8o
Huda ura.
(Spisal dr. Jos. Križan.) (Dalje.)
JJrugaČe   razlaga   zračno   elektriko   Zuvini.     nego po dnevu in po zimi večja nego po letu.
V višavi so tanke ledene iglice. Ker se te tanke iglice drgnejo ob vlažnem zraku, nareja se elektrika, in sicer pozitivna. Čim bližje zemlji so te ledene iglice, tem večja je elektrika. Po tem
Razven tega je množina elektrike odvisna tudi od vetra in vlage. Zuvini trdi, da hudourni oblak nastane tedaj, kadar v zrak, ki je nasičen z vodenimi pari, prineso trombe iz velikih višav
takem mora ponoči biti zračna elektrika večja     v veliki množini ledene iglice. Te slabo električne
Prizor ob Dunavu.
ledene iglice  postanejo   potem z drgnenjem v vodenih parih jako električne.
Povsem drugače razlagaPellat elektriko hudournega oblaka. Zemlja, tako trdi Pellat, je negativno električna. Ta zemska elektrika se širi sicer tudi po zraku, toda vsak dež jo prenaša nazaj v zemljo. Negativna zemska elektrika pa stvarja po influenciji elektriko tudi v oblaku in sicer tako, da je spodnji del oblaka pozitivno, gornji pa negativno električen, zato, ker je spodnji del obrnjen proti zemlji, gornji pa ima elektriko nasprotno kakor spodnji. Ako močen in nagel veter razdeli ta dva dela oblaka, tedaj postaneta
iz njiju dva oblaka, izmed katerih je jeden pozitivno električen, drugi pa baš tako jako negativno električen. Električna napetost med njima je tem večja, čim večji je razloček med njegovima višavama, ali čim večja razdalja je med njima. V hudournem oblaku je ta razloček višav in ta razdalja med njima jako velika, in zato je zaradi velike napetosti tako silno bliskanje in močno grmenje.
Exner se je pridružil mnenju Pellierjevemu, da je zemlja (po svojem postanku) negativno električna, ne pravi pa, kakor Pellat, da bi oblak postal na gornjem kraju negativno elek-