kruh s trdo skorjo, kakor ničvredne slaščice in prazno belo pecivo! Otroci in njih otroci Vam 1-odo hvaležni za to. Bna najvažnejših točk v moderni medicini je profilaksa, to se pravi sitremljenje za tem, da preprečimo boleani, preden se raz vijejo, ker bolezen je lažje prepre čiti, kot pa jo zdraviti, kadar je žc razvita.* Ravnajmo se tudi mi po tem načelu, da našim otrokom — pri nas je seveda že prepozno — zobje sploh ne bodo gnili, potem jih tudi ne bo potreba zalivati. Kakor že omenjeno, dajo največjo, garancijo zoper irnilobo dobro zavapneli zobje. Naša skrb mora torej biti, da dobivajo naši otroci močne, dobro zava,pnele zobe, ki so mnogo manj podvržni gnilobi. Ali je to *ploh mogoče doaeči in kaj nam je storiti v ta namen! Eksperimentiralo se je v ta namen z raz.linčimi živalmi, z levi, z leopardi itd. Ako se je dala noseči materi hrana, ki je imela v sebi veliko vapnenca, je bilo pri mladih celo okostje in tudi zobovje močno razvito, v na-spro^tnem slučaju pa so bili zobje iu koeti pri mladih slabo razviti. Ravno tako je pri človeku. Pri njem se začne mlečno zobovje razvijati že v drugem mesecu em-brijonalnega življenja in v sedmem mesecu so krone že Zavap-nele. V tej dobi torej mora mati dovajati sebi in s tem tudi otroku kolikor mogoče mnogo vapnenca in to se doseže s primerno hrano. V tem oziru grešijo zastopnice lepega spola, posebno imovitejših slojev naravnost neverjetno. Namesto da bi redno uživale krepke izdatne jedi, trpinčijo svoje želodce z različnimi praznimi Sladkarijami. Poseftmo priporočati je, da se v tem času uživa redno v malih množinah sočivje, katero ima poleg zelenjave in jajc največ vapnenca v sebi. (Konec prihodjnič.) NAROČITE SE NA DNEVNIK "ZARJA" I Kdor ieli čitati podučne članke o socializmu in novice is starega kraja, ta naj se naroči na edini ■lov. socialistični dnevnik "ZAK-JA." 'Zarja' izhaja ▼ Ljubljani, de-lenburgove ulice štev. 61 II in stane za Ameriko $6 za celo leto. ** 5. OKTOBRA JE PRVA RDEČA NEDELJA! ČE VAM JE POTEKLA NAROČNINA. A-LI ČE BI SE RADI NAROČIIJ NA PROLETARCA, STORITE TO NA TA DAN SAMI ALI PA POTOM NAfiEOA ZASTOPNIKA V. I. Dimitrijeva: EDEN. Ob desetih so pričeli streljati. Težko in mogočno so gTmeli to» I "toovi, govorno in urno «o ropotale strojne puike, in na dnu teh gvokov ao je čulo neprestano, hitro drdranje strelov is puik. laza vogala ao streljsli na vsakega, ki j» neprevidno pomolil nos na ce-streljali so v okna hiš in v cerkve. In ataro, z mshom pora-tlo kretnkko zidovje se je stre-ailo in ječalo pred hruščem ka-.Bonadc« kakršne ni aliaalo niti ob Napoleonovem vpadu 1. 1812. M «sto je kazalo nenavadno lice. Okna so bila zaprta in trdno zabita z deskami; tramvaj a konji že davno ni več vozil; ves vsakdanji potek življenja je bil moten,, prebivalci so utihnili in ao se preplsženi skrivali po hišah ; od časa do čana je podil iz-vsiček, konja krepko priganjajoč * vajeti, po praznih cestah in ' strahoma je poslušal žviiganje krogel. Radovedne kuharice, ki ao hitro odele rute čez glavo, so gledale izza vrat in govorile: 41 Ali že zopet strelja jot" 44 Strelja jo, streljajo, mamica! Krü boiji 1 JCsj bo is tega! Mrzel pot me obliva ... še nakupovati ne morem, taJco žvižgajo krogle okolo." "Res, prav tako je, kakor da bi stanovali v trdnjavi. Ves dan je včeraj sedela moja gospoda 3 hrei kosila in večerje, pila je le čaj in drugega nič. V službo go-*pod tudi ni šel." 44Kaj služba, preljuba! Vsak trenotek te lehko obatrole. Kamorkoli grea, streljsjo topovi in ae pode kazaki. Predvčerajšnjim jih je sreČsl moj gospod. Komaj je odšel, so že pričeli vse razbijati . . . tedaj je sedel na tlak in jokal - " W Hu-u-ui! je zamolklo zadonelo nefcjs zgoraj in koj nato kratek, težak udarec; stene sosedne hiše so ae smajale in ropotajoč je padel stslpič ns tlak. Kuharice so zakričal* in isffinile. Kanonada je grmela, janno so drdrsli streli bs poik. Prav taiko je bilo, kakor da se podi tisoč slih dnhov z glasnim smehom in vriščem čee or-jasko mesto, v divjerf veselju vse uničujoč, vse rartrgajoč . . . Gorje, kdor j«n je prišel čez pot. Preko ceste je letel deček, brezskrbno žvižgajoč, a košaro na glavi. Ni imel daleč, takoj tam na despi strsni je bil doma. Ali zli duhovi so Že prežali nanj . . . Lzza zidu je previdno prikuka-la pušk in a Zablisnelo je, za ropotalo. Začudeno se je oarl deček naokolo, visoko je plsnil in padeJ kakor pri igri na sneg . . . Puškin s cev je sopet izginila, vse je bilo mirno in tiho; deček se ni gsnil. Le rdeč potočeik, iz katerega je narahlo puhtelo, je tekel p» snegu, vedno širji in šir-ji . . . In spet so zagumeli topovi. Tz sosednje mika je prihajal pretresljiv glas, nato je neznanski krik fHiereeal kakor oster nož sveži, mrzli zrak. Drobec granate je rsztrgsl konju lÄkotnico. Krčevito je tolkel konj na tlaku okolo sebe in z v«o močjo se.je tru dil, da bi vstai, ali iz rsne je vre la kri v gorkem potoku, slabot-, nojši in slabotnejši je postajal konjev 'napor, pogled njegovih velikih, pametnih oči je postajal vedno motnejši in se prevlckel s smrtno meglo. Nad njim se je sklanjal v osni k in kričal z blaznim iij srditim glasom: "Ustrc Ijen! ITstreljen do amrti!" Konj se jc zganil zadnjikrat in izteg nil noge. Voznik je tulil. "Proč r*>jdi," mu je nekdo za-klical. "Hitro pojdi, drugače u-strele še tebe!" Voznik )>a je gledal z blaznim pogledom, na mrtvega konja. "tfstrele! yas naj postrelel Prokleti! Morilci l Vsa Rusijo hočejo ugonobiti! Ne, tega ne bodo storili 1 Velika je Rusija! Na barikade pojdem! Vrat pregriznem morilcem !M Bič, ki ga je držal v roki, je zagnal v stran, potem se kučiho in tekel, vpijoč in grozeč. Topovi so grmeli, zlobno in re-ilro so se smejale strojne -puške, stari kremlski zidovi so bridko ^lajcčali is stoletnega spanja. p Ves dan so streljali. . ... £ Od žsranja in krvi omamljeni, »o zavzeli v naskoku večkrat vojski barikade, ali kakor gobe po dpiju so zrasle zoj>et, in če so ► trn«H eno, so zsdeli kmslu ob drngo, zapletli so se v žicc in pa- m dali, jesni so se odmiksli in zopet nankakovali in zopet obstali pred nensdno zraslo steno, ki jim je zapirala pot. Revolucionarjev niso mogli prijeti, akrivali so »e nekj«, tako da so vojski prišli ie ob um in niso vedeli, • kom da se bojujejo, kdo da je ta nevidni, tajiimtveni aovražnik. Včaaih se jim je zazdelo, kakor da bi ne bilo nikjer revolucionarcev in kakor da bi bile barikade alepil-no delo aatanovo. Strah, porojen l* vražarstva, ae je priplazil v njih preproste duše . . . Najra je bi bili utekli, kouičali to nekoristno, nezmmelno vojno z nepoznanim sovražnikom po ceatah in ulicah velikega mesta, sredi med hišami in cerkvami a pozlačenimi križi. Ali krogle, od katerih je vsaka zadela, ki so izza barikad letele nanje in šumele nad njimi kakor majhne, hudobne ose, ao obujale v njih «lepo besnoat, vra-žarski atrah ae je izpremenil v grozo in strah pred smrtjo in zopet ao navalili v zaprte ulice, na-skakovali barikade, razdejali, raztrgali, poiigali so, ne da bi vedeli kaj, ne da bi vedeli zakaj. Ena barikada se je zlasti odlikovala s trdovratnim odporom svojih braniteljev in je pošiljala ( smrtonosne krogle. Zgrajena je j bila trdno in umetno in vreč, nagnjenimi a snegom. Vreče so bile polite z vodo, ki je zmrznila in vreče tako trdno združila, da se je napravila ledena stena. In za to netprodirno steno se je v«di-govala druga iz ravnovrstnega pohištva, vrat, stopnic, podrtih brzojavnih drogov in sodov. Troj no omrežje iz medene žy»e jo je ovijalo od zunaj in na/ vrhu je plapolala ponoano in veselo široka. rdeča zavtava z napisom: 'Živela svoboda!' Dragonci so večkrat naskočili barikado, ali male hudobne ose so jim prifnčsle nasproti z jeznim brenčanjem, vsesale ao se zdaj v tega, zdaj v onega, padali ao vojaki in konji. Preklinjajoč ao bežali dragonci, vlekli so za seboj ranjene tovariše in spotoma so streljali v brez mejni beanonti na mimo mimoidoče. In ledena barikada je stala še vedno ponosna in nedostopna in rdeča zastava 'je plapolala veselo nsd njo in vriskala je svojo nemo željo: "Živela svoboda!" 41 To prokleto barikado moramo na vsak način dobiti," je dejal oficir svoji četi, ki se je valo-voljena placrila po uldcah med napol podrtimi barikadami. "To je nijvaritnejiis in nsjhujša točka, tatn je gotovo najrveč teh malo-pridneževi" Vojaki so molčali in leno gledali okolo sebe, kje da bi uzrli pripravno zasedo. Trdi sneg je škripal pod njihovimi nogami in odmjerjena hoja je odto odnevala v izdajalski tišini pustih nlic. Dati se je nagriibal, ali nikjer ni zableščala luč — vse je bilo kakor izmrto. Gosta tema je ležala črno v globini zaprtih vrat, skrivajoč tajinstva in oznanjajoč nesrečo. Po hišah, kjer je še pred kratkim kipelo življenje, veselje in svetloba, je vladala globoka tišina; za okni so se motno svetlikali spuščeni zastori. JljJo je, kakor da bi gledala smrt sama iz njih — budnima, poželjiva,' zmagoslavna smrt. . . . Vojaki so molčali. ' Poslušajte otroci," je prijazno dejal oficir, ki je s strahom začutil nemirno razpoloženje vojakov, "otroci, potrudite se vendar! Sami veste, da morajo biti izdajalci krepko kaznovani. Le služite batjuAki carju, dobro vas bo poplačal. To proikleto tolpo moramo razsekati na kose." "Potrudili se bomo, gospod lajtnant," «o mrmrali vojaki. ('uj — na vraftih 1iise se je nekaj zgenilo, drvilo po cesti. Vojaki ih ne morete dobiti, naroČite jih od nas. W.F. Severa Co. CLDAR PAP1 DS O V V A Dr. W. C. Ohlendorf» M. D. Zdravnik as netranje balam la •ndrarailka preiskava hraaplaiaa—pis lati j« la zdravila 1084 Bit» Ialaai Arv Chicago U red a je ad 1 da S f Cd.; ad 7 do • svačar. Izvaa Chiang* to«i bolaiki aaj pile jo alovea^. Delavci na Anrori, Mina., In tisti, katori pridete na Anroro, ne posabite iti Kovačev "Saloon" kjer vam la sodr. Movlan postregel s hladno in aveio pijačo in naijskimi smodkami. Delavci, podpirajte svojo organizirane tovariša. ANA KOVAČ, Main ulica, Aurora, Minn. SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWITZ, 198 — lit Ave., Milwaukee, Wig. Izboma pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljudno sprejet. JOE POLOVICH do danes najmodemeiii KROJAČ dela obleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj aproti med tem, ko vi čakate. 3129 Broadway, SI. Loais, Wo. LOUIS RABSEIL. moderno urejen salun IA 411 8MII III., KEIOSNA, VIS Telefon 119» ALOIS VANA — izdelovatelj — sodavicc, miacralB« vode in rai- ■Ifc Bcepojalb pljad. LSS7 Bs Flak 9L Tal. Osnal 14M S AI^OON z llljiriiB ü ktfljiičiB Poleg aaloona dvorana sa drultvene aeje, veselice itd. «Jotin StražlAar Sil Markst St.. WaaMgaa. III. PSmo k. KI. AVSTRO-AMERIRANSKA Črta. NIZKE GEDNBS. t«i Velike električna lts£, izvrstna knhinja, viz« zastonj, kabine trvtjiga rnzgrsdn • na paraikn Sledeči parniki odplujejo ob 3 u«i popoldan is New Yorka: ArgcatlBB - 28. Oceanic .... 7. Martha WashiBfloB ., 14. |ul|B Za vaa informacij« ae obrnit« na ¿lavna zastopnike PHELPS BROS. & CO. fiM'l Alt'«, 2 WisMiftn St., Nn Tut. nli pa na drnge nradne zastopnike v Zdrnlanib državah in Canadi. POZOR I SLOVENCU P0Z0RI 8ALOON a ■oderslm kefUtttes piv« v andMdk in pijafe tar Potniki Me MARTIN POTOKAR, 16J6 Be. Csntrs Avs. Okiotfa Turnava, 10. V tovarni za oklene obročkt» je včeraj všled požara nastala eksplozija. Enega de-lavcs je raztrgalo na ko»e, pet d mirih je težko ranjenih. Pravijo, da je im«d ubiti Sollman dinnmit-ne i»atrone pri sebi. 5. OKTOBRA JE PRVA RDEČA NEDELJA! ČE VAM JE POTEKLA NAROČNINA, A-LI ČE BI SE RADI NAROČILI NA PROLETARCA, STORITE TO NA TA DAN SAMI ALI PA POTOM NAŠEGA ZASTOPNl-KA / E. BACHMAN 1719 S. Centre Ave., Chicago, m. je največja česko9lovenska delavnica zastav, znakov, čepic in v?eh društvenih potrebačin. Zahtevajte takoj po potiti moj veliki cenik, ki ga Vam po«ljem — popolnoma zastonj. I. STRAUB URAR 1010 W, 18th 8t 0hica*o, ID Imn večje aaloge ar, vorifti«, prm« nov in dragih dragotte. Iarrtnjs HS ▼onkoTretns popravila v Uj etre*i y> aiaki Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia jrramofone zlatnino in srebrnino, obrnite ar na naa! f y A. J. TERBOVEC & 00. P ,0. Box 25, Denver, Colo. M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen sdravnik. Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 476. 1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 8996. GOSPODINJE POZOR! Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo §e dovaža na dom. G. Mamčllovleh & Co„ 331 Greeve St., Conemaugta, Pa. Tel. Con. 4050. is»» ww^wi V Važno upražanjgf 1 T% f% mi opravil mm W naifije o »nctnsjt ( Konzularne, »tm /ifr/^i^aukcc Razno. Dublin, ¿0. sept. Dečki, ki obiakujejo učne zavode, ki ho v zvezi s katoliško katedralo, ho ae pridružili veliki mani stavkarjev. Korakali »o z njimi v paradi skozi mesto. Ko so prišli v šolo in sp je pri-' čel pouk, so imeli rabiti neko knji go, ki je izdana od nasprotnikov linijskega delavstva. Dečki so se pričeli temu proti-viti. Kakor na potvelje ae dvignejo vsi in tflaano protestirajo proti rabi te«li knjig. Učitelji so se trudili mlade pro-tivnike potolažiti in jih umiriti z lepimi besedami, naj odnehajo od svoje protivuceti in naj se pokore učiteljem. Ker ni to nič pomagalo, so prijeli za palice. Mladi štrajkarji so ae pa posta4 vili v bran in so začeli metati v učitelje svoje ročne tablice, ravnila, črnilnike, — sploh, kar so dobili v roko. Dva učitelja ao tako zelo premikastili, da sta morala v bolnišnico. PONESREČEN ZRAKOPLOV. Helgoland, 10. Snoei okrog 7. je ponesrečil zrakoplov nemške mornarice "L. I." 18 morskih milj severno od Helgolanda, ter se je potopil v silnem viharju. Torpedovke, ki so prihitele na pomoč, so rešile a^st mož; pogrešajo jih pa še šestnajst. NOV KOMET. Berlin, 10. Na zvezdami v Sije-raisu na Krimu je astronom Na-jumin odkril nov komet. Kunschakova pritožba. Iz Dunaja se poroča, da je ka- sacijsko sodišče zavrglo ničnostno pritožbo Schumeierjerega zloglasnega morilca Kunschaka. panijah Öraaz-Seerenyi. Ung, Hač-Bodrog. Baranjs, Hajdu in Zempliu. Kdor pa nima ničesar druzega, kakor samo denar, je pa ie večji revež, ker niti med Človeško družbo ne spada. Ako človek nima denarja, je siromak; vse se ga boji. Marsikdo trdi: "Sloga, ta nam je potrebna." Kakor hlitro pa pride v resnici čas združenja, se že spremeni in ne odobruje več tega, kar je preje sam trdil. Kdor se strinja še z manjšo plačo, kakor jo dobivajo delavci danes, ta gotovo ne privošči kruha ubogim delavskim otroči- čem. Zionistično vseučilišče. 9. t. m. je zionistični kongres na Dunaju načeloma sklenil ustanoviti v Paleatini židovsko vseučilišče s hebrejskim učnim jezikom. Dasi za prispevke še ni bilo nobene agitacije je, vendsr že 400.-000 frankov podpisanih. (Kako bo s hebrejskim jezikom, je pa vendar vprašanje. Na sedanjem kongresu je nekdo govoril hebrejsko, pa sta ga menda vsega skupaj dva delegata razumela). Kongres je bil jx*noči zaključen. Obdolženi požiga. V New Yorku so zaprli očeta in sina Vitrano in Ivana Bnttasuoco pod obdolžitvijo, da so hoteli v Vitranovi brivnici podnetiti, da bi doibili zavarovalnine $1000. Buttasuocija, ki je posestnik bi-ljardne igralnice, dolžita oče in sin, da ju je on naščuval, napravil cel načrt in tudi zazgal proti plačilu $200. Policija je našla v brivnici posodo, še napol napolnjeno z bencinom. Tudi blazine in blazinice brivskih stolov so bile prepojene z bencinom. Ako bi ne bil ogenj še pravočasno zaaačen, bi 'mogel- nastati grozen požar, ki bi spravil v ne arečo vsp okolico. Krog iu krog ao namreč same lahko zidane leaene hiše, v katerih je počivalo v globokem snu 200 italijanskih družin. — Visoka starost. V Gradcu je umrl najstarejši meščan posestnik Pavel Dimbock v, starosti 101. leta. Dnaj, 10. Bakteriološka preiskava je dognala, da sta se v okraju Skole v Galiciji blizu ogrske meje primerila dva slučaja prave kolere. Sarajevo, 10. V Tuzli je zopet nek delavec obolel ob sumljivih znakih. V okraju BrČka je en nov slučaj. Budimpešta, 10. Kolera se epi-demično razširja po velikih žu ** 5. OKTOBRA JE PRVA RDEČA NEDELJA 1 ČE VAM JE POTEKLA NAROČNINA A U ČE BI SE RADI NAROČILI NA PROLETARCA, STORITE TO NA TA DAN SAMI AU PA POTOM NAŠEGA ZASTOPN1 NAZNANILO IN VABILO. Stem ste vabljeni vsi rojaki, ka teri stremite po boljšem življenju, neodvisnosti, samostojnosti in uživati sad avojega truda, da ai pridete pogledati lepe in obilne pridelke tukajšnjih rojakov in farmerjev, ter ae prepričate na lastne oči in potem sodite po svojem premisleku, kje da je bolje za vas, mučiti se in garati po zaduhlih tovarnah, rudokopih in enakih zdravju škodljivih krajih, za par dolarjev, kar komaj zadostuje za boro življenje in vsakdanje potrebščine, ali pa biti samostojen, in neodvisen, sam svoj delodajs-lec in gospodar ns zdravem in sve žem zrsku v prijaznem in rodovitnem kraju, kjer se Vsše delo stotero izplača in kjer si v par letih po marljivem in dobrem goapo darstvu napravite eksistenco, postanete od vsakega neodvisen, sam svoj gospodar, ter premožen farmer katerega vsakdo časti in se mu ni treba uklanjati bosom, za iste krvav pot potiti ter njih žepe polniti, ki vas v zahvalo za to, v slučaju bolezni in onemoglo sti brezsrčno odslove in Vaše mesto z novimi močmi nadomestijo, ne oziraje se na vas. in vašo uso do. Pomialite nekoliko, pripravite si boljšo bodočnost, da bodete enkrat uživali sad svojih žuljev in truda, da Vam ne bode potreba ua stara leta skrbeli kje bo-dem spal t ksj bodem jedel? iti kaj bode z mojo družino v slučsjn da oholim ali celo nmrjem. Se Je priložnost in čas se takih skrbi rešiti in pripraviti sebi in svoji družini boljše življenje in brezskrbno bodočnost. Kupite si kos dobre in rodovitne zemlje v prijaznem in lepem kraju Wausaukee, Wis., kjer imam še precej rodovitne zemlje na prodaj po zelo nizkih cenah in ugodnih malih naplačilih, tako da si vsakdo, ako ravno je pri malem denarju lahko zemljo kupi in si boljšo bodočnost preskrbi kjer bode brezskrbno med rojaki v tej slovenski farmerski naselbini sad svojega truda užival in kjer je v zadnjih 4 mesecih že nad 80 rojakov svoja posestva kupilo, kar je jasen dokaz, da je zemlja rodovitna, kraj prijazen in zdrav, dobra in čista voda, ugodno podnebje in klima, kjer še ni bilo nikdar slabih letin in kjer je vedno dober trg ter izvrstne železniške zve ze .? vsemi .večjimi mesti in trgi,. Kdor želi imeti posestvo v tem prijaznem in ugodnem kraju, naj pride naravnost sem v Wausaukee, Wis. Ako pa želi prej kakih natančnejših informacij, naj piše takoj na A. Mantel L. Box 221, Wausaukee, Wis. katere, dobi takoj in ^brezplačno. V dodatek naznanilu stem naznanjam vsem rojakom, ki so mi pisali, da pridejo v teku tega meseca, kakor tudi onim, ki so že kupili a se še ne naselili, da sem svojo pisarno iz Chicago preselil sem, ter se tudi sam tukaj za stalno naselil, tako da bodem lahko vsaki čas rojakom na razpolago in v pomoč v vseh možnih ozirih in potrebščinah. Ko se odločite sem priti, kupite vozni listek direktno do Wausaukee, Wis. in mi svoj prihod naznanite, da Vas tukaj na postaji pričakam in se za Vas zavzamem. - (Advertisement) Veselje in sreča. Prizadevati bi si morali, ds pridobimo toliko veselja in sreče i* življenja, kolikor mogoče. Bodi srečen in osrečuj druge. Prvi pogoj sreči je zdravje, in prvi pogoj zdravju je popolna prafeva hrane. Če prebava oslabi iz kateregakoli vzroka, jo Tri* trjsvo ameriško zdravilno grenko vino spet pripravi do redne delavnost^. Iz telesa prežene vso tvtri-no, ki ne spada tja, ter očisti in usposobi telo za prejemanje zadostne hrane. Prebavo to vinee pospeši. Zato ga uživajte pri izgubi slasti, pri zapeČenosti, notranjih bolečinah in krčih, pri razdražljivosti in oslabelosti. Pri želodčnih in drobovih boleznih je to vince zelo izdatno zdravilo, ki učinkuje brzo in gotovo. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chi-cago, 111. Kadarkoli rabite lini-ment, da prcienete bolečine, rabite Trinerjev liniment. Je najboljši. —1 Adv. Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agiti raj te ss "Proletarca"* Pridobita mu nove naročnike. "NoWork-No Pa^r The Workingman's Zanemarjen prelilml. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER odstrani nevarne poaiedice, ako se pravočasno rabi po predpisih, ki ao natisnjeni ua omotu. 25c. in 50e. rteklenice. — Pazite na ime in sidro na omotu. p. m. uchte! k to , 111 naH s*m4. Um ywk. i. T. L»r. Kleh.srjcr. Co„r. PtluU oUji.lo. «11 Mir » bell phone 1318 j f1sk Matija Skender SLOVENSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 5227 BoUer SI. Piltsburgh, Pa. 10 Cigarettes Kadile Izvrstne MEBO JL ^ CORK TIP CIGARETTES Brez primere P najboljši S Centn A. FISHER Baff «t Iaa sa rimlim mkimtM viae, smedke, Lil. I čvrsta! prostor sa ekrepčile. S7ee \t seta at.. oueaca, Tal. Law«dal« 1711 asu Desetletnico obstanka asz&m % Društvo Slavlfa, št. 1, S. N. P. J. dne S. oktobra, 1911. v Ptlsen Audltorlum. ISS1 Bine 1*1 and Ave. Začetek točno ob 2. url pop. VZPORED: Korakanje po sosednih ulicah. ••Pozdrav''; .govori predsednik društva "Slavna", brat Mat. Kure "Slavnostna zmaga" ........kl»mira «rdi. Ho*i deklamira gdč. Kozi Raček Veteranom'*., govori Ufrde. SNPJ., oziroma njegov pooblaščenec ii".........^..................igra godba "8okol" POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banke aa|eene|e In aalboll sl|«rit. Nato parobrodna poalovnica js največja na Zspadu In ima vas najboljše ocetnake črta (linije). Si/kart« prodajamo po kompanl)aklli cenah. POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA. Kaipar Državna Banka kupu|< In prodala In «amc«|u|« dcnnr vseh držav a vet«. - Pri Kaaparjevi Državni Banki ae izplača za lf.6 $1, biu odbitka. - Največja Slovanska Banka v Ameriki. - Daje 8* obresti. - Slovenci postre-ienl v slovenskem Jeziku. - Banka ima $6,»18,821.66 premoženja. KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blut Island Ave., CHICAGO. ILLINOIS CLEVELANDČANI POZOR! Bela) & Močnik i: 6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. IJ J *t ^mmmmm < ► ;; KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo ij ¡t moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo, ¡i Izdelujeva obleke po na|nove|£i modi. '•Hej Slovani Prosta zabava, Kaljiva po*ta in ples do 7. ure zvečer. DSUOI DHL:—Začetek ob 7. url rrečee. 1. "Serenada". .poje Slovenski Pevski Zbor "Slovan" iz 80. Chicago. 2. "življenje ni praznik"............deklamira ffdi. Helena Cvenkel 3. Slavnostni govor....................govori I. Svanut in J. Veričaj 4. •• Mornar"....................................deklamira P. fikof 5. "Pogled v nedolžno oko"................igra na piščalko F. 8kof 0. Igra: "PRAVICA SE JE IZKAZALA" OSEBE: Perjan, "krčmar..................................brat Anton Jalovec Kruljec, berač .....................................brat Ivan Žvanat Peter. ) ....................................brat Slave Tro&t Pavel, ) dijaka ....................................brat Frank ftvab Janez, ) ........................brat Anton Peagoj France, ) popotna rokodelca....^...................brat Frank Aleš Abraham, ) .. r?.................sobrat Ivan Koren Izak*» ) Žida krošn.jarja....................brat Nikolaj Mensinger Vstopnina ta osebo, 26c. Dame v spremstvu moftklh ln korporatlvna društva so vstopnine prosti. Za obilno udeležbo vabi ODBOR. J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-o galije, uniforme, pečate in vse drugo < > obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE COM [ 2616 South Lavvndale Aveaue CHICAGO, 1LL. Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantirano. IMSMI Pri ognjeni peči. -ž- Bo« proti Matijetu, uklonjenemu od trdega dela, ki mu lije pot curkoma ras vroče čelo ter si utira znoj s žuljevo roko: Kaj pa lenariš, ali si zato plačan t Matija dvigne svojo trudno glavo, prime za delo ter reče osorno, ne da bi pogledal svojega krutega priganjača: Obrisati se bom vendar smel, saj nisem suženj. Kot odgovor je dobil zvečer izplačan ves svoj pičli krvavi zaslužek. Naenkrat mu pade v glavo dobra misel, da se nasmeji na ves glaa ter eklene takoj, da ne bo več nikoli delal v tovarni, za druge. In kaj je storilf Cez dva dni se ga je že videlo, kako samozavestno je stopal po zeleni celimi in ogledoval lepo krajino. Zakaj bi je tudi nef Saj je na svoji zemlji, ki si jo je kupil ravnokar, na njej bo delal, živel in umrl. Neodvisen in samostojen je sedaj. Za aoaede »ima rojake in ti so mu tudi povedali, da so zadovoljni, ker zemlja obrodi selo obilno. Zdravi čisti zrak ga je v enem dnevu pomladil. Kako veselo je in vse polno življenja. Ne daleč od njega mulijo malomarno lepe pisane krave bujno raetočo deteljo in timoti, v cementni jami pe valjajo toleti prešič.V na drugem koncu vodi ošabno velik pisan petelin nebroj svoje pernate družine, nad glavo se mu zbira truma igrajočih se domačih golobov, iz visokega, dolgo i* debelo klasnega žita se vzdigujejo žvrgoleči'ifcrjančki, med gozdnim grmičjem pa ae mu naenkrat prikaže lepa glavica radovedne arne. Tedaj stopi v gozd in se vleže na mehki mah. pod košati hrast.. Kaka razlika med smrdečim in zaduhlim tovarniškim zrakom in med tem v prosti naravi. Vesel je danes Matija. Zemljo je kupil po ceni, ker je lastnik T. Kersten še precej star in hoče kolikor mogoče pTej vse prodati. Ostanek bo plačal na lahke obroke. V meatu Crivitz, Wia., je dobil loto semlje, kakor vsaki, ki kupi do 26. avgusta in tam si lahko postavi lepo hišo za rent, če ga veseli. In s kako malim denarjem je vse to dobil. Tudi vožni stroški so se mu povrnili. Is žepa izvleče knjižico ter ¿Ka s vidnim aado voljstvom ime zastopnika N. Piklor, 1526 Weet 21 8t., Chicago, 111., na katerega ae je obrnil zaupno glede' farme, ter žel) po tihem, da bi drugi rojaki ravnali kot on. » Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue v vogal Loomls ulice - Chicago. VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00 JAN KAREL, predsednik. J. F. ŠTEPINA BLAGAJNIK e Naše podjetje je pod nadzorstvom "deami^ Housa" čikaških bank, torej je denar popolnoma aigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ule-ge poštne hranilnice ZdT. držav. Zvriuje tudi denarni promet 8. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:80 popold^p; v soboto je beuika odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 11 ure d »poldne. Denar vložen v našo banko nosi trt procente. Bodite u vej areni, da je pri aaa denar naložen varno ln dobičkonosno. i i i II I I II II1 Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna= 21*4-40 Bine Ulaad Avenue, Chicago, Ul. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni Restavracija in kavarna " Jugoslavija". 1134 — W. 18 Str», CHICAGO, ILL. — Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči. Unijske cigare! — E. RICHTER, lastnik. ! ................................................. Conemaiiflh Deposit Bank 54 MAIN STR. CftNEMAUCI. PA. Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne uloge plačamo 4% obresJ. CYRUS W. DAVIS, predsednik. W. E WISSINGER^ blagajnik. Pozor slovenski goatllnlčarfl! Moja tvrdka je prva in edina alovenska samostojna v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjakega. Poskusite en saboj 12 steklenic, od vsacega 8 steklenice brinjevca, slivovca tropinjevca in grenko vino. Zagotovim Vam, da boste zado' volni. Dokaz je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca izgubil na tej pijači. Prodajem nekoliko ceneje kot katei« druga tvrdka, ker ne plačujem drazih agentov. Prodajem samo na debelo. A. HRVAT, IM N. ( hifjfitllel, |||. Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči. "BALKAN" KAVARNA - RESTAVRACIJA -IN POOL TABLE- li. Poldruga« -s- 1816 So. Centre Ave.