Artur Sills: Smrtna past. Ameriški roman. (Dalje.) Priredil Fr. Eolenc. — Macaca ga zelo rada pleše — je udaril vmes Las Casas. — Kaj je to? — ga je gledala Betka vprašaje. — Macaca — je razlagal Diibell — je opica in tako nazivajo Argentinci Brazilijance. Las Casas se je zaničljivo smejal. — Da, tako jih nazivajo: macaca. — Brazilijanec pa imenuje Argentinca: perseveje — je nadaljeval Diibell. — In kaj je to: persevejo? — se je zanimala Betka. — Stenica — je kratko odogovril Diibell in je z zadovoljslvom videl, kako je izginil smeh Las Casasu z obraza. Belka se je smejala. — Moj bog, kako čudni nazivi! Sedaj pa brž h Gregorju. Z maščevanjem grozi, ako se ladja takoj ne zgane. Zdi se mi, da se je že naveličal vožnje. Dubell ga je v resninci našel v takem razpoloženju. Lepota luke Rio ze ni vplivala na njega. Stol si je po- stavil v najbolj skritem kotu na krovu, kjer je izlil svojo jezo na one, ki so brez dovoljenja skušali prili na ladjo. — Kje si bil ves čas? — je zarenčal nad Dubellom. — Razgledal sem se nekoliko in zabaval. — Koliko časa ostane ladja v Buenos Airesu? — Pet dni. Morda odoložiš povratek in boš pozneje potoval nazaj? — Molči mi o tem! Mislim, da ne zapustim ladje. Takin ljudi še nisem videl. Verjamem, Henrik, ko smo šli po tisti ulici, sem v prvem trenutku mislil, da so vsi iz norišnice pridivjali! Vsi so tulili, mukali in kričali ler plesali. — Res, nekoliko preveč *o bili veseli. V dneh karnevala je pač tako. Veš kaj, stekleno škatlo z zapuščino tvojega prednika bi še rad videl. Zvečer jo pogledava. Diibell in Gregor sta zvečer poiskala samoten kot. Diibell je takoj odprl kazeto in je »Gato Oro« medaljon primerjal z nakitom, ki ga je dobil od Juanite. Med obema mačkama ni bilo najmanjše razliKe. Mali nakit je pokazal Gregorju. — Čudo! — je vzkliknil Gregor. — Krasno delo! A enega ušesa nima. Zakaj neki? — Ali te ne spominja na neko stvar? — Ne morem se spomniti! Kje si jo vzel? — Nocoj sem jo dobil. Poglej obe mačkil — Tristo zelenih! Saj sta popolnoma enakil In to si ti dobil včeraj? ! Dubell je prikimal. — Ne vem, kdo je bil, ki mi jo je dal, sumim pa, da spada k družini Gato Oro. Obraza nisem videl. — Kako je to mogoče? — Masko je imel. — Masko? Ljubi Bog, U> je vendar izvrstna zgodba. — Ne tako izvrstna. Na pust je vsakdo maskiran. — Toliko pa vendar veš ali je bila dotična skrivnostna oseba ženska ali moški? — Ženska. In to je vzrok, da ne smem več povedati. Gregor je pregledoval mački. — Preštudirajva še enkrat pismo — se je oglasil Dubell. Prečitaj ga, prosim, počasi in jasno. Gregor je razgrnil pergament in je polglasno začel čitati: »Poišči hrib in ko je po dnevu svetel in jasen, se obrni s hrbtom proti reki in glej proti vzhodu. Od tam boš videl tri skale, ki tvorijo trikot, pod vznožjem jezera, gozdov in dreves, ki so jih nazvali »puščice«. Ne smeš iti na desnem bregu jezera, marveč na levi &o >puJčice« naj ostanejo na tvoji desnici; po brvi idi preko vodnega padca. Čuvaj se reke malih rib, ki sledi. Od tam idi v suho ožino; tam pusti konje.« — To je vse. O manjkajočem ušesu ni govora. — Nič ne stori. Pismo je kljub temu velike važnosti in z iskanjem zaklada bo treba na vsak način začeti. Iz tega seveda ne bo nič, da bi se ti s prvo ladjo vrnil domov. Stvar moramo izpeljati do konca. Odkar imam ta nakit imam upanje, da trud ne bo brezuspešen. Komaj je Diibell to izpregovoril, je skočil kvišku in je zgrabil Gregorja za roko ter vlekel na drugo stran ladje. — Nekdo je prisluškoval! —- je šepetal. — Si tudi ti slišal? — Neumnost, prijatelj! Nikogar ni na krovu. Diibell je zmajal z glavo. — Prepričan sem, da naju je nekdo opazoval. Slišal sem šum. A kje se je mogel kdo skriti? Pozorno je gledal krog sebe in navzgor. Ravno nad mestom, kjer sta sedela, je opazil malo okence, ki je bilo odprto. — Pametna sva — je mrmral. — Miren kraj iščeva in se vsedcva ravno tu pod odprto kabinsko okno. Čakaj malo. Dubell je šel od odprtega okna do hodnikovih vrat, Potem je stopil na hodnik. — — Štev. 604. — je rekel, ko se je vrnil. — Sedaj bodeva vprašala, kdo stanuje v oni kabini. Z gospodarjem ladje je bil dobro znan,. ker sta večkrat pila skupaj žganje, zato mu ui bilo težko izvedeti, kdo potuje v kabini št. 604. — V št. 604. — stanuje madam Alvear, žena ugledncga Amerikanca. Govori samo španjolsko. Dali zna holandski? Kolikor vem, niti besede. Diibell se je vrnil k prijatelju in mu povedal, kar je izvedel. Vrnila sta se na prejšnji prostor. Diibell je pograbil stol in je dvakrat močno udaril po steni kabine. — Ne razbijajte! — se je slišal glas v španjolskem jeziku. Uubell se za trenutek niti ni premaknil. Potem pa je zgrabi) Gregorja za roko. — Groma! Glej plamen, ladja gori! — je glasno jecljal. Gregor je skočil pokoncu. — Kje? Dubell ga je sunil proč in napeto prisluškoval. V kabini je ostalo vse tibo. — Stara dama gotovo ne zna holandski, ker bi dmgače ne ostala tako mirna. Peti dan so zapustili Rio de Janeiro, Gebria je plula navzgor po reki La Plata. Las Casas je peljal Betko na krov. — To je Rio de la Plata — srebrna reka — je rekel. — To je bila pot starih raziskovalcev. Po tej reki so pripluli moji predniki. Tu so bili boje za svojo domovino. Besedo »domovina« je tako mirno in tako ponosno izgovoril, da je Belko ganil. — Ker ste tu, bi vam rad pokazal vse, kar je najlepše v Argenliniji. Brata sem povabil na svoj dom in on je z veseljem obljubil, da gre z menoj. In tako bom imel sreč.©, da vam pokažem svojo domovino Sv. Martin. — Zelo ste ljubeznivi, g. Las Casas — se je zahvalila Bclka. Prav rada grem z vami. Las Casas je povabil tudi Dubella. Stvar se mu ni dopadla, ker sta Gregor in Betka sprejela povabilo, ga ludi on ni odklonil. Casasu namreč ni zaupal in tako je holel biti vedno poleg Goversa in Betke. Sel je v kabino, da bi se pripravil za pot. Komaj je vstopil, je zagledal poleg oglcdala nekaj belcga. Bila je kuverta. Odprl jo je in izvlekel iz nje veliko polo papirja, na katerem je bilo zapisano: »Nocoj ob ednajsti uri ste čakani v Cafe Peru, Pedro de Mendoza —¦ Juanita.c Pozvonil je. — Ste vi prinesli to pismo? — je vprašal slrežnika. — Ne, g. Dubell. — Kdo pa ga je potem neki prineseJ. — Niti slutim ne. — Dobro, hvala! Dubell je kar zijal. Kako je moglo priti to pismo v njegovo kabino, ko je vendar pustil Juanito v Rio de Janeiro. Morda ga je komu izročila in ga je ta vtihotapil v sobo. — Naposled so lahko zapustili ladjo. Las Casas je Gregorju in Betki pomagal pri izstopu. Pri tej prilild se je pokazalo, kako velik vpliv ima doma. Bilo mu je treba le namigniti in paketov sploh pregledali niso. Na obrežju jih je čakal velik avto, ki je drvel z njimi v hotel Plaza. Tu je bilo že vse naročeno in hotelir jih je peljal v najlepše sobe. V. % Henrik Dubell je zopet prečital Juanitino pismo: »Nocoj ob ednajsti uri te čakam v Cafe Peru, Pedro de Mendoza — Juanita.« Te besede so zelo razumljive. A kako čuden kraj za sestanek! O Cafd Peru ni vedel ničesar, o ulici Pedro d« Mendoza pa mu je bilo znano, da je zloglasn*. Kako je moglo priti dami, kakoršna je Juanita, na misel, da gre tje? Mogoče je to pismo le past, ker je El Boca, kakor nazivajo ulico Pedro de Mendoza vsi mornarji sveta, kraj, kjer človek lahko doživi vsakovrstna presenečenja in ni redek slučaj, da se vrne od tam z razbito glavo, ali pa tam obleži za vedno. Dubell se ni mogel odločiti, da bi šel. Vplivalo je na njega tudi razmerje, ki se je zadnji čas razvilo med Casasom in Betko. Ni se mogel otresti misli, da preti dekletu nevarnost. Morda mu je celo Casas nastavil to past! Saj ga je v Rio de Janeiro razžalil in ni mogoče pričakovati, da bi se Argentinec ne mašč.eval. Nasproti temu so mu zopet migljale pred očmi Juanitine besede: ». . . da vedno prideš, kamorkoli ti naročimlc — Grem! Videti hočem, kaj je na stvari. — Gospod, vaš avto je tu! — je javil vratar. Dubell je potipal žep, da se prepriča, ali ima re- volver in se je vsedel na avto. Pri »Darseni« je obslal in izstopil. Pred njim je ulica Pedro de Mendoza, nekoliko bolj razsvetljena kot druge sumljive ulice; a vkljub temu pa je še dovolj tcmna. Dalje prfli. OUastni poslanec živinozdravnik P i r n a L Ali so nam okrajni ekonomi res potrebni. »Kmetovalecc kot uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo je golovo iznenadil marsikaterega izmed članov imenovane družbe in bravcev, ko je prinesel t svoji 3. številki iz leta 1921, torej skoro že pred 7 leti, obširnejši članek z naslovom »Okrajoi in okrožni ekonomi v Srbijit. L Mnenja sena, da ne bo odreč, ako ta-le članek radi boljšega razumevanja te mojc razprave navedera dobesedno. Glasi se sledeče: »Ker je baš sedaj to vprašanje na dnernem redu in se v kmetijskih in strokovaih krogih mnogo govori o okrajnih ter okrožnih ekonomih, ki se bodo pri nas nastavili, ko bodo urejene razmere na znotraj, hočem podati kratek pregled o njihovem delovanju v Srbiji. Srbski zakon glede nastavitve drž. ekonomov v Srbiji datira iz leta 1898. Tam je vsakemu okrajnemu glavarstvu (srezu) in okrožju (okrugu) prideljen kmet. strokovnjak. So to po večini kmetski sinovi, absolvenli kmetijskih šol, imajoč nekaj let prakse na kakem drž. posestvu. Okrajni ekonomi so referenti v kmetijskih zadevah okrajnih glavarjev, okrožni ekonomi okrožnih načelnikov. Ti imajo sltrbeti za procvit in napredek kmetijstva v dotičnem okraju, oziroma okrožju. Drž. ekonomi skrbi jo za razvoj kmetijskih društev in zadrug ˇ svojem okraju, prirejajo po okraju predavanja ter navajajo kmetovalce z domačo, preprosto ter popularno besedo k umnemu gospodarstvu. Zaradi tega morajo biti vešči vseh kmetijskih panog, pred vsem poljedelstva, živinoreje, travništva, vinoreje in sad jarstva ter dobro poznati kmetijske razmere dotičnga okraja. Ne samo z besedo, ampak tudi v praksi je treba preprostemu in konservativneniu kmelovalcu pokazati zboljšanja in napredek v kmetijstvu. Zaradi tega ima vsako glavarstvo vzorno posestvo (zasad nik), oziroma kmetijsko postajo, ki obsega 10 do 20 ha zemje in tudi več. Tu je pred vsem vzorni hlev, na njivah in travnikih se delajo poizkusi z umetninri gnojili, iz drevesnice in trtnice se oddajajo drevesa, oziroma trsje posestnikom dotičnega okraja po znižani ceni. Ekonomi imajo poleg kmetijskega referata pri okrajnem glavarstvu obenem tudi vodstvo teh vzornih posestev. Drž. vzorna posestva so dostopna vsakemu lunetovalcu, kjer se lahko na lastne oči prepriča o napredku posameznih panog v kmetijstvu. Na teh poseslvih pri rejajo ekonomi dvakrat na leto praktične tečaje, ki trajajo do pet dni. Na te tečaje mora poslati vsaka občina vsaj po dva udeležnika. Ekonom mora biti yedno t zvezi z župani in kmetovalci v okraju in jim biti vedno na razpolago z nasvetom in s poukom ter poznati vse vrline pa tudi slabosti preprostega kmetovalca. Drž. ekonom mora biti vedno ˇ zrezi s kmetovalci v okraju, prirejati po potrebi predavanja ter skrbeti za razvoj kmetijskih društev in zadrug. O svojem delovanju in uspehu t okraju mora ekonom redno, mesečno in letno poročati ministrstvu poljoprivrede v Belgradu. To poročilo obsega stanje vseh kmelijskih pancg v okraju, vreme, elementarne nezgode, razne pojave škodljivcev v kmetijstvu ter setveno in žetveno štalistiko. Delovanje okrožnih ckonomov je do malega isto, kakor okrajnih. Oni nadzirajo podrejene okrajne ekonome, jim dajejo potrebna navodila in delujejo z nasveti in s kmetijskim poukom za razvoj in procvit kmelijstva v okrožju. Vsako leto pozove vse okrajne ekonome svojega področja na sestanek, posvetujoč se tako vsestransko o delu za dobrobit dotičnega okraja v bodočem letu. Državni ekonomi so si s svojim nau- mornim delovanjem za napredek kmetij- stva in popularnim nastopom med tam- kajšnjimi kmetovalci pridobili vsestran- sko zaupanje. Ekonom je nekak zaupnik in svetovalec ne le v kmetijskih, ampak tudi v splošno vseh drugih zadevah ta- mošnjega kmetijskega ljudstva. Po istem načinu naj bode tudi pri nas čim preje nastaviti pri posameznih okraj nih glavarstvih državne ekonome. Pred vsem bi se gledalo na to, da bi se nasta- vilo za to Ijudi, ki so s primerno šolsko izobrazbo in prepotrebno prakso pripra- vili na to važno in za napredek našega kmetovalca tako potrebno mesto. — A. Dular.« (Dalje prih.)