*t. 214 PiihiH iMiifnl (MU cmitt tu u mM Irhaj*. izvzemSi pondeljek. vsak zj'. traj. Uredništvo: ulic Asiškega 5t. 20, 1. nadstropje Doplai naj s pošiljajo ureo pisma se ne »prejemajo, rokopisi se ne račajo. — Prof. F. Peric- — Lastnik tiskarna EdinoiU Tlak ti -- 'maša za mesec L 7.—, 3 mesece L i leta L t - -l; -«»- ®0.— Zz inozemstvo mesečno S lir ve£. — Telcun uredništva in uprave It 11-57 „.v-1* v soboto 6, septembra 1924. Posamezna številka 20 cent« Letnik XLIX cDINOST Pecameane številke v Trstu in okolici po 30 cent — Oglasi se računajo v Krokosti cne kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, aahvale, poslanice in vabila po L 1.—% oglasi denarnih zavedo* mm po L S. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Ogftaai, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trata, nUca sv. Frančiška Aslškega štev. 30l L nadstropje. — Telefon uredništva in npnve ll-A. No va jugoslovanska vlada in Kadii Politični položaj v Jugoslaviji po rešitvi {krize z imenovanjem sedanje beograjske vlade je nad vse zanimiv. Ker je sedanja opozicija napram vladni večini zelo močna, tedaj utegnemo imeti pri novem zasedanju parlamentarno krizo. Vendar pa je jasno, da politična kriza v Jugoslaviji m zgolj parlamentarna, ampak se je zajedla globoko v ljudske množice, ki se nemirno gibljejo. To gibanje je postajalo zadnje čase tupatam vznemirljivo m nastop nove vlade je za hip zmanjšal napetost toliko v političnih krogih kakor tudi v množicah. Splošno razburjenost nam dokazujejo nekateri dogodki pred padcem Pašič-Pribi-čevićeve vlade kakor Trbovlje, Split itd. in tudi najnovejši dogodki povodom izleta Sokoia v Zagreb, upor vojaških vpokli-cancev v Bosni itd. Politični boji so torej zavzeli zelo ostre oblike in tudi nova vlada bo imela težavno stališče napram temu dejstvu. Ena glavnih nalog sedanje vlade bi bila torej pomirjenje naroda. Ni nobenega dvoma, da ima sedanja beograjska vlada najidealnejši namen doseči pomirjenje. Vendar pa mora računati na dejstvo, da se dajo ljudske množice lažje razburiti kakor pomiriti. Strankarski boj v Jugoslaviji je zavzel zadnje čase take oblike, da se njegove posledice ne dajo tako kmalu zabrisati. Skoraj vse stranke so se posluževale vseh sredstev, da bi dokazale ljudstvu pravilnost svojega stališča. Zatorej je bilo mnogo demagogije it} mnogo hujskanja. Slabe upravne in gospodarske razmere pa so ustvarile kvas nezadovoljnosti. Res je, da pričakuje ljudstvo od nove dade predvsem realne politike. To je nova vlada naj zboljša upravo in reši nekatera važna socijalna vprašanja, kakor je agrarno, uradniško, dalje socijalno zavarovanje, preskrba invalidov itd. Izprememba ustave in druga večja politična vprašanja niso za sedaj tako nujno važna, da bi po nepotrebnem zavlačevala socijalne naloge Davidovičeve vlade. Tudi ni dvoma, da hoče sedanja vlada v tem zmislu delati. Ima pa ta vlada eno veliko slabost in ta slabost se imenuje Radič, in kar njegova oseba predstavlja v politični javnosti Jugoslavije. Danes sta Radič in njegova stranka predstavnika skoraj celokupnega hrvatskega naroda, posebno še, odkar so se mu pridružili intelektualni krogi Hrvatske. Vsi ugovori proti njegovi demagogiji itd. ne morejo ublažiti tega dejstva. Zatorej je Radić upoštevana politična vrednota, pa četudi recimo samo zaradi svoje številčne premoči. Radičeve politične metamorfoze do najnovejšega vstopa njegove stranke v kmetsko internacijonalo so le razvojne etape revolucionarnega duha, ki v njem prevladuje, obenem pa so tudi izraz razpoloženja kmetskih množic Hrvatske in tudi drugih pokrajin kmetske Jugoslavije. Ni nobenega dvoma, da se nahajajo kmetske množice južno od Slovenije, pa morda doli do Vardarja v nekem predre-volucijonarnem gibanju. To gibanje pa ni omejeno zgolj na Jugoslavijo, ampak živi tudi v Bolgariji, Romuniji, Albaniji. Ker je Radić v Jugoslaviji nekak predstavnik kmetov, tedaj se njegovo politično delo sklada s splošnim agrarnim gibanjem na Balkanu. Če je bilo gibanje kmetskih množic na Hrvatskem do sedaj bolj podzavedno in brez jasnih ciljev, zadobiva zdaj po Radi-ćevem povratku iz Rusije jasnejše obrise, katerih promatranje nas privede do silno interesantnih zaključkov. Predvsem je treba poudariti, da ni danes Radić absoluten gospod nad kmetskimi množicami, ampak da je kmetsko gibanje njega zajelo m mora plavati z mogočnim valom, ki grozi poplaviti ves Balkan. Nujno se mora sedaj Radićeva stranka opredeliti, zakaj ni mogoče, da bo mogla zastopati skupne interese hrvatskega naroda, ko se je Radić postavil na izključno razredno stališče malega kmeta in kolona. Zatorej je Radićeva nebulozna hrvatska, čove-čanska itd. republika preživela. Izmed vseh zastarelih fraz ostaneta samo federacija in seljačka republika. Dolgo časa je Radič taval, ne zavedajoč >e ogromne sile, katere postanek je on s svojo politično demagogijo pospešil. Bil je v Londonu, na Dunaju, in slednjič je šel v Moskvo. In njegovo poslanstvo v Moskvi je prineslo rezultat. Radič je vpisal svojo stranko v kmetsko internacijonalo, sklenil z ruskimi komunisti pakt ter se vrnil domov, da nadaljuje delo na novi podlagi, z novimi, veliko "bolj dalekosežnim! smotri, nego jo je imela njegova prejšnja hrvatska, čovečanska itd. republika. Rusija se je v zadnjem času vrgla z vso silo na Balkan. Po izjalovitvi komunistične revolucije v Nemčiji in na zapadu so uvideli ruski komunisti, da je Balkan najprimernejše torišče za komunistično propagando. Ker je Balkan po pretežni večini agraren, zatorej se da delati samo s kmetskimi množicami. Padec Stambolijskega je še povečal krizo na Balkanu, Radić je vedno močnejši, v Albaniji so nemiri, a v Romuniji so kmetje skrajno nezadovoljni in kaj pristopni za prevratno propagando. Iz vsega tega je razvidno, da je položaj na vsem Balkanu kaj ugoden za velikopotezni revolucionarni pokret. Smoter nove ruske politike je, zanetiti na Balkanu splošen kmetski prevrat, ki naj privede do splošne federacije balkanskih kmetskih republik od Besarabije do Soluna, od Črnega do Jadranskega morja. O tej veliki federativni kmetski republiki govori tudi Radić v «Slobodnem domu*. Končno zadobiva Radi če vo delo jasen smoter v točnih teritorijalnih in socijalnih objektivih, kar se ujema z velikimi načrti tretje interaacijonale v Moakvi. . Ta veliki načrt, ki se je porodil v glavah visokih državnikov sovjetske Rusije, pa se ne da tako lahko izvesti. Treba je priprav in časa. Toda s tem načrtom mora računati sedanja jugoslovenska vlada, ki je odvisna od Radičeve pomoči. Radić podpira sedanjo vlado iz taktičnih razlogov, da se utrdi s svojo stranko ter razširi avoj vpliv črezr takozvani hrvatski teritorij. Resnično pa je namen Radičeve politike uničiti sedanjo Jugoslavijo in njen režim, kakor režim v vseh imenovanih balkanskih državah. Sedanja demokratska in levičarska vlada naj Radiću pripomore do tega, da bo zamogel nemoteno nadaljevati s svojimi prevratnimi predpripravami. Ali naj bo ta prevrat svoj čas krvav ali nekrvav, to je postransko. Glavno je za sedaj ustanoviti kader. Radič zahteva za svojo stranko popolno samoupravo Hrvatske. Popuščanje Davidovičeve vlade nam dokazuje, da bo Radič v kratkem gospodar Hrvatske. Na ta način namerava Radič priti prav na lahko in po ceni do svoje seljačke republike v Jugoslaviji. Dejansko bi torej obstojala nekaka kmetska sovjetska državica v srcu Balkana. Ta državica bi bila jedro ali kader za splošni re-volucijonarni pokret kmetov na Balkanu. Iz povedanega je razvidno, da ima Radii političen smoter, ki se v bistvu križa s političnimi smotri strank, ki so danes na vladi. Začasno je Radič pripravljen podpirati sedanjo vlado proti dragocenim koncesijam in pa zato, da pridobi na času. Kakor hitro pa se mu pokaže prilika za dozdevno uresničenje omenjenih velikopoteznih političnih načrtov, se ne bo po-mišljal pokazati hrbet svojim sedanjim zaveznikom. Za sedaj je gotovo, da bo Radič Davi-, dovićevo vlado podpiral vsaj do novih volitev, ki naj jih izvede ta vlada. Res je namreč, da je Davidovičeva vlada odvisna od glasov Radičeve stranke, res pa je tudi, da bi padec sedanje vlade zadel v živo Radića in njegovo gibanje. Davi-dović in Korošec imata torej ravno tako v pesteh Radića kakor on njiju. Sicer pa je treba pomisliti, da tvori Slovenija močno protiutež proti prevratnim načrtom Radića. Slovenski kmetje so po večini zvesti in disciplirani pristaši Slovenske ljudske stranke, ne glede na to, da kmetsko vprašanje v Sloveniji ne cb-stoja. Slovenski kmetje nimajo zmisla za Radičeve prevratne ideje, vsaj po ogromni večini ne. Vsekakor je Slovenija važen adut v rokah pristašev Jugoslavije. In v skrajnem slučaju zamore sedanja beograjska vlada tudi proti Radiću upotrebiti zakon o zaščiti države, ki je še vedno v veljavi. B. Rodit zahtevo vedno vet Zastopniki HRSS zahtevalo vrnitev vojakov iz Makedonije — Težek položaj vlade BEOGRAD, 5. Predsednik vlade g. Da-vidović je danes dopoldne sprejel / predsednika HRSS g. Predavca in dr. Mačka v navzočnosti ministrov gg. Korošca in Spaha. Radićeva odposlanca sta poleg raznih osebnih in gospodarskih koncesij zahtevala pristanek vlade, da se hrvatski vojaki, ki služijo v južnih krajih, povrnejo domov. Razen tega se morajo premestiti iz Hrvatske gotovi častniki, ki so se Radiću posebno zamerili. Maček in Predavec sta predložila Davidoviću tudi seznam uradnikov, ki jih je treba odstraniti, odnosno namestiti. G. Davidovič je opozoril zastopnike HRSS, da pride vlada vsled te zahteve v jako težaven položaj. Vojni minister general Hadžić smatra, da je ta zahteva popolnoma nesprejemljiva, ker nasprotuje celemu ustroju vojske. Protestiral je proti temu, da se vlada o tej stvari sploh spušča v diskusije. Popoldne je general Hadžić odpotoval v Topolo, da informira kralja. Nov kraljev adjutant BEOGRAD, 5. Danes je bil podpisan ukaz, s katerim se postavlja za kraljevega adjutanta brigadni general Jasa Damja-novič, dvorni mršal. Smrt Hatijaaskega letalca v Rigi. RIGA, 5. Italijanski letalec kapetan Mai-nardi, ki je spremljal semkaj skupino zrakoplovov, nabavljenih od letonske vlade, se je smrtno ponesrečil. Te dni je izvrši! Ma ina rdi nekoliko umetnih poletov nad Rigo, za kar je žel s strani meščanov veliko priznanje. Tudi včeraj je hotel pokazati par izrednih poskusov, a mu je aparat odpovedal ter treščil z vso silo na tla. Mainardi je bil takoj-mrtev. Letonska vlada mu pripravlja velike pogrebne svečanosti. Preselitev mednarodnega urada mm mir. BERN, 5. Mednarodni urad za mir, ki se je do sedaj nahajal v Bernu, se je preselil v Ženevo. Izvajanje vojaške koatrote v Nemčiji BERLIN, 5. Neko poročilo nemške vlade naznanja, da se bo 8. t. m. pričelo nadzorovanje in zavezniška vojaška kontrola. Vlada poživlja prebivalstvo, naj bo mirno ia naj ne uorizarta nikakth demonstracij. Polemike med liberalci In fašisti AH bo motfače nafti naslednika Musso-Hfllftt? RIM, 5. Glasilo ministrskega predsednika «11 Popolo dTtalia* je stavilo opoziciji vprašanje« kdo bi bil sposoben sprejeti vlado za Mussolinijem. V fašistovskih krogih namreč že dolgo časa prevladuje mnenje, da je poloiaj fašizma popolnoma gotov, ker pa$ ni v Italiji človeka, ki bi bil v stanu voditi državo, ako Mussolini odstopi. Današnji «Gdornale d'Italia», ki postaja v zadnjem Času vedno bolj bojevit, odgovarja na vprašanja omenjenega lista. Med drugim pravi omenjeni list, da je pač žalostno, da kak vladni organizem utemeljuje svoj obstanek z domnevo, da mu ni mogoče najti naslednika. Vlada mora vendar iskati zaslombo javnega mnenja! Mussolini naj ve, da ni prišel na krmilo s pomočjo črnih srajc, ampak radi tega, ker je imel za seboj velik del italijanskega javnega mnenja. Danes pa veje drugi veter; javno mnenje se čuti že prokleto nadlego vano po fašizmu. Dalje poučuje «Gior-nale d'Italia* Mussolinija, da so se modri državniki prostovoljno umaknili, ko niso imeli več za seboj javnega mnenja, in taki so pozneje zopet prišli na površje. Glede Mussolinijevega naslednika pravi list, da se bo gotovo našel v teku 34 ur, potem ko nastane kriza, ako bo tolmačil čustva dežele. Konusna petnajstih Narodni odbor fašistovske stranke je sinoči predložil ministrskemu predsedniku seznam onih mož, ki bodo pripravili predloge za reformo ustave. Komisija se bo sestavila iz 15 mož, politikov in juristov. Kot prvi je na seznamu bivši prosvetni minister sen. Gentile. O odnošajih med fašisti in bojevniki odbor še ni razpravljal, ker je vprašanje zelo, zelo delikatno in bi vsako prenagljenje le škodovalo faši-stovski stranki rn#mjanjr tiska. RIM, 5. Tukajšnji prefekt je sporazumno s svetovalno komisijo vdrugič posvari? ^odgovornega urednika tednika «L'Alba Repubbll- HacDonaldoot pomisleki v vprašanju zaštite Za pripustitev Nemčije v Društvo narodov in odnoSaji napram Rusiji ŽENEVA, 5. Včerajšnja seja Društva narodov se je začela ob 10. uri ob navzočnosti velikanskega števila občinstva. Na predsedniški klopi je sedel Motta, ki je takoj po otvoritvi seje dal besedo angleškemu ministrskemu predsedniku Map-Donaldu. Načelnik angleške delegacije je med burnim pozdravljanjem vseh delegatov stopil na govorniško tribuno in je rekel: «Prišel sem sem, da zagotovim, da ne bo angleška vlada opustila nobenega sredstva za ojačenje vpliva in za zvišanje ugleda Društva narodov. Naravnost velikega pomena je dejstvor da se promatra vprašanje medsebojne zaščite kot skozin-skoz vojaški problem, sloneč na oboroženi sili. Menimo, da ne morejo že same vojaške zveze dati zaščite. Država prežeta samo z vojaškim duhom, ne bo mogla nikoli zagotoviti svoje varnosti. Ker pa hoče angleška vlada izvršiti na vsak način z največjo točnostjo vse ohveze, ki jih bo morala podpisati, ne bo nikoli stavila svojega podpisa na listino z netočno vsebino. Hočemo vedeti kakšno vrsto obvez prevzema angleška vlada, ki se vendar ne more zavezati z obljubami, katerih izvršitev bi zadela na odpor javnega mnenja. «Prvo vprašanje, ki ga je treba nujno rešiti, je vprašanje Društva narodov kot takega. Ako si hoče Društvo narodov ohraniti svoj pomen in ako hoče priti do ugleda, ki mu£re, mora združiti v sebi vse države. Združene države pač niso mogle do sedaj storiti nič boljšega, nego da so nas pustile delati; storile so nam velikanske usluge in mi jih zagotavljamo, da jim ostane zagotovljen med nami častni prostor in da ph čaka pri nas naprisrč-nejši sprejem, ko bodo hotele priti. «Ostaneta tako še Nemčija in Rusija. Nemčija ne more še nadalje ostati izven Društva: Rekel bi, da si ne moremo privoščiti luksusa, da bi jo pustil: pred vrati, ko se tu notri razpravlja o velikih vprašanjih, o oboroževanju, o pogofih za mir, o zaščiti, o obstoju malih držav; na drugi strani pa je tudi v interesu Nemčije, tla vstopi v Društvo. Upam, da se bo kljub vsem težkočam in tehničnim oviram ki morejo biti le formalne, prišlo do tega uspeha, ki bo mejnik na začetku nove dobe v Evropi Želel bi, da bi še v teku tega zasedanja Društvo narodov proučilo to vprašanje, in to ne z namenom nadaljnjih odgodrtev njega rešitve, ampak s trdnim namenom, da se pride do njega končnoveljavne ureditve. «Z o žirom na Rusijo je položaj seveda drugačen. Sovjetska vlada misli, da je treba podreti staro stanje stvari, ako se hoče sezidati kaj novega. Radi tega se ne čudim, da ne kaže sovjetska vlada nobenega zanimanja za Društvo narodov. Če smo mi revolucionarji, amo to na drug način, kakor Run. Revolucija, v katero verujemo, je organi£na revolucija, ki mora računati z zahtevami življenja ter hoditi vštric z življenjem In se prilagoditi potrebam za obstoi. «Sicer pa je Rusija sama menjala svojo taktiko. Sklenila je že več pogodb ter sledi sedaj metodam diplomacije. V tem vidim prvi znak, da je tudi Rusija pripravljena zavzeti svoj prostor v tem velikem sistemu sodelovanja, kar moramo mi vsi želeti, ako hočemo še bolj dvigniti ugled Društva narodov*. Zaščita in razsodišča Nato je govornik prešel k vprašanju zaščite. Obrazložil je vrednost delovanja raznih komisij na tem polju, katere proučujejo možnosti rešitve glavnejsih vprašanj. Pri tem je opozoril na zasebno tajno in protizakonito trgovanje z orožjem in municijo, ki da ga je treba z vsemi sredstvi udušiti. Ob strani tega vprašanja se je MacDo-nald dotaknil vprašanja skrčenja oborožitev. Tu da je treba predvsem gledati realistično na to vprašanje, ako se hoče priti do dobrih uspehov. «Kaj je zaščita? Kaj je vojaški napad?» — je vprašal MacDonald in nadaljeval: «Za odgovor na ta vprašanja imamo le eno sredstvo in to je razsodišče z enim ali več zbori, ker nahajamo večkrat vprašanja, juridična in politična, od katerih morejo prva rešiti navadni državljani, medtem ko spadajo druga pred zbor izkušenih sodnikov. Pred vsem pa gre za to, da si ustvarimo popoln sistem za razsodišča, ki bo mogel poslovati ter skrbno slediti s paznim očesom vsakemu oblačku, ki bi se pojavil na političnem horicontu. Prvi pogoj za trajni mir in varnost držav je, da se pravica izrazi brez strasti. To je, kar jaz imenujem razsodišče. «Na tem polju čaka Društvo mnogo hvaležnega dela, ki ga bo dvignilo nad vse države. Tedaj bodo narodi dvigali svoje oči k Društvu, pa ne tako, kakor da bi bilo oboroženo, ampak zato, ker bodo sedeli v njem možje, prežeti z duhom pravice. Tedaj šele bodo narodi lahko živeli v polni varnosti. «To so — je zaključil MacDonald — smernice angleške politike in upam, da bo v tem oziru imela Anglija vse člane Društva narodov na svoji strani». Skrzinski za posebne dogovore ŽENEVA, 5. Na zborovanju Društva narodov je za MacDonaldom govoril zastopnik Poljske minister Skrzinski, ki je izjavil, da je Poljska pripravljena sodelovati z drugimi državami za vzpostavitev kraljestva miru. Dostavil je, da smatra razorožitev brez medsebojnega ščitenja za nemogočo in da so dopolnilni dogovori med posameznimi državami potrebni, dokler se ne doseže mednarodna solidarnost za garancijo miru. Skrzinski se je izrekel za MacDonaldovo stališče glede razsodišč. Končno je danski delegat Stauning izjavil, da smatra Društvo narodov kot udej-stvitev ideje miru in sodelovanja med državami. Zaključil je, da vidi v načelu obveznega razsodišča najboljšo pot za uresničenje miru med narodi. Nato je bila seja zaključena. Francoski optimizem po MacDonaldovih izjavah PARIZ, 5. Agencija Havas poroča iz Ženeve, da je francoska delegacija na zborovanju Društva narodov natančno proučila popolno besedilo MacDonaldovega govora ter da ni našla v njem nobenega bistvenega nasprotstva med angleškim in francoskim stališčem. V francoskih krogih prevladuje prepričanje, da bo sedanje zasedanje Društva narodov postavila temelje za sestavo načrta za medsebojno zaščito med državami in splošno razorožitev, kateri bo združil načelo razsodišča s tistimi garancijami za zaščito, katerih niti Francija niti ostali zavezniki ne morejo pogrešati. Govor italijanskega delegata on. Salandra Za francoskim ministrskim predsednikom je povzel besedo načelnik italijanske delegacije on. Salandra. Izjavil je, da italijanska delegacija in z njo tudi ves italijanski narod odobrava izvajanja ministrskih predsednikov Anglije in Francije. Tudi Italija je za to, da se svetu zagotovi mir. Toda v to potrebna sredstva se razlikujejo od države do države in so odvisna odi zgodovine in topografskih in etniških raz-1 mer teh držav. Vsa povojna politika Italije; dokazuje, da je bila Italija vedno za miroljubno politiko. Nato je on. Salandra govoril o mednarodnem razsodišču; za to | idejo so se vedno zavzemali italijanski j juristi. Ako bodo sklicane nove medna-! rodne konference za razorožitev, se jih bH Italija udeležila. «Toda ne nam, ne drugtfltf se ne bo mogoče odpovedati dolžnosti, 4a razpolagamo s takimi silami, ki jamčijo varnost in suverenost vsake država. Vprašanja razorožitve ni mogoče ločiti od vprašanja varnosti. Mogoče radi tega ne, ker si ne smemo delati iluzij; kajti ne prvo, ne drugo ne bo prišlo do popolne in končnoveljavne rešitve. Govor italijanskega delegata je bil sprejet z velikim pritrjevanjem. HemCiju v Društva narodov Veliko vznemirjenje v Franciji PARIZ, 5. Pertinax, posebni poročevalec lista «Echo de Paris», piše iz Ženeve: « Velikanska težkoča se je pojavila na političnem obzorju: V teku enega leta, najkasneje v dveh bodo nemški zastopniki sedeli v Društvu narodov, v istem izvršilnem svetu, ki ima voditi preiskave proti militaristični Nemčiji. Na kakšen način bi mogla Nemčija nadzirati Nemčijo? «Tudi se v tej točki — nadaljuje Per-tinax — delovanje Društva narodov obrača proti Franciji. Priziv na razsodišče bo mogoče — v strogem izvajanju tega načela — rešil nekatere spore, marsikateri-krat pa se na ta način ne bodo mogli urediti bodoči konflikti. Počitek bo trajal malo časa in težave bodo nastale pri prvi priliki*, «Petit Journal» pa poroča med tem, da bodeta danes angleška in francoska delegacija v Ženevi imeli konferenco, kjer da se bodo določile smernice za skupno postopanje na zborovanju Društva narodov. Inlerusncllo oslesll no Kitajskem? Vznemirjenost sovjetov MOSKVA, 5. Agencija Rosta poroča: V političnih krogih se zatrjuje, da je smatrati istočasne ukrepe velesil na Kitajskem kot posledico pogodbe, ki so jo sklenile medsebojno velesile v svrho delitve Kitajske v interesne sfere. Ko se je nedavno Hughes nahajal v Londonu, se je navedena pogodba v podrobnostih zaključila. Te domneve, pravi Rosta, potrjujejo poslednje vesti iz Pekinga o istočasnih ukrepih, ki so jih po-dvzeli kakor angleški, ameriški, francoski zastopniki tako tudi poveljniki pomorskih bojnih edinic. Aktivno prizadevanje Angležev se da zaznamovati posebno v Kantonu, ono Ameri-kancev pa v Shangaiju. Član sovjetskega komisarijata zunanjih zadev Rothstein je danes izrazil zastopnikom moskovskega tiska, da je sovjetska vlada v velikih skrbeh radi dogodkov na vzhodu. Rothstein je prepričan, da so se velesile odločile za dalekosežno intervencijo na Kitajskem. Znano je, da je sklenila Zveza sovjetskih socialističnih republik sporazum s Kitajsko. Priznanje enakih pravic in kitajske suverenosti, vsebovane v sporazumu, je znatno dvignilo prestiž sovjetov na Kitajskem in ojačilo veliko gibanje na-cijonalne emancipacije. Vgnezditev imperi-jalizmov na meji med sovjeti in Kitajsko bi tvorila največjo nevarnost za Zvezo sovjetskih socialističnih republik. Potrebno je, pravi Rothstein, da se položaj resno uvažuje in proučuje. Primo de Rivera gre proučevat položaj v Maroko MADRID, 5. General Primo de Rivera in generali Muslora, Jovdana, Pedre, člani direktorija so sklenili, da se podajo v Te-tuan v svrho proučavanja nastalega položaja. MADRID, 5. Predsednik direktorija je zaprosil svoje prijatelje, da preložijo slav-nost, katera bi se morala vršiti na dan obletnice ustanovitve direktorija, 13. septembra, dokler se povrne z božjo pomočjo popolnoma normalno stanje v Maroku ter bo organizirana stranka patrijotične lige. General Kang Tsi Lni poslal ultimatum kitajski vladi. SHANGAI, 4. Brzojavka iz Pekinga javlja, da je general Kan Tsi Lin poslal vladi ultimatum, v katerem zahteva, da določi vlada rok za napad vojaške vlade Ke Kianga. V nasprotnem slučaju bo Kang Tsi Lin posredoval z orožjem. SHANGAI, 5. Poročilo vojaškega guvernerja Ke Kianga pravi, da je Kang Tsi izvršil s svojimi četami silen napad proti mestu Kuang .Tsu in An Ting- ki sta oddaljena 20 milj od Shangaja. Napad je bil sicer odbit, a nasprotnik se pripravlja na nove napade. Zrakoplovi, ki jih vodijo ruski piloti, so metali bombe, ki niso povzročile nikake škode. DNEVNE VESTI Na seji zborovanja Društva narodov od 3. t. m. je imel Gilbert Murray tudi letos važen govor o vprašanju zaščite narodnih manjšin. Nekatere točke njegovega govora smo podali že včeraj med brzojavnimi vestmi. Naj dodamo danes še nekatere važne in pomembne njegove izjave, ki nazorno dokazujejo, kar smo mi že neštetokrat naglasili, da se namreč vprašanje narodnih manjšin ne da drugače spraviti z dnevnega reda nago s tem, da ga vse države brez izjeme začnejo pravično reševati. Profesor Murray je naglašal v svojem govoru, da načela zaščit« manjšin ni smeti nari-njati nobeni državi, ne majhni ne veliki, temveč da mora poetati to načelo ideal vaek držav brez razlike, Edina rešitev je, da aa da pripadnikom narodnih manjšin čustvo, d* ma wmm -Zelo rad, Lszzu. Na km« ffrof* ladje bom bržkone imej zaprt ▼ ottactž rajo tmie. Dekle se |c vrinilo ▼ noje airf'i nočeas da bi se vrinile med orano m mojo dolžnost Zato od-potujem še to noć.* Sestra ga }c Uiiuiu zgrabila »roko. -Ali govoril rtoo?*, je ▼sUScnOa. «Vendar ne pojdei peš v tako tem0?» Robert?» je rekla, «zd» «e mi nekam otožen. W1Biam se je samo iafil glede tvojega srečanja m dekletom — sli i* »tvar resna?® Kirkove poteča ako b*s vajene kaj prikrivati in 90 frarfft* i« prodno je »pregovoril kakšno besedo. «Ne povej ničesar svojemu možu, dokler ne bom dtoć», ia rekel. « saj vam. da zaslužim. da se mi smeje — in vendar me boli.» .Boli?, je ponovila začudeno. •Samega sebe najbolj obsojam*, je rekel; tipko. «Mož moje starosti bi moral biti pametnejši. Samo eno minuto sem jo gledal in j do pozne noči nisem mogel proč od onega j kraja, ker sem upal, da jo še enkrat vidim. Mislim, da sem začaran. Ona je mlada, Lizzia, morda niti ne črez dvajseto, tako da bi ji mogel biti oče. Toda vse to ne pomeni nič. Njen obraz mi je lebdel pred očmi vso pot in zdaj ga vidim razločaejše kakor tebe.» «iCako moreš govoriti tako nespametno o sebi?« je rekla. *Ni je ženske na svetu, Robert, ki bi ne bila zate predobra. Kako se imenuje?* «Bygrave. AH poznaš to kne?» «Ne. Toda jaz bi se labko seznanila z njo, Če bi imeli le kaj časa pred seboj. Toda ti odideš jutri, tvoia đadja odpluje prihodnji teden.« «Hvala Bogu!* je vzkliknil Klrke burno. «Ce ostanem tu, bi jutri Se enkrat pohitel v Aldborough, da bi jo vide!, in ne maram, da br se moral vnovič samega sAe sramovati Tema mi ne bo škodila, ne morem zgrešiti ceste. V svoji starosti ne smem imeti nobene druge ljubice kakor svojo ladjo, zatorej pusti me, da grem.» Vse nadaljnje sestrine prošnje so bile zaman. «Crez ieto dni sem zopet tu,» je rekel, in tedaj ti prinesem kitajski šal in zaboj »čaja, Lizzia. Sikrbi, da me tvoja dečka ne pozabita; in ne misli, da ne ravnam prav, če grem tako proč od vas.» Tri dni pozneje je odplula iz Londona tr-, govska ladja «Deliverance<- s svojim kapitanom Kirkejera proti kitajskim morjem. Tretje poglavje. Preteča nevihta se je črez noč porazgubila, in ko je vstalo jutro nad Aldbroughom, je našlo solnee plavo nebo in valčki so veselo POt skakovali pod svežim poletnim vetrom. Na vre :"4cdaj, še predno se je prikaza kakšen kopališčni gost, se je pokazal na vratib Nortb-Singlev - vile neumorni kaprtan V roki je imel lepo vezan izvod Yoyct»ev« knjige »Znanstveni razgovori® in krenil j» proti severu. Ko je prišel k bregu, je odpr' svojo knjigo. Po sinočniem pogovoru je bi tnin odločen, da vzbudi zanimanje strarn* Lečount kot izobražen mož.