narodskih
řečí
Novice izhajajo v Ljubljani vsak teden dvakrat, nam
sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr* «fanez Btleiweis»
Veljajo začelo leto po posti

fl
?
pol
2fl. po posti,scerl 11.30 kr

Pecaj
XL
saboto
novembra
1853.
List
89.
Ali se člověk zamore tudi zoper žival
pregrešiti ?
Po spisu fajmoštra K. Fišer-ja.
jedd; — pregrešek je, ako živina strada, vi pa apravljate seno in otavo po kerčmah ali druzih
potih
jo napajate iz mlak
pregrešek je, ako pustite
5
da
ej
terpi
5
ji ne privosite ciste zdrave
vode
y uuvj , pregrešek je, «ivu j i vc^ uj mu mut n «.— Naravnost rečem: da! Veliko je za kmetij- kladate in jo terpinčite po gerdih potih, ktere bi
«	1 V	v	"lv-i	1	r ^ 1	V •	1	lit	fl»	VI	•	1	•	• .
?
ako
cez njeno moc na
stvo na tem ležeče, da clovek ve, da greši

ako
lahko popravili
pregrešek
5
ne ravna s živino, kakor se spodobi. Skoda! da	g maj ne
vse premalo se otrokom v soli in odrašenim na pri-	imenujete ;
žnici priporoča obnašanje do živine. In vendar je	kadar terjate od nje, kar storiti ne m omečcnje človeškega serca in omikanje ljudstva v
ako jo gonite na
tradat, ktere po krivem spašnik pregrešek je, ako živino pretepat
To in se več druzega je že za tega voljo pre
tako ozki zavezi z miloserčnostjo do žival! Ni grešek, ker si sebi samim škodo delate, zakaj ne še divjosti slekel in terdega serca tudi do svo- živina drugač gleštana in opravljena bi vam do jega bližnjega je, kdor nima serca do žival. Do- našala dobiček, kterega v tako zanemarjenem in
kler clovek misli „živina naj se pretepa, saj ježi- revnem stanu donašati ne more vina", pričuje očitno, daje še on sam živina. Otrok	Kako bo krava dobro molzla
, ce nima prave
vidi očeta iako, in kakor vidi, tako sam deJa.
postrežbe? če se pari v soparnem ali mrázi v merz Že Mojzes je dal izraelcom postave, ki so lem lilevu? če se ne čedi? če namest z lepo rav
ukazovale miloserčnost do žival, in v sv. pismu nate le gerdo ž njo, da je vsa plaha, če vas le
rjl/snnn •	mu o o o wv* ili nianrniro rr Irrln n íb VÍ(lí ^	láT f\ 1/ n li a L" a n i o I i ir n I i?I nlrnl n û rr» o i a
Kako bo konj ali vol vlekel, če ga je
5
stojí razločno: „pravicnemu se smili njegova živina
Če že pri pagan i h (ajdih) so bile postave
ki so veléle milo ravnanje s živino, je to očitno	vergla ^ ^«»v,	JV ťmwvSn«n, j«n«n,
znamnje, da so spoznali potrebo, lepo ravnati ž	suvali? Ali ni po slabih hlevih in sprideni piči se
Arabljan glešta in opravlja in kermi svojega	že dostikrat kuga vtepla v lileve, ktera se je raz
kost in koža? Al ni živina že dostikrat za
le zato, ker ste jo pretegnili, jahali,tepli
njo.
konjica, da je ljubo viditi. Zato je pa tudi arab- širila potem čez celo vas in čez celo deželo?
ski konj zvesteji.
naj
4/
lepši
5
naj bolji, naj krotkeji
5
naj
Prijatli, nikar
sami sebe ne goljufajte!
Spo
Poslednje leta se je vstanovilo po svetu več ravnali s živinico svojo
znajte vzrok stoterne škode, in vse drugač bote
1 *	V # t t	f
družb zoper terpinčenje žival — al te družbe niso
popolnoma segle do jedra; one
terpinčiti žival! ki se godé s
ozirajo
svarijo : nikar
seda
Marsikdo se čudi nad lepo živino svojega so
5
živino
na tistih sto in sto napák pa,
pa
spo dar, kteri
ne vidi, da njegov sosed je um en go
spozna, da živina je kmetijstvanaj
kmetijsko, se vse premalo veči bogastvo in za tega voljo lepo ravna z bia
Živina je stvar božja, in čuti, kakor mi
gom svojim
Zato dobra
dekla, dober hlapec
?
do
ve
bra gospodinja, dober gospodar oskerbijo poprej
selje in bolečine; gotovo je tedaj milost božja svojo živino, potem se le mislijo na-se. tudi nji nekoliko veselja odločila; gotovo tedaj ni
na svetu
5
da jo tepemo, psujemo in mučimo.^
Živina je stvar božja, določena v službo in
v prid člověku; pa Bog je člověku dal um
obraća vse v svoj pravi prid brezu m na stvar ravná z neumno

da
Tako gospodarstvo je pravo gospodarstvo, lepim ravnanjem s svojo živino si množi kmeto
vavec svoje premoženje in spolnuje Gospodovo za poved: „pravičnemu se smili njegova živina!a

ne
pa
živino.
da kakor
sirovo s
Ne bom dokazoval
ampak
da
živino
sirov clovek ravná škodo hočem popisati, ktera zadeva gospodar ja samega, ako gerdo
ravna s živino svojo.
Ljubi kmetovavci! vém, da marsikteri se bo
Pregled novih živinozdravniških skušinj
za vsacega gospodarja imenitnih.
(Konec.)
Od kod izvirajo mnogoverstne napake mlék

se
posmehoval, ako vam bom razlagal pregreške do zmiraj ni tako znano

kakor bi treba bilo, da bi ee mo
zivme
5
pa na zadnje boste vendar spoznali
govorim vam v dobiček.
?
da
gle te
pake od ve mit
Đa se mléko rado sk
Poslušajte me! Pregrešek je, ako svojo ži- krive
niso po novejsih skušnjah toliko povžite kisle zeliša . . . «. » » _»»
>
kakor prevelika vročina,
naj bo tedaj hram
vino imate v gerdih, nezdravih, blatnih, pre
kar naj bolj more, hlađen
Ce je mleko
t
f
soparnih ali premerzlih hlevih
je
5
ťivmvi«ini jijwiii,
ako živine ne če dite in pustite, da jo uši
pregrešek da se vi
1	•	v p	•	V « I
1
je
V I
del zato, ker je hram nesnažen
in
t eg
k
v njem
Da
smetana v m
t
ne dá
i
prid
* •
del od tod, da smetana ni prav
Gr en ko mléko izvira
Orinoko imenovane. V teh puščavah— piše učeni Ham
kislikasta in da je prev od nesnažnosti hrama, od povžitih pregrenkih zeliš bolnih jeter živ

od
živinčeta in spridenega žolča. lise na mléku, če niso kervine kaplice, s<
Rud
bold
jezieih, ki jih kramljajo, so eni r ur i
zivijo mnogoverstne plemena ljudí. Razločeni po
O to mák i in Ja-
popolnoma divjaki, ki nimajo nič človeškega ueke posebne na sebi, razun postave člověkově; kmetijstva ne poznaje,
sorte rudečega plesnj
i
ki se po vlažnih stenah
na
se živé le od mravelj, smole in parstí. Parst, ktero
pravlja; spremio vremena in snažnost hrama sta kmalo vživajo, je mastna in volna glina, prava lončarska
dpravila to napako
Da p
(modre) lise na glina rumenkasto-sive barvě. Marljivo jo iščejo ob bre
mléku izvirajo od povžitih modrih zelis, je prazna mi- govih Orinoka in Mete, in skerbno izberajo eno sorto
sel. le v
Haubner je vidil plavo mléko pri
h kmetijah
od druge,
kteri dobro ločijo po okusu. Tako glinovco
ki vrocini, pri majhnih kmetijah pa tam, gnetejo v emoke po 4 do G pavcov debele in jih pekó
, dokler skorja ruJečkasta
kjer hranujejo mléko v izbah (hisi). Tudi se z modrimi lisami združi večkrat plesnjivec. Ena skleda mléka za-
od zunaj pri majhnem ognju ne
more od druge to napako nalešti,
cr »
čkine močelke (monas
V ravno tem letoj prigodb, da so se ijudj
ker
liscens) v njem
postane. Preden jih jedó, pomocijo vsak cmok z aredijo maj- vodo. Dokler si jih Otomák ni vsak dan nabasal za
fuut ali tudi čez fant v svoj želodee, ni sit. Le kadar
beremo spet več žalostnih so vode njih rek prav majhne, si vlové tudi rib in želv
po
merk ovih konjih oku- (Schildkroten), ktere jim pa niso tako po
godu,
kakor
žili in pomerli
Potovanje križem sveta

Od hrane ali xiveia mnogoverstnih ljudstev.
njih ilovnati cmoki. Tako nečedin je ta narod, da celó med daljnimi stanovniki poleg Orinoka je prislovica znana : „nič ni tako gerdega, česar bi Otomák ne žerl".
(Dalje sledi).
Vsedli se bomo danes k mizam mnogoverstnih ljudstev po svetu in gledali bomo; kaj jejo, ne da bi
ponašali enim žlahnih jedi! in oblizko

ali
druge
zavolj revne hrane
N
• *
namen je visji
milovali
V sledu
za tem, kaj vživajo različni narodi, spoznali bomo tisto
>
resnico, ktero
so natoroznanci narn že davnej odkriii, da
po hrani ljudstev se ravná razloček narodov, se pre
minja
natora, telesoi
in duševni značaj člověka, da na
rodovnost je deloma izvirek živeža.
e bo
N
nam treba na dolgo in široko tega razkla-dati; vsak tudi preprost bravec bo resnico naših besed
lahko razumel.
Kar člověk
vživa tega
poseben sok; iz nareja vse od kosti do mož
, želodec njegov predela v nek soka postane kri; iz kervi pa se
častj
Starozgodovinski poraenki.
DEAE SVRIAE SACR.
V Rimi Pet. Apianus CCXLII. Razlomi Davoriti Terstenjak.
V
Ze smo dokazali, da je v indoslavenskem mythu solnca na
vadno bilo. Predstoj
njegovo
poterduje. Pobožen Indianec je ker mu je solnce bilo božanstvo , ktero vse
napis nam to visokost molil
t
V a
vetluje se vse
vse ozivluje, iz kterega vse izhaja, in v ktero povraća C William Jones Works VI. 41
Solnce ima v sanskritu več izrazov; nar bolj na vadna sta suris

y
in sùnas, s anus. Kore

iz česa človeško tru- niki teh besed se najdete

sur, strahlen, glàn
bstoji. Ni tedaj norčija, ako rečemo
>
da
noge, naše lice
>
naše
oči
so specene iz mesa,
e roke kruha
>
primeri : slavensko
ti, žariti, in
iagolu
î
vverfen, sehleu
krompirja, fižola in sploh

kar koli vživamo. Vsak
le
m
(glej
Eichhoff
primeri: slovensko su-je m

s u
200
str. 115, 116). Sury
govorjenje
je v
pa bo sam po sebi tudi razumel, da je tu od trupla, ki iz prahu vstvarjeno bo spet prah postalo, kar juterno solnce pomeni, pa je
sanskritu mozkega spola, slovenska ;
ženskega
j
zur a,
višjega,
neumerjočega bitja, ktero dušo
ne pa od tistega
imenujemo io kteri je truplo le začasno prebivališče
Napis D
S
venska zora, ne pa indiški Sûrya
očitno priča, da je to sla
Kar koli tedaj truplo pripomore k natori in zna- vseslavje božanstev iz vsih od Rimlj
čaju človeškemu
y
se
ečidel ravná po tem
5
clovek dežel, tako je tudi
enska zora prišla v Rim
V Rimi je bilo
i ogospodovanih
, Tudi
vživa. Kuhinja tedaj pričuje od
žlahnega
ali sirovega, je znala kakšna slovenska rodovina v Rimi živeča spo
omikanega revnega ali
ali
vje
priprostega ali omehkuzene

menik domaćemu božanstvu napraviti dati, kar večkrat
bogateg
člověka in od različnosti domovine najdem
da v
znih rimskih deželah spomeniki slaven
nje
ali
Pa tudi s
pridila
n
človekom se je kuhinja pozlahnila skih božanstev stojijo. Tako najdemo ua Francozkem Povej mi, kdo je tvoj tovarš, in povedal v mestu Niemes spomenik v čast modrici Vedi z na-
ti bom. kdo si ti"
je rekel nekdaj geršk modrijan. pisom Ved
Musae *)

rimsko tolmačenj
zra
Dandanašnji bi smeli ravno tako kaj jes, in povedal ti bom, kaj si
resuično
Ci
reci
povej, ven stoji, kakor to večkrat smo že vidili , postavim
me
j
>
Zateg
ako iz
voljo
mislimo, ne bomo tlačili prazne sla- bog B
Apollini Beleno, Apoll
Granno (p
slavski lučni
teg
obzira
pogledamo
po mizah ljudstev
tano
to je
drugi keltiski Gran, Grein), Herkuli Gadi feniski Melkarth. Pluto
V r a g u s
Pi'uto
Dostikrat je že rečeno bilo, da clovek je veliki
UragUS (fflej : Gnd. str. 60. 6. Gori - Schwebel str. 44.)
svét na malem. In zares
pri jedi se to ze poterdi. to je slavenski
Vrag,
imel
Rudstvo, rastlinstvo in živalstvo, iz kterih svet obstojí, so tudi stvari, ktere on skoz usta v-se spravlja. So namreč ljudstva na svetu, ktere živijo posebno le od ze- priimen, med di
Urag,
kteri je ednako službo
, kakor jo je imel latinski Pluto. Indiško solnce, imenovano Sûr y
i
je imelo več
gimi ime Ha m sa, kar pomeni labud
melj
iz
so tlinst
pa druge,
ktere si jemljejo svojo hrano le po pravem bi se zvati
b élu d
i
in spet
druge,
ki
V •
vijo od
v •
i
takšnih metathez
1
to je, tako prestavljanje čerk ima vsaki jezik
5
primeri ger
vsacega
pola. Clovek je stvar, ktera vse jé
ško
Kakor pa je rastlina, ktera od zemlje živi
XQCCTSÇOÇ
og, 7Too(7oj in 7ioo(7(x), xaoôirj in xoaâir^
>
naj slovensko
nižji 8topnji vsih životníc (organizmov), tako je tudi
mogila in gomila, karn in kran, cb
člověk, kteremu
mlj
v
cr »
živež
služi
, na naj nižji bialud — beli ptič. Tudi priime Dy um
žu, gli
in bčela, tako tudi lebud, liabud namesto bel ud
stopnji človeštva
Himmels
od
To vidimo v nezmernih planjavah, ki se razpro
glagola
d
Edelstein des , je imelo in
etirajo na levem
bregu
elike juzno-amerikanske reke

*) O severno- slavenskih Vedah
ceski Slovnik s. v.
vestice. glej: Jungman
ogerski Slovenci še imajo besedo džundž, der Edel
V
se
dva polka pešcov, namreč polk „Švarcenberg" in
etein

Schmuck.
polk
»
Zanini". Celi tabor je imel podobo velicega plat
Kazan
tega
se
mar, mart
V • f
je imenovalo tudi Martanda nenega mesta; na priliko, kakor se vidijo na Kranjskem
, primeri slovensko ob somnjih kramarske stališa, je bilo viditi tukaj vojaške
šotore. Sotori pa so bili eni veliki za 40 do 50, drugi pa majhni za 7 mož; — pri vsakem polku je bil na sprednji versti en okrogel šotor za veliko stražo; nadesno
smerti konec. Besedi
smart. Na južnem podnožji Pohorja se zmiraj čuje: en je maru namesto meri, mru, besedi anda

pa
nemško Ende, in slavensko k-an diminutivum k-anc, k-anec.
in levo so bili šotori za vojake tako v versto postavljeni, Tudi Mitra se je velelo, kar pomeni bika, vola da so med vsako kompanijo majhne, med vsakim bata-io prijatelja, ker so iztočni narodi solnce pod podobo lionom pa večji ulice bile. Na sredi vsacega polka je
velik prostor z vodnjaki (štirnami) in z mnogimi
bika si predstavljali. Mitra je skerčena beseda iz pra- bil
kritskega Mihi, sanskritski Maha, veliki mahoći ognjiši, okoli kterih so se berkasti kuharji tako pridno fmogoči), in tèr

tur
5
ur
i
bik.
sukali, da je bilo veselje gledati, kako so si mnogo
Ker je solnce nar boljši prijatelj cloveka, se je verstni narodi mnoge narodne jedila pripravljali* Lah i
VI ah i ali R o m a ni
pomen solnca in bika prenesel na cloveka dobrotljivega
polento in rizoto, Ma d ž a ri gulaš,
in znana slovenska pesem, ktera se zacne
volek moj prijatelj" opominja
v
se
))
Božji neko s cesnom, čebuljo in slanino namešano mineštro
na staro solnčno (juho), Nemci knedelne, in Poljaki pri vsaki jedi
castje.
nekoliko vodke
or »
anja).
V srednjem prostoru je stala
Tudi priime Arka najde se v indiških bukvah, vojaška cerkvica, tudi iz platna, za njo šotor povelnika
kteremu je podobna naša beseda Jarko, Jaro
solnce. Pomen besede „jar
u
Je
hpm i
v Igorovem
»
jaro
ali oberstarja, in na desno in levo tega šotora za voja
polku zmi- skega kaplana, za adjutanta poveljnikovega, za načel
raj enak pomenu žestok vehemens, gliihend, muthig, Rodovina Arko še živi na Kranskem in Štajarskem.
nika
godcov
in za vojaške zdravnike. V eni taki komej 2
seznja dolgi in sezinj
Ćerka / je
digamma
široki hisici sim tudi jez od 11. nalik imenom Autumar (Slavomir) septembra do 5. oktobra stanoval in spal, česar bi go-
iri
Jantumar. Razun imenovanih
V
prumen
v
se
se tudi tovo lani ta čas ne bil verjel, ko sim si z zidanjem ne
kega novega farovža na Kranjskem toliko prizadeval,
najde ime Svar. Ceski jezikoslovec Wacerad pravi, da je v staročeskem jeziku pomenilo Z u o r, to je, Z v or pa člověk obrača, Bog oberne! Tudi tukej sim se prav toliko, kot Zodiacus. Po Prokopiu so se Slaveni tudi dobro imel, čeravno sim mogel nekterekrat dežnik raz-
veleli Spori, in Kollar misli, da je Spori
S vor i, peti, ker je včaših tako močno deževalo , da mi je plat
Svari, častitelji solnca in zvezd. Znamenita je ta okol- neno streho přemočilo in me dež ne ravno priljudno iz
ščina
i
da se lastno ime SPORA na rimsko-slovenskih spanja prebudil.
kamnih najde, in sicer na kamnu v cerkev Gospesvete
Naj bolj mikavno je bilo za me po taboru se spre
(Maria-Saal) na Koroškem vzidanem.
Celi
napis se
hajati in poslušati mnogotere jezike
austrianskega ce
lasi po lastnem přepisu: Antoniu s (to je: Slav, sarstva; slišal sim slavjansko v mnogih narečjih: polj Slávko od ant, collere, slaviti) Ver us (ver, var, eko, česko, rusinsko, serbsko, horvaško, slovaško, dal
berev, aper, po Višnutovem bravu) SporaeSexti matinsko, in tudi moj preljubi materni jezik, in spoznal Filiae Heredes v. f. Juterno solnce se veli Aru na in prepričal sim se, da Slovan z vsimi temi narodi se primeri naše rano
zgodaj. in latinsko aurora.
(Konec sledi.)
Novičar iz slavenskih krajev

Berna
keg
v
jaš k
listopada. (Pop
t o š n j e g
tab
P
0 lo m
na
za silo že dobro pogovoriti in svoje misli in želje svojemu bratu po rodu razodeti zamore. Zraven slavjan-skega se je slišalo tukej nemško, talijansko, madžarsko in vlaško ali romansko, in naměřilo se je tudirusovsko, francozko, angležko in turško. Lejte jezike skor vsih omikanih narodov sveta na majhnem prostoru!
Na koncu tabora blizo poljske ceste so bili šotori
M ar s k em). Ze zdavnaj sim se bil namenil, Vam ljube za Njih veličanstvo našega cesarja postavljeni; cesarjev Novice", ktere tudi tukaj v Moravii pridno in z vese- šotor je bil v tri sobice razdeljen, ktere so bile med se-ljem prebiram, nekaj od letosnjega velikega tabora pri boj s pokritimi mostovži skienjene; od znotrej je bil ta
3)
»
Olomucu naznaniti, od kterega je ob svojem času
n
no
šotor z belo in rudečo svilo, z baržunam převlečen in
vičar iz mnozih krajev" omenil, — pa mnoge opravila z zlatom in srebrom okinčan; ta šotor je bil posebno mojega pokliča so me zaderževale, ta namen spolniti. lep in je dar angleške kraljice Viktorie. Zraven je bii
Ce se Vam ne zdí prepozno od tega govoriti, kar se šotor cesarjevega adjutanta grofa Griine-ta, kteri ima je pred enim meseom godilo*), nate moj popis, in raz- posebno zgodovinsko pomembo: je namreč ravno tisti šo-
glasite ga mnogim mojim prijatlom, kterim posebej pi sati nemorem
domovini.
tor
»
?
in drugim dragim bravcem v ljubi moji
kterega je bil turški veliki vezir Kara Mustafa po
pustiti mogel,
ko so bili Turki pri svoji
drugi
oblegi
Ijem
V lepem kraji Moravskega,
Dunajskega mesta v letu 1682 od hrabrih vitezov Sta
med rodovitnim po- rembersra in Sobieskega pregnani.
Pred temi šotori je
>
pa tudi ne deleč od prijaznih srednje visocih hri- bil čedno z rudečimi in belimi barvami okinčan štolp, s
bov stoji mocna cesarska terdnjava Olomuc (Olmutz),
kterega se je
obdana s tremi prekopi, po kterih teče krog mesta reka tabor pregledah (Konec sledí.) Morava. Pol ure od mestnih vrat se je začelo veliko
skoz daljnogled (Perspektiv) kaj lepo celi
lz Celovca piše „Šolski prij." sledečo žalostno
Novice" se iz Stajarskega piše, da so na
starico: „V
vojaško taborišče, ob oběh stranéh velike Poljske ceste. Dkllllvv. w	...	__
Na levi strani ceste so bili šotori za pesce tako Krajnskem taki možje, ki od si. ministerstva terjajo zversteni, da je med dvéma polkama (regimentama) pe- preklic modrega zaukaza, ki veleva: naj se šolske knjige
seov zmirej en batalion streicov ali jagrov
bil
na desni
^».w. ......„j	m.i jH^iu» mi«, u» utoiu pišejo po pisavi slovenskega „/vaKuumau
strani ceste ob potoku Bisternice so bili na desno top- je pri nas na Koroškem že stara; že davno vemo ničarji, na levo konjiki, in na ravno tej strani sta bila nekterim gospodom na Krajnskem občno ljubljene in
ki so jih presv. knezoškof
' in
zakonika". Ta novica
da
Hvala lepa za kaj mični popis, v kterem nam tako živo pred oči stavljate življenje vojakov v taboru, da ga bo go-
slavno znane šolske knjige,
S lom šek sostavili, hud tem v peti zavolj „ega
sak bravec radovedno prebiral ene dni pred ali pozneje ^^m	Vred
om
«
f
Bog pomagaj
V ravno tem listu naznanja „šolski prijatel" ele
deče : „Še ni
»
dolgo,
kar so
nas
častiti c. k. šolski
Res

da debel hrast se ne dá v enem mahljeji podretí
*
svetovavec, goapod Simon Rudmaš, dve šolski tudi stare terdo zarašene razvade in nemarnosti se ne knjigi izdali: „Steviloslovje"
in
»
Anleitung zum Lese- dajo, ko bi trenil, v lepe čednosti premeniti, vendar bi unterrichte". Obe knjigi ste g. učiteljem močno vstregle ; se sčasoma s farnimi bukviši neizrečeno veliko zboljšati
za nekaj krajcarjev dobi učitelj zlata vredni knjigi, ki ste mu zvěsti prijatiici, ki mu kakor zvezde predhodnice
dalo*
Pri
priložnosti tedaj radostno naznanjam

da je
pot kažete pri dvéh nar imenitniših predmetih ljudske po hvalevrednem prizadetji slavne deželske in duhovne
šoie, namreč: kako otroke učiti po nar boljem in nar oblastnije Kamenska stara fara prezalo novo šolsko
krajšem potu brati in šteti. Te dni je zopet ena knjiga hišo dobila ( blizo 4000 fl. velja.), ktera s svojim kras
na svitlo prišla, ki so jo g. Rudmaš za učitelje in nim obličjem enega pridnega učitelja v službo vabi. Ko
liko lih mu letne plače bo, še ne vém za gotovo, re
„Beitiage aus der allge
učiteljske pripravnike spisali : meinen Unterrichts- und Erziehungslehre zu dem in den čem pa, da kdor semkaj přišel bo, se kasal ne bo,ker k. k. ôsterreich. Schulen vorgeschriebenen Methodenbu- je ljudstvo obče dobro.
Jao, Vodopivc.
cbe". Ta knjiga obseže vse kratko in jasno, kar se po drugih kujigah na široko in obširno najde; debelih knjig
si pa slabo plačan in reven učitelj kupiti ne more. Zato
Novičar iz mnogih krajev

ovo knjigo vsim učiteljem in šolskim pripravnikom serčno priporočujemo. Sreča za nje in za naše ljudske šole. ako se bojo ravnali, kakor jim ta knjiga kaže! — Kar se bode za to knjigo skupovalo, je namenjeno zaklad napraviti, iz kterega se bojo revni in pridni učitelji in učiteljski pripravniki podpírali. Vsakdo spozna, da su nam ljudske šole potrebne, — vsakdo pa tudi spozna, da se našim učiteljem terda godi. Zato vse prijatle naših šol in naših revnih učiteljev lepo povabimo in po
boziču se bo presvitli cesar spet v Munakovo podal praznovat god svitle svoje zaročnice, ki bo takrat
16. leto dopolnila. po novi železnici od
3. dan t. m. se je začela vožnja
G lognic
do Pajerbaha.
Na
vsih ces. železnicah delà sedaj okoli 17.000 delaveov.
Ministerstvo kupčijstva je v o žní no za pavolo

černi poper in brazilianski lés po železnici iz Ljubljane
na Dunaj nekoliko ponizalo.
Naj poprej se bojo nek
c. k. vradniki za nove vradnije na Ogersk em, H o r-
- . ■ vaškem, Erdeljskem in za Galicio iz volili; potem prosimo, to knjigo, ki se po 20 kr. sr. povsod dobiva, £e ie prjde vredba politično-sodnijskih vradnij po druzih
pridno pokupovati in tako g. Rudmaša podpirati

da
kronovinah našega cesarstva na versto.
Milostljivi ce
svoje tezavno pa toliko potrebno in ljubeznjivo podvzetje sarFerdinand so ukazali, da vse davšine, ki jih imajo srečno doženejo. V Celovskih novinah smo brali, da so njjh ^rajšine cerkvam, duhovnom, učiteljem in bolnisni-
cam odrajtovati inki so se dosihmal v slabém dnarju(Schein
imajo od novega leta naprej v dobrem
presvitli knezoškof g. AdalbertLidmanski v ta na
men 20
sr. darovali."
geld) odrajtovale, se
lz lpavskega 1. listopada. Kakor od več kra- dnarju izplačevati.
V Aradu na Ogerskem
je pri
ena
jev slovenskih dežel tako tudi od naše strani se zamore dělal letos neki kmetovavec posebno debelo zelje; le več žalostnega kakor veselega zastran letosnjih pri- glava, ktero je na ogled postavil, tehta celo 20 faiitov. delkov rêci. Ker je — kakor po Laškem in Istrianskem — Vremenski prerok iz Jolsve je kaj zadovolin z do-
tudi Ipavsko in Kras za premokro pomladjo prehuda zdanjim vremenom, iz kterega že prerokuje kaj rodo-euša zadela, sose žitni, kakor tudi drugi pridelki močno vitno prihodnje leto, le s terto in krompirjem — pravi
ne bo taka, ker ste se gnjilina in plesnína že pre-
Lep izgled otročje Ijubezni do stari-
ukerčili. K naj bolj pomilovanja vrednim krajem se pa
• *r	■	• v «	Xí	«	•	^m ti	■
smejo Kamenska, Cerniška, Šenpaska in Solkanska fara vec vkoreninile.
9
ker je, zraven suše in grozdne trohnobe, tuđine- šev je dalo v Berni 6 sinov 30. dan t. m., ki so
srečna toca nas prehudo ošeškala.
Ubo
ljudjé si bojo sami svojo mater, vdovo tkavca, na pokopališče nesli;
S»
mogli tù in tam zaslužka
iskati le revno se prehraniti.
temu lepemu izgledu nasproti omenimo pa grozovit
K sreči potrebnega ljudstva ravno letos neki Teržačanje nega hudodelstva, da je nek kmeck sin na Par skem
nad Ajdovskim tergom na potoku Hoblj velike poslopja svojo staro mater z mišico zavdal, da bi poprej nasto
za fabrike zidajo, kjer si Ijudsto marsikak krajcar zasluži.
»n
or
ospodarstvo in razvujzdano življenje; porotna sodba
Tisto malo vince

ki je
z
njilobi in toči ostalo, je v Munakovem je te dní grozovitneza k smerti obsodila.
vender dobro, in se ze med 12 in 15
kvinc prodaja:
Zmiraj manj je upanja
i
da bi se tursko-rusovski
Dalje moram s tužnim sercem omeniti, da tudi tu-	klobčić z lepo zmotal. En del turške a r m ad e (po nekterih
kaj v naši lepi dolini (kakor marsikje drugod) še mnogo	pismih 8000, po druzih 20 do 30.000 mož) je pri Vi-
vražjih zmot je. Žalostno je, da poleg toliko hvalevred-	dinu že čez Donavo vdaril in se pri Kalafatu vstavil.
v druhri polovici	Rusovski konzulatni vradniki so zapustili Carigrad; ho-
nega prizadetja častite
duhovšine
V
se
19. stoletja večina ljudstva le krive zapopadke od toče spodar Vlahije knez Stirbej je zapustil svojo knezijo in
žalostno tudi je, da se zdaj o sleherni ljud- se na Dunaj podal. Tistega poslanca, ki je prinesel na
ima
ski in živinski bolezni mnogi kmetiči raji pri go- poved vojske v taborisce Omer-pasata, je turska armada ljufnih mazačih kakor pri umnih zdraviteljih pomoci s silnim veseljem sprejela in bogato obdarovala. Po rusovskih
cerkvah se po vikšem ukazu moli za srečo v vojski. Silno
Al ni v tem obziru toliko žalostneje, ako tuđi take, težavno nalogo imajo tedaj v tacih okoljšinah zedinjene
« y v . a
iscejo l
ki se med omikane može štejejo, slišimo prederzno
gla
vlade, kterih
posebno austrianska in pruska vlada
siti se: „crnu šole! pikon
pikon kmetu! Kmet naj iskreno prizadevanje je še neprenehoma: potolažiti valove
neumen bo; tak nam je všeč!"
Kdo
če je pošten vojnega viharja, in to prizadevanje je toliko tezavniši
JIUUIIIVU KJ \J J V M im ua 111 JU î ^ VV i	- l\u U y VV JV> JJVOLVU	* UJUV^W TIlIUl J« ^ * U * vr f »	T ^ "J ^ J^ W ~ — ~	------- - j
človek, zamore brez britkosti gledati toliko polzamorč-	ker se Angležom in Francozom se zmiraj čisto v serce
Kteri kristjan zamore toliko lepih fantov veselo	viditi ne more. Če bi se smelo misliti, da to, kar fran-
m m TĚ * m * — ~ _ — „ - _ • «	« • m m m « • V « 1 • • V • # 1 f • • 1. _ ' 1
kov!
gledati, ki po štajarsko in poljsko dobro plesati in v 3 ali cozki vladi vdaní časniki pišejo, je tudi misel Napolec-
4 jezikih kleti znajo — pa ne čerke ne številke ne po- nova, se je poslednje dní ondi plajs zlo obernil na stran
znajo! Slehernega ljudoljuba mora žalost nahajati, vidši Turk o v.- Cesar Napoleon je poslal generala Bara-
in pokliča!
Carigrad,
kako že nježna mladina ob nedeljah zlate ure predra- guay-a ď Hilliers za poročnika v zega časa z igro in plesom nemarno zapravlja, namesto Delacour-a nazaj. Le zima je krepka podpornica miro jih obraćati za poduk v šoli in branje koristnih bukev. Ijubnega prizadetja.