292. itevIlKa. Današnja številka stane 2 dinarja. v UnDijnni, t nelelio 24. decembra 1922. L2!0 VI Izhafa vsak dan popoldne, larmaotai n*4oll« la praulk*. Inserati; do 9 pctit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudoe beseđa 75 p. Popust !e pri naročilih od 11 objav naprej. — lnseratnl davek posebej. VpraŠanjem glede inseratov rtaj se prtio 5i znam ka za odgovoi. ITprBvniitvo „Slov. Naroda* ln „Narodna tiskara«*4 ftVnallovB ollca St. 5, pritlićno. - TeUlon *t. 304. OraamUtv« »Slov. Mar«iiV* Kalilo v* uttoa št 5, 1. na Istro pl* TalaTou štev. 34. DobU# spr«tS3ia »• podnUaia ia zaiostno Iraakovaae« i^T" Rokopi»ow a« na vrata. ~fM HT Posimszri3 St^lJo: ~V0 v JugoslaviM vsa dnt po Oin 1-— v inozemstvu na^ad.ia a ti Din 1, nodelje Oin 1*25 f*oi?rti#ia platana v gotovini. „Slovenski Narod- vel.a: , y LjjW)-nr-T -- po pftMI , * i-««m. 12 mesec«v......i Din 120— Din 144— Din 21«-— 6........60- . 72- . 13R--3 . .......30— . 3f>— , M — 1........10- . 12- . 18— Pri mofcbitntra povisanja s« tm* dal,sa ruiračnuiH lo^iacnti. Nov! naročniki naj pošljcju v prvić naroJnino vedno v££i?"" !>o nakaznlei. Na samo pismena naročiU brer. posistvc denaria se na rm>r»Tio oziratl. IN MIR LJUDEM NA ZEMLJI. Če bi se vrinilo v politiko en-krat na leto, in to v času, ko pojo po vsem krščansk. svetu zvonovi in so Ijudje praznično razpoložcni, malo sentimentalnosti in idealizma, bi bilo to menda popolnoma v redu. Saj če bi bili odlični ffospodje, ki sede za zelenimi mizami in odločujejo o uso di milijonov navadnih ljudi, vsaj en-krat na !eto Idealni, bi bilo na svetu vse drujrače kot je sedaj. Živimo v času, ki mu je težko najti primerno ime, v času. ko so nenavadni dogod-ki, ki se redko ponavljajo v svetovni zsrodovini, postavili na glavo vse, kar je prej stalo na nograh. Od pri-prostega kmetiča. ki orje zemljo in kima z srlavo. češ ne rodi več tako, kot prej, davki me teže in drajdnja duši. pa do državnika, ki se vozi iz Pariza v London, od tu v Genovo in Haag: in premišljuje. kako bi pomiril in potol?.7il nesrečno ljudstvo, vsi so nezadovoljni, vsi godrnjajo, vsi se jeze in na vse se jeze. Koear vpra-šaš. kako in kaj. vsakdo zamahne z roko, pljune jezno in rf odgovori: Vrač: vzemi tako življenje. Tn vsi iSčeio v^roke te nezadovolinosti. ne-knteri jih ne nožnajo, druei na. nra-vf.fr>: rnfna je kriva, in stvar je končana. Življenje pa gje svojo pot in razmere postajajo od dne do dne ne-znosnejše, nezadovoljstvo raste v geometrični progresiji, ponavljajo se umori ljudi, ki so sami žrtev nenormalnih razmer, obetajo se revolucije, vojne, kri in podiranje še tega, kar nam je ostalo. Kje tiči vzrok, da je Evropa postala kotel, kjer vre in kipi in je nevarnost, da jo neke ga dne popolnoma raznese? Vojna je kriva, revolucije so krive, tako pra-vijo Ijudje. Res je. Vojna je začela, revolucija, pogosto duševna in teles-na lenoba, egoizem v kolektivnem in zasebnem življenju, neprestano javkanje in čakanje, od kod in kdaj priđe nenaravna sila, ki nam bo vr-nila. kar smo izgubili, teptanje vsega, kar loči človeka od živali, vse to na-daljuje, državni preobrati, konferen-ce in vsakovrstna pogajanja rešuje- jo, rešitev pa je v ljudeh samih. Iz-hod iz krize, kamor je zašla Evropa na vseh poljih svojega socijalneisra življenja, moramo iskati induktivnim potom, to se pravi najprej moramo začeti pri sebi, izprašati moramo svojo vest ter dognati, da-li smo še isti, kot smo bili v starih ^.;brih ča-sih, da-li je naše razmerje napram bližnjemu ostalo isto, kot je bilo, dali je naše delo še tako intenzivno, kot je bilo in naše zahteve še v gotovih mejah, kot je bilo to preje. Priti moramo do spoznanja, da je človek družabno bitje. da se nahnjamo v medseboini odvisnosti, da je člove-ška družba bila sicer kompliciran in vendar harmonično urejen stroj, ki deluje samo tedaj, če so vsi vijaki na svojem mestu. da v tej družbi sleher-ni član vrši svojo strogo določeno funkcijo in je zato družbi potreben in obenem upravičen. da živi. Kršiti pravice do življenja drugemu pome-ni, mšiti harmonijo družabneera življenja, pomeni nevarnost, da se stroj ustavi. Preveliki pritiski, pa naj pri-hajajo od desne ali leve, lahko trenutno koristijo onemu. ki ima v ro-kah 5ilo. ne smemo pa pozabiti. da pritisk rodi protipritisk. sila odpor. s tem pa se vračamo tja. kjer smo bili in plešemo v začaranem krogu, ki nas posebno stiska v povojnem času. Vsi komplicirani nacrti, vzvi-sene ideje, globeko zamišljeni diplo-matični triki in zakulisne intriee od te ali one strani, so zaman. so bob ob steno realne?ra življenja, ki gre preko njih in jih tre, ker nimajo živ-ljenj^ke nodhsre. Borba silnega proti slabemu, ki jo pozna svetovna zgodovina v pretežni večini kot borbo rase proti rasi, naroda pr/>ti narodu ali države proti državi, je stopila po vojni v drugo fazo, dobila je značaj notra-njega razredneg(iča prenio.»t.iev na ta način, da se razrusi en del pod-lage, na kateri naj bi slonel ta rnost ali z drugimi besedami, da takoime-novani proletarijat delotna zatie, de-loma pa proletarizira tnkoimenovćiiio buržua7ijo. Nezmisel tega nadiranja leži v naziranju samem. To bi po-menilo napraviti iz človeštva homogeno maso brez individuelne inicijative kot predpogoja za vsak napre-dek, izprerreniti najfinej^i memm-zem v enostaven stroj, ki bi deloval po direktivi same prirode, pomenMo bi velik skok n?zaj, kjer je bilo čio-veštvo takrat, ko se še ni zavedilo svojetra pomena in vloge na zemlji. To naziranje. ki je živelo do zadnie-ea časa samo ko tteorija, začenia prehajati v prnkso kot skrajno sredstvo v borbi za obstanek vseh orrh IjTidi, ki jim je delo edini vir življenja. Na fir^cri strnni tehtnice. kamor so položili dogoviki iiscJo človeka, pa pritiska zgodovinsko utemeliena. običafem in razvoju odgovariaj°ča in vendar fatnina pomota, da ;e mo-mče brez po^icdic ustvariati brez-skrbno in pretirano komodno ž?vlfe-nie manf^ine na bedi in pomanikanni večine. To <;ta dva glavna rtteza. ki se vedno bojj intcnrivno bonta za prvenstvo. Vse drugo pa je le privc^ek na tej ali oni strani. Ta borba grozi narušiti ravnotežje ne narodov ali držav, marveč Človeštva sploh. Po-sledice bi se ne dale primerjati z no-henimi ciogodki v svetovni zgodovi-ni. Pola^oma sicer in vendar pri-hajajo dalekovidni politiki do pre-pričanja, da bo treba to usodepolno katastrofo, ki jo čutijo vsi stanovi današnje dmžbe, preprečiti, da bo tr^a preeledati !^tare račune in Iz- vršiti gotove korekture v socialnem življenju, če tuđi na račun preljubih tradicij in navad. Treba bo — in sicer v ncjbli/ji bodočnosti, drugače bo prepozno — zatreti prelirani ego-izein v zasebnem, nar< dneni in dr-žavnem življenju, zaceliti rane na te-lesu nufe druž':e ne z orežjem, atentati in državuJmi prevrati, marveč s pravilnim postopanjem napram vsa-konuir, pa najsibo na videz še tako bre/pomemben za življenje. Racijo- nelno razdeljeno delo in praktično razdeljen prc dukt de!a kot materi-jelno l.lago, ki bo omogočilo vsako-uiur stanu priiiierno življenje, to n;ora biti ten^clj solidr;e stavbc naše bodočnosti. Ne brahijalna sila, marveč čas in redno življenje, ki ne pozna nooenih skekov, bo naučilo ljudi sp'jznavaii naravne zakone meu-sebe^jne odvisnosti, bo povzročilo ko-nec razburjene done in urcsiiičivi !>o-flino željo: Mir lj::c!e;n na zeir;!]:! KONCENTRACIJA. Na prvo presenetljivo vest, da se | je sestavila nova vlada pretežno iz članov Narodne Radikalne stranke, se je ogla^il kot bojni klic: koncentracija. Klic jeze, prevaranih nad, onemoglosti in obupa. Partizanstvo proti partizanstvu. Brez stvarne potrebe, brez druge etične utemeijeno-sti. Koncentrf.cija, da se zruši radikalna vlada ter se nai~esto nje postavi vlada — druge »partije«. Tako pri nas »debjo« državno politiko, ki bi morala Na politika v knrist državi, v korist narodu, pa je le politika strasti, pol'tika strank^ne nadvlade in s tem za osebne koristi strankinih prista^ev. Stiri leta obstoja naše mlade države stoje z mal'mi presledki v znamenju demokratsko - radikalne koalicije. Dve najjačji stranki našega parbmerta. po števln prilično enaki. sta bili prevzeli vodstvo v skup^čini in v vladi. S pom^čjo nekaterih mnrtf^ih strnnk ^ta si dali ^kvomm« ali po domnče povedano, za sklep-Čnost potrel^no število poslancev, kar spričo odsotnosti Mrva tov in razve-liavljeniu komnnističnfh mandatov ni bilo b^š tc^ko. Olavno njuno delo je bila vidovdanska ustava, v ostalem je bilo znkonodajno delo prav mršavo. V tem pnHcdu smo o^ prevrata sem 7elo malo napredovali. Z budžetom, ki H se v nicm poIp^t zakonorin-je morala osredotoČIti ^iia zbornice. smo doživijnli razočaranje na razo-čnranje. Ni šio in ni šio. Vsi smo čii-tili, da nekaj ni v redu, da naša sknp^čina ni to. kar bi morala biti. nmen in vesten gospodar naše nov« domač'ie, ki bi s preudarno smot-renostjo, z veščo in spretno roko vodi! njeno politiko, nntranin in zi:na-nn. Vlada naj je samo njen izvršil-ni organ. Moč parlamenta je bila oslabljen« s trenutkom, ko «o nasilnim pn-tom izločili dcl onozicije. re da bi bili dali nar-du priliko, da izreče o tem svojo *^čbo v novih volitvah. Dnirf vnek, ki je prav močrn zrahljal solidarnost stavbe, je dobila z odbori om Hrvatov. Storila se je pri tem drusra kardinalna napaka ne samo, da nišo poskušali privabiti Hrvator Bpzaj. atrpak so iih z raznim! »mera-mi* imali v vedno ostrejše nasprot-5tvo. Kdo je bil pri tem slavni krive, je znano. Na ta način so povzro-čili, da velik dcl našega naroda v skupščini sploh n! bil zastopan in da je bila ona še manje, nego samo »Rumpfparlament*. Izpodnešena jej je bila vs"> demokratska podlaga ter "e \z tcrra razloga izgubila svoj raison d' etre. Njene sile croto^n nišo b?!e spo-sohne očvrsiiti neprikri'o tek^iova-nje obeh vladajočfh strark, k?«tera izrn.cd njih ostane zrnajrovnlka. Sku-šaH sta drven ćrvzo slavit!. Pn^čn-f^ v nemar vi*j? Interese sta izčr-navali svoje sile v tem tihem boju liu^osrmposti. Revidirani proeram radilclne strpnVr se v n'čemer ne razlikuje od nrojrarna demokratske stranke. Večkrat smo vprsšali, čemu dve stranki. Reklo e naravnost pr-vovrsten. Tn tuđi vsebina midi mar*ika1 koristnega. poučnega in zanimivrga in je vredna, da si jo pobliže ogkdamo. Kdor prosi za upokojitev. mora za-njo prositi. Ta določba je poštena kakor evangelij, ničesar ji ni očitati. Naprej je zapisano, da to prošnjo re-refent vroči statističnemu odseku. Pri-čne se zanimivo in važno delo statistič-nega odseka in je gospodu ministru iskreno čestitati, da ima na razpolago urad, ki je kos obilnim in zamotanim poslom, ki jih zahteva pravilnik. Statlstični odsek najprej primerja prošnji prlMene listine s prosilčevimi službenlmi listinami; potem ugotovi netočne navedbe in ne le, da jih ugotovi, nego jih tuđi ura-doma popravi in neustraieno zahteva nove potrebne listine; potem vse podatke preglada in po- trdi; potem overi prepiše listin; potem si še ne privoŠčt oddiha, am-p*k gre in izvimike listin vme priietno iznenadenemu prosilcu ln potem h koncu naredi nekaj, kar ni čisto iasno, pri-loživši nekaj takisto nejasnega. Kajti so nekatere določbe razumljive le široko vn jakom. Potem se piičenja nor odstarek m se s primerno slavnostjo ob grmenju to-pov m zvonenju zvonov priloži izvirnJk reSitve k aktom slavne kontrole. Potem se na podstavi rešitve izda razpi* za razrešitev prosilca od aktivne slnrbe in se izda prosilcu težko pri-^akovano potrdilo, da mu je ustavljena plača. To potrdilo mora podpisati gospod mini^ter. Morcbiti ima gnspod mini^ter pomi^leke in ne bi rad podpisal. Toda pravilnik ne pozna šale in težka je služba ministrska: minister mora podpisati, tako mu vere, in mora podpisati ćelo z dostavknm, da je pri?i\ien in mora, tako mu Boga! on mora poslati potrdilo prosilcu. Potemtakem je preiel prosilec iz-virnike listin in je prejel potrdilo tuđi in ga ntvdaja vse vkupe s sladko zavestjo, da je njegova upokojitev na pravem tiru. Zdajci stopi že dnijrič na plan glavna kontrola. 5 prepisom potrdila se nam-reč obvesti glavna kontrola in to ne kar tako. nesro se obvesti glavna kontrola »po šabloni glavne kontrole,« kar daje glavni kontroli poseben sijaj. Prepist vseh listin v enem izvodu se potem polože k zaslu^enemu pokoju v rodbinsko rakev statisrlčnega odseka. Njih drugi Izvod s prošnjo vred in prepisom njene rešitve pa se čil tn čvrst napoti k računovodstvu. Računovodstvo ne verjame nič, že ▼e, zakaj ne. Zato Iznova opravi vse delo oč kraja. Potem pa se razkačl in sestavi pokojninsko listo. S tem je računovodstvo končalo svoje delo, pa vroči akte y pregled glavni kontroli, J V tretjič stopi na plan glavna kontrola. A to pot je stvar resna. ln tuđi glavna kontrola ne verfame ni! ln niko-mur in tndi ne računovodstvu, amrak so loti vsega dela vnovič in Čhto od za-ČetVa in zraven podaje svoje pripombe, in če ni prepozno. mora podati vsaj to pripombo, da pripombe ni. Potem vrn« akte ministru za prosveto. Potem izdela veSča roka gospoda finančnega referenta nalog za ministra s« finance, ta nalog pa nikakor ni krut nalog, ampak je po jasnem besedilu pravilnika ponizna prošnja, da se stvori kredit in prično izplačevanjc. Potem to presnjo, ki pa ni ponizna prošnja, nego je po jasnem besedilu pravilnika možat dopis, podpfše minister s ponosnim dostavkom, da je nakazovalec prve stopnje, Minister za fftiance pft, prejemli nalog oziroma prošnjo oziroma dopis, vso vkupe položi v arhiv. Godba in benga-lična razsvetljava. S tem presenetliivim, jako efektnim prizorom se završi pravilnik ln pusti nerešeno vprašanje, ali minister za fmance pokojnino sploh kdaj izplača ali ne. Stavili baš ne bi, toda upamo, da jo, če ima pokritja. in mislimo, da prosilcem ni kratkomalo ob-upati sgolj zato« če se izplačilo nekaj let zakasni Skratka, kakor že poudarjano, pravilnik vsebuje kgo število razveseljivih jnomentov« \>nđar pa kritićnemu ^j?« i ne mo-rejo ostati prikrile občutnc njegove yr-zell. Dn začnrrno z začetkom, finančnl referent vroči prošn;o starističnemu od-^ekn. Dobro! Toda vprašamo: Kje jo pa dobil imenovani gospod predmetno prošnjo? Ali mi io ie ntica Pr'n?sla ▼ čje, bela ptica go!obica° Ali pa mu *o je vročil pismonoša? Kdai. kje in kako mu jo je vročil? ln ali ni moreblti moJ:nosti, dn se pismonoša ali finančni referen: ali kdorkoli kaznu jo, in to kar na.;strožjc? In zakaj se naj snloh Kzlz-nujc in zskaj baš na'strožjc? In pr:t?m, aH mora finančni referent preem prošnje potrditi * pndpisom? K:e s^ m^ra pndpi^ati in krpkokrat? In ali ne k?že, da n'egov pndr>i^ poveri jojinod mi"isier !n ga potem spravi kamorkoli po šabloni katerikoli? Nadalje, če fc prošnia ▼ znvltVii. kdo odpre zavitek, in «11 r:a je ^dy?reti z nožem fifi s šVsrian?i, in k^li^-o j© trthm. zraven svedokov m v kateri arhiv se položi le-ta zavitek, aT! v onega prf mi-mstrstvri za finance a.11 v onjga pri sl-jajni kontroU? In potem, ko mora fnančni referent izročiti prošnjo statističnemu odseku, ali jo naj izroči z nalogom a!i s proŠn:o ali z dopisom ali z vsem trojim vkupe in ali jo naj izroči po p: šti ali po kurir-Ki in ali ne zahteva važnost stvari, da jo vroči osebno ob ob-'Čajiih dnevnicah proti pismenemu notrdilu in ovcritvl podpisa po gospodu ministru? Stran 2. ^LOVPNSKi NARODc d.»« 24. decembra 1922. Stev. 202 kor Amerfčanom obstoj dvch velikih državnih strank republikancev in de-mokratov. Ob© stranki se razlikujeta samo: 1.) po taktiki in vođilnih ose-kah; 2.) po medsebojnem razmerju Tcčine in opozicije. Samo da Ameri-cani ne napravljajo pogreške, da puste obe stranki hkratu na vladi, mar-več se obe državni stranki enakomer-wd vrstita v vladi; ena vlada, a dm-» izvršuje narodno kontrola V tem konkurenčnem botu je ffim radikalna stranka od početka jačja, Globoko vkoreninjena v pol-pretekli slavni povestnici srbskega naroda, je kot homogena stranka stopila v novo državno življenje. Kot laka se je vzdržala do danes. Svoj napredek je dokumentirala s tem, da je sledeč izgledu demokratske stranke svoj delokrog razširila na vse o-jtemlje naše države ter da hoće iz specifično srbske stranke postati stranka Srbov, rlrvatov in Sloven-*ev. Demokratski stranki je nedosta-jal atribut homogenosti. Stvorjena stoprav po prevratu obstoji iz naj-različnejših sestavin vseh mogočih nians. 2e zategadelj zaostaja njena tvorna sila za ono radikalne stranke. Njena enotnost se ni mogla nikdar prav uveljaviti. Nasprotno. le preoči-tno je — tuđi na ven — kazala velika nasprotja v naziranjih različnih Bjenih interesnih skupin. Kažemo na iđvoboj Davidović — PribiČević. Pri šem ie imela nesreSo, da so se po-kstili rjene^a vodstva možje brez skrupelnov in brez politične morale, Ici so brez poroisleka zavrgli vsa Ie-pa naCela strankines:a programa, ka-3ar so to zahtevali njihovi osebnl interesi. Uuba Davidović. mož poštenjak ođ noj? do temena, je moral pod-Ječi njih impetuozni brezobzimosti. V stranki se je razpasla korupcija, je vzevetelo odurno partizanstvo s kupovanjem duš, ki je spravilo na po-vršje mnogo nesposobnosti in diletantizma. Vsa izurnetničenost stran-kinc zgradbe se kaže najbolje v dej-stvts. da so morali uporabljati za njeno konstrukcijo zlasti dvoje: teror in denar. Nezdrave razmere v parlamentu h* t vladi so rodile nedogledne po-sledico, pod katerih pezo jedva še diha na§e državno življenje in ki globoko posegajo y ekonomski položaj slehrnega poeđinca, Izvzemši vseh onih, ki znajo spretno izrabljati od naših državnikov ustvarjeno konjunkturo. Veliko napetost In nevzdr-;faost r našem javnem življenja do-Icazuje đejstvo, da je javnost kakor nekako odrešenje pozdravila zagreb-$ki kongres z njegovo reselucijo ter 'da je mimo in brez mnogega razbur-jenja sprejela PaSićevo novo vlado. Sprejela kot nekak zasilni izhod iz *agate. Prej omenjene razmere v skupščin! in v vladi pripuščajo samo £no resite v: apel na narod! Dosti Icasrto je prišla ta odločitev, ali da se je Pašić odločfl zanjo, mu moramo kiti te hvaležnL Torej koncentracija! Za JcaJ, pToti čem« in proti komu? Koncentracija rseh poštenih ljudi za pošteno stvar in s noštental sredstvf. Koncentracija proti nesposobnosti in po-kvarjenosti, proti nositeljem vseh onih metođ, ki so zastrupljale vse maše javno življenje, ovirale naSo no-tranjo konsolidacijo ter izpodkopa-vale nas kredit na zunaj. Zagrebški iongres je bil tak klic po koncentraciji. Kdor čuti in misli iskreno z narodom in državo, naj podpiše z na- ini zafcrebško resolucijo, naj vstopi — ——-———————~^^——^^^»^^ v Jugoslovensko zajednica Sporazum s Hrvati je ena vrhovnih točk programa Zajednica. Kdor je zanj, je z narni. Čujemo, da tuđi vlada resno ml-sll na ta sporazum. Bodi pozdravljena! Ako se PaŠičevi vladi res po-srečl sporazum, potem je bila ena najsrečnejših vlad od prevrata sem. Ob delu na sporazum s Hrvati more računati na našo podpora Zakaj ▼ sporazumu s Hrvati je ključ do situacije. Zanašamo se na politično zrelost politikov radikalne stranke, saj si sami lahko izračunajo, da bo njihovo stališče silno ojačeno, ako sto-pijo v novi parlament v iskrenem prijateljstvu s HrvatL Potem postanejo v resnici vodilna stranka v državi. Ako nas to naše pričakovanje vara, nič ne de. Svojo pot imamo zacrtano z zagjebško resolucijo, ki bo za volitve v skupščino prav tako aktualna, kakor je bila za ljubljanske občinske volitve. Delovni program zagrebške resolucije bo naš volilni program. Ob ljubljanskih občinskih volitvah je ta program na skupni na-stop združil napredne stranke: narodno - socijalistično stranko, narodno - napredno in demokratsko stranko okoli Slov. Naroda, samo-stojno kmetijsko stranko, narodno radikalno stranko ter mnoge neopre-deljence. Zakaj bi nas ne združil ob skuDŠčinskih volitvah? Ali se nam pridruži tuđi slovenski del JDS? Lahko, ako podpiše zagrebško resolucijo In gre z nami v boj pod geslom: za sporazum s Hrvati, za nedeljivost Slovenije, pa proti korupciji in politični nepoštenosti ter proti vsem nositeljem teh lepih čednosti. 2fvela koncentracija! FRANCIJA UPA NA USPEH. 23. decembra. Po londonskim sestanku se ja 2 one strani v Evropi, ki dela proti Fran-ciji in ne išče za njo primerne repara-cijske ureditve, zakrlčalo v svet da mora Polncare pasti in franeoska politika ima kreniti na pot, na kateri se bo mogla zadovoljiti Nemčija. Pa ni prišlo tako. Pcmcare je dobil ▼ pariški zbornici sijajno zaupnico in London se ni zarad! nj« razburil. Pogovori tečejo dalje in Francija Želi cioseči medzavezniški dogovor, po katerem bo mogoče konCno to večno nemško vprašanje spraviti na uglaieno pot. Poincare je poklical k sebi iraneoskega poslanika ▼ Londonu, kar ss je v londonskih diplorcatlčnih krogih komentiralo povoljno, videč v tem Po-incarejevo želio, da priđe med franeosko in angleSko vlado do novega izmerrja-vania misli 3« uspcSen potek novega sestenka 2. ian. 1923. Poincarč hoče slasti vedeti, kaj se je govorilo v Londonu med amerišklmi in angleSkimi vladnimi zastopniki. po drugi strani pa bo infor-miral poslanika o ameriških poročilih, prispelih v Pariz. Francoski ministrski predsednik tipa previdno napram Londonu in napram Pimu. Mussollni je baje izjavil, da ne priđe v Pariz, ako se ne dožene cio 2. ian. trdnega preliminarne-ga sporazuma. Za ta slučaj, ako ea ne bo v Pariz, je Poincare Že poskrbel za diplomatično razgo var janje, da bo se-galo n* sestanek tuđi Mussollnijevo mnenje. Poincat^ bi r*đ vsc opravfl Brer Amerike. Od tam prihajajo vesti, kl se danes glase kolikor toliko ugodno, jutri pa zvene pesimistično. Da bi se predlagala taka ameriška pomoč, s katero bi bila zadovoljna Frandia, ni mislitL Pa tuđi NemČUa bi se najbrže lepo zahvalila za njo. Jakob Frank piše v »Pra-ger Tagblattu«, da ne imemo po rabi ti, da Amerika pri vsej tvoji velikodušnosti, s katero je tekom svetovne vojna podpirala saveznike, ni poslala v Evro-po nikdar nikake gotovina. Za vsak cent, ki ga dolgujejo Ameriki Angliia, Pranci-ja> Italija in manjše države izza vojne, je bilo kupljeno ameriško blago. In ako se nam danes sporoči iz Amerike, da ho£e tamkajšnja visoka ftnanca 10glasno % vlado dovoliti Nemčljl posojilo pod enakimi po goji kakor svoj čas saveznikom, bi se to aa izvrSilo nič drugače, nego da bi se ameriško posojilo v manj-iem delu v obliki sirovin «a Nemčljo in v večjem ▼ obliki materijala za obnovo Francije efektuairalo Dokler predstavlja amerlSka pripravljenost sa pomoć samo potrebo, da od Ja svoje bltgo, dokler Amerika ne sporna, da je v njenem lastnem interesa, da pomaga Evropi v njenih denarnih potreban, dotle je pre-zgoden vsak optiinizem. V Parizu se čudijo tuđi, čemu hoće ameriška vlada zopet preizkusiti pltčilno zmožnost Nemčije, kakor je to nasvetovala fran- coskemu poslaniku v V/ashingtonu. To vprašanje je že dognano. Nove poizved-be bi ne đai« nikakega novega rezultata. Franeoska vlada tak amertiki prediog odklanja, ker je odveč. Položaj ja trenotno tak, da se vlđl kako Francija sili na to, da bi se 2. jan. moglo priti do že tako potrebne rešitve. ali v Londonu kolebaio med Nemčijo in Ameriko in iščejo menda poti, ki bi prl-vedle do skupne zađovoljlve rešitve. Angleška misija za državne dolgove te dni odpotuje v Ameriko in baje ostane tam cei mesec. 55 aeboj ima polno pred-logov. V ameriškem senatu je zahteval teiiator King, da naj te skliče konferen-ca za razorožltev in gospodarsko uredi-tev i posebnim ozirom na te?ka bremena evropskih proraČunov. Polno pred-logov In nasvetov .... med tem pa se bli*a dan 2. januaria 1923 z naelico, ki prehiteva dogovore, tako da sredi raz-niišlievanja do Božica ?o ni niVakih znakov za tnpeh konference. V takem položaju se postavlja Francija vedno bolj na tvoje lastno torišče proti Nem-čUt ' - Kakšna bodi naša politika? Jugoslavija potrebuje 'državnike, politike in voditelje naroda, prepo-jenc z idealnim jugoslovenskim duhom in edinstveno državno idejo, ki bi podrejall strankarsko in lastne koristi interesom države, katerim bo čast in rast domovine ter sreča ce-lokupnega jugoslovenskega naroda, ne pa moč in bla^lnja stranka kateri pripadajo -— suprema lex. Naša mlada država potrebuje neobhodno: vzorno posluJočo In nekorumpirano oprava, kl naj bo s tvojim brezhlbnim po*mi? rtđ., jfa.. na. Ni stavka, da se kritično oko ne bi spoteknilo obenj. Pravilnik je bil sastavljen po pređ-lo£U oclrcjene 3trokovne komisije. Zdi se nam, da komisija ni bila povse sreč-no izbrana za navzočni primer. M020-de bi jo kazalo za navzočni primer iz-i|K>polniti Inpozvati vanK) le enega prc-cizijskeja mehanika in eno diplomirano primaljo. Uverjeni smo, tako izpopolnje-na komisija, Če rnovič vzame v pretres pravilnik, bo kos svoji vzviSeni nalofd In nas bo osrečlla z remek delom, tako dovršenim in brezhibnim, da bo Izklju-Čena sleherna pritožba in zlasti pritož-ba s strani prosflcev sa upokofltev, kl bodo dočakali rešitev svojih proSenj brez izleme zveličani v naročju Gospo-dovem. J. Zupančlč: Čudna pot KONEC. PoČasi, kaplja za kapljo, krvi v teles« pa je vedno manj. Včasih sem premis-ljal, kako je človeku, ki so sa liudje obsodili na smrt. Zdelo se mi je, da bi moral obsojeni prokleti vso to človeško golazen na zemlji, danes pa vidim, da sem bil ▼ zmoti.« Utihnil je. Nehotc sem potegnil uro iz žepa. Tone je sko-čil s postelje, bil je bled kot stena, roke so se rrui tresle, ▼ Širokih odprtih zenlcah sem videl strah in prezir. >Ne, ne, Ce si človek, nikar! ProS s tem peklenskim strojem, ki meri Cas in sroni v smrt kot bič živino v tnesni-co! Samo ure ne! Tuli mi na ulesa, da moram umreti, tamo da ne čujem tega prokletega sek-sek, sek-sek, sek-sek. Kot da mi seka telo in dušo nt majhne ko§čke. Naj bo stokraf proklet kdor je izumil ta satanski stroj! CuJeS, kako se-klja? Sek-sek, sek-sek, sek-sek. Uh« nikar, nikar!« Padel je na posieTJo fn zaf!sn!T nle-sa. Skril sem uro v žep. DoIro je ležal nepremično, potem se Je stresel, dvlf-nfl rlavo In odprl oči. »Nič več ne se-klja? Tako, vidiš, ne morem prokleti onih, ki bodo zutri pristrigli nit mojega življenja. Kdo jim je dal to pravico, kaj ■ praviš? Ko so podpisali smrtno obsod- 11^ w rtJa *dfikv dA lim đcbtfi s?k& in noge in tuđi v možganih jim ni bilo vst prav. Sodniku, ki je brai obsodbo, se jt tresel tlas in lovil je sapo. Vest jih peče, le verjeml mi, da ja tako. In nišo krivi, ne obsojam jih, smilijo se ml. VpraSaj ljudi, ki so krivi, da jutri n« bom več videl solnčne luči. rakaj so to storili, povej jim po čioveSko, tako kot čutif, kot ti pravi tvoj notranji gias —. prestraStjo se, zarde, zajecljajo: »Ne, ne, irospod, oprostite, nismo ml Krivi. Oprostili bi vas. narrado bi vam dali za v»Še trpljenje, novo suknjo bi vam kupili, da ni postave, ki veli: »Sodi ra, Vdor je kriv rn kazntij, kdor je zaslu-fll«. In nič več, samo tole odgovore: Belo to*o oblečejo, roke rf timijejo, i postavo namažejo vesl, kl sa upfra to stvar je končana. Vsi smo su2njf -— sodnik, ki »odi. obsojeni, kl umlra in b!rl5, ki pa vodi na zadnjo pot. Vsi ho-dimo v verfjrarf. roke In nosre so rako-vane, Tnisel n«?o oklepajo olrovl !n vsa ideje nič ne poma^ajo, ker smo ljudje, ker nfstno borovi. Pojrmi pod svinjo perzijsko preproeo — blafo bol na§el pod njo dmrl dan. Sicer pa — jrrlo se mf sušf, bodi n^mTTJen! Samarflan, pokliči stra*nfka in proH ra, naj ml prinese kozarec vode. Pri nas so prirejafl ljudjem pod visUcaml svečane jrostije, tn pa Se te fepe navade ne poznajo.c Vstrmfi Jff sfraznttc r rUnasffm vrčem v rokf. Žfllno je Tone izDtt nekaj pof rVov, v očeh mtt ie sraf^VHla f«Vra hvalezrtostf m nadaTjeval je: »Pred spirtjo človek ponavadl prejleja pot. U _ jo ja hod 11, Crto potejfn© in sešteje, kar ja napisal. Meni to ni potrebno, pa tuđi seSteti bi ne mogel. Preveč so rmešane ^tevilka. Rezultat mojega življenja bi bil spak, pravi ipak in bolje je, da na mislim o njem. Vezi, ki so ma vezale z Ijudmi, sa mi zde kot nit, ki ja zgrorela. Ja m ni, dotakneS sa je, pa sa sesuj© v prah. Tuđi s teboj »ne na veža več. Gledam ti v obraz in idi sa mi, tla ta vidim nocoj prvič v življenju. Ne ra-meri. Nekaj pa je, kar gori in ne zgo-ri. Kot azbest je ta nit, ki me veže z Življenjem že deset let Ljudje ji pravi-jo Ijubezcn. Ne vem, prav ali ne, jaz bi tej niti «0 dal nobenega Imena. Kar pore! je preveč in Var tntsllS premalo. Ljuđje piSejo romane, po fcledaHšklh odrfh* jo vlačfjo. pa JI delajo krivico. PI51, rovoH. tv\M sa m stoka!, pa na bo to, kar je ts čudna nit Čutiti jo moral, Čutltf tako, da M rre ▼ krl \n meso, v teto fn diiSo, v srce In tno?jrane. če spli, Jo vldil V sanjah, če delaš. I! po-mara, Če se sprehajaS, ta stpremlja, če sf sam, Ja s teboj. Takraf Jo Čutl5 in fa-fcraf Jo porna5. Je pa Ie drosra fJuhe-ren. bolj rioboVa, splofSna, rsečiovesiča Tjubezen do bt!fnjera. TeŽVa Je, ftinoro ^rtev fn samo^atajevanfa ranteva, ču-t»Jo Jo fe rTemenHe duSe, Ijudje, !cl ^fve ve^tio. To rfemofiročno fjuhezen Je n«?« (Joha potezala ▼ prah, Č^oveltvo horf1 rm ftft fn i^Če tttelie ▼ preMtf krvi. VH MmM 90 prazni, če nf te 1fnh>wif, k! edfna more m mora reliti čioveltvo. ubijajo in rušijo, kar sta ustvarjala sko-zi stoletja um in delo. Psihoza našega veka se bo zadušila v potokih krvi, iz nje «e bo dvignilo veliko spoznanje bratske Ijubezni in medsebojnega pod-piranja vseh narodov m vseh ljudi na zemlji. Kaj rmjf H Ie UoTetn? Uu'đje pfečf sttlrtjo jovore z Bogom. Kaj je Bog? ne vem. Vesoljstvo, večnost, neskon-Čnost, vse to je Bog. Začetek konca Čio-ve^ke misli. Pa mi povej, kaj je to? Ne ve§? Tuđi jaz se strinjam s teboj. Maj-» hna drobtlnica sem tega vsemirja, ono naj sodi In premlšljuje 6 meni, ne jaz o njem. Odnekod sem prlšel, nekam od-hajam hi s lem Je moja moHtev končana. ZdaJ ttia pa pusti samega, soprnjt ml postaja tvoja navzoČnost«« Molče sva si sejrla: v roko Tn itrolče sem tapustil ječo. Zunaj je bila me^e-čna noč, na nebu so trepetale zvezde. okror Je bil mir. Obsfal sem v tej nočnt tišini, misli so rojile v glavi. Tone mi je stal pred očmi in pot njegovega življenja je sla mimo. Narodni ideal, pansla-vizem, bell car, narodni tribun, tnter-nacijonala, nenaravna smrt ▼ polju za* sibirsko Ječo. Žalostna fn tako razum-IJtvt krlževa pot! Na vsaki postaj! je pokleknll hi tnolfl, na vsakl postaji je mfslit: tn je koneć, tu bom određen, hi Je efij Tnojera hrepenenja. NI ra bilo. Na' zadnji postaji ni klečal več. V polju za* mestom ao zgo3aj iJUii Stev. 292 »SLOVENSKI N A tf O L>« dne 24 decembra iyr2. Strnn 3. Gospodarstvo. 0 izkoriščanju naših vodnih sil v kemijsko-tehniske namene. Na pobudo prof. dra. Samca se j© ustanovi! na tehn. fakulteti unlverze v Ljubljani kemijsko-tebniškl seminar. VzbudI nai se slušateljem kemijskega oddelka zanimanje t& važna tehniSka vprašanja. obenem pa se jih tudl utrdi v Studiju kemijske tehnologije. V tem seminarju se vršijo predavanja in razprave predvsem o aktualnih tehniških stvareh. ki se tičejo zlastl naše zemlje. Nedavno tega Je referlral cand. chem. Matija Orgfč o temi hon. prof. ing. J. Turka: »V kakŠni meri morejo vpllvati vodne sile na razvoj kemijsko Industrije pri nas?« Izvajanja referenta nišo bila poučna le fa slušatelje kemijskega oddelka ljubljanske tehniške fakultete, ampak bi utecrHla zanimati tuđi SIršo javnost, zlasti pa naše industrijalne kroge. Zavoljo tesa hoćem podati v nastopnem nekoliko skr-čen seminarski referat cand. chem. Matije Grgiča, kl se glasi nekako takole: Ugodnemu orografskemu in ludrosraf-skemu položaju ima zahvaliti naša zemlja za obilico vodnih sli. Te vodne sile se mo-rejo večinoma izkoriščatl brez velikih te-žav. Slovenija Je v tem oziru relativno na prvem mestu. NjeJ sledi Hrvatska, zlastl z južnozapadnfm delom, Dalmacija in Bosna. Z manjšimi vodnimi silami razpolaga pa tuđi Srbija. Točnih sistematičnih podatkov o vodnih silan nimamo $e v naši državi. Dasi pa ne vemo natančno, s kolikimi vodnim! silami razpolagamo, nas more poto-vanje širom naše domovine utrditl v pre-priianju, da je teh sil jako mnogo. Računi se, da zmore vsekupna naša država na vodnih silah do 2 in pol mflijona HP. Samo za Slovenijo sem mogel dobiti glede vodnih sil nekoliko točnejše podatke, ki pa tuđi ne odgovarjajo povsem resničnem stanju. V področju Slovenije ima reka Sava na vodnfh silah knpaciteto od približno 110.000 izrabl'ivih HP (še nelzkoriščenih okoli 100.000 HP.) Drava premore na vod-nf ?:3i približno 150.000 HP (še neizkori-ščenfh 100.000 HP.) V celem premore Slovenija na vodnih silah okoli 330.000 HP, izmed katerih je še neizkoriičenlh 260.000. Izkorišča pa se jih oziroma je pripravljenih za iskoriščanje le 70.000 HP. Tzrabljali so vodne sile v manjši meri pri nas že v prejšnjih dobah. In tudl da-nes iih JzkoriJčaJo, toda večinoma še na jako enostaven način. Sele v elektrlki se }e našla ona oblika energije, v katero se more najekonomlčneje pretvarjat! energija pa-dajoče vode. To pa zlasti tedaj, kadar gre za prenašanie te energije na veCJe razdalie. Tuđi mi imamo 2e nekaj hidroelektrlčnia central, v katerih pa se izkorišča le nez-naten del vsekupne energije naših vodnih sil. dočim vsa druga propada večinoma brez vsake koristi. Vspričo velike množine naših vodnih sfl se je porodila Ideja o elektrifikaciji Jugoslavije. Ta ideja gre za tem, da bi se zgradilo kar največ hldroelektričnih central Istega tipa, kl bi na| bile zaradi boljše porazdelltve energije In vzaiemne podpore »vezane med seboj. Omrežje teh central naj bi pokrilo kollkor mogoče velik del države. Tako se doseže ceneno električno energijo ne samo za razsvetljavo nego tuđi v industriialne namene. Pripomoglo bi se na ta mčin do industrljalnega razvoja tudl onim našim krajem, kjer bi se inače ne rro-gla razviti industrija. Misliti bi se moglo tudl na elektrifikacijo našeh železnic kl porabiio danes razmeroma največ premoga. Sploh so vodne sile faktor, ki mogočno vpliva na znlžanje produkcijskih strošknv, ker predstavljalo najcenejšo energijo. Ce je Investicijski kapital pri hldroelektričnih centralan v razmerju s kaloričnim! veliko več-1, Je pa tudl rentabilnost prvih znatno večja. Zavoljotega se v hidroelektrane centrale investiran kapital povoljno in brzo armortizlra. Za dokaz naj služijo podat-ki prof. Savina o dveh povprečnih centra-lah v Ameriki, ena teh je hidroelektrana fn druga kalorično-elcktrična. Kalorično-elektrlčna centrala prodaja celoletno silo sa 150—200 dolarjev In ima samo 5—10% dobička, doČIm prodaja hldroelektrična centrala celoletno konjsko silo za 25—30 dolarjev In ima pri tem še 25—50% dobička. Slične primere se morejo navesti tudl iz naših krajev. Tako n. pr. je pbčala mestna občina v Celju leta 1921. za elekt-rlko kl 'o je dobivala iz kalorično-elektrii-ne centrale tvrdke VVesten po 2.60 K za kilovatsko uro. Po proračunu za Icto 1922. bi plačala pa sr>mo 1.80 K za kilovatsko uro, če bi jemala električni tek od Fale. Evo dokaza, kako poceni je električna energija Iz hidroclcktričnlh central. Še vedno je premog glavni faktor ve-čine industrije. Vendar se vedno bolj opaža stremljenje po emancipaciji od njez^, In industrijalni centri se pomičeio čim da-lie bolj v kraje, ki razpolagajo z velikimi vodnimi silami. Za primer nam moreio služiti Notodden, Rjukon, Niagara, Rbein-fciden, Fala Itd. Na produkcijo vplivajo razni faktorji in jih R. Escales formulira nastopno: 1.) Dobivanje cenenih surovln na licu mesta ali pa cenen njihov dovoz: 2.) razpečavanje proizvodov v blizini •II pa ceneno njihovo razpoSIl janje; 3.) cenena tnotorska sila za pogon tovar ne ; 4.) dobre fn cenene vodno sfle. Kraiše povedano: Industrtjalno podlet-je ]e tem dobičkanosnejSe, Čim manjši je kvocijent vrednostl potrošenih sredstev napram vrednosti dobljenih prolzvodov. Vendar za razvoj In obstoi Industrije nlso potrebni vsi gori navedeni predpogoil. Kajti industrija Ino podjetie se more povoljno razviti, tuđi če so dani le posamnl od njih. Pri nas pa v mnogih ozlrih obstoje vsi navedeni predpogoji in razpolagamo še zlasti s cenenimi vodnimi silami, Sčfmur se more razviti pri nas vseobča industrija In kemijska industrija 5e posebef. Elektrificiranje naiih vodnih sli more dobiti sploh svoje specifično obeležje v silnem razvoju elektrokemijske in elektrotermičue Industrije. 2e W e r n e r Siemens je rekel, da pripada elektrokemiji velika bodočnost. Saj je edino polje, na katerem se srečata nnjvažnejši tehniški disciplini, kemija in elektrologija. Za časa Siemensa ta trditev ni bila baS lahka. Toda njegova dalekovidnost je izkazana ravno s tem da je Že de-setlctia naprej shitil razvoj elektrokemije in z njo združene elektrokemijske industrije ki se je povzpela do visine, kakršne dan-danes ne dosega sorazmeruo nobena druga industrija. Jugoslavija doseže in dokaže svojo važnost kot inđustrij^lna zemlja solo tedaj, ko začne intenzivno izkoriščati svoje vodne sile. Izkorišćanje vodnih sil bo vpiivalo osobito na razvoj elektrokeinijske in eiekt-tcrniične industrije pri nas, kicr obilujemo ne samo z vodnimi silami. ampak tuđi s surovinami, ki so posebno prikladne za po-dclanje na elekirokemiiskem potu. Z ozi-rom na naše vodne sile in surovine, ki iih irrmmo na izobilje, se moreio pri nas razviti nastepne elektrokeniijske in elektro-tcrmiCne prinose: dobivanje karbida In cl-Janamida (apitovesa dušika), aluminileve-ga nltrida, alkalij ter stranih proizvodov, »olitrove klsHn:: it zrika, pro'zvodov organske elcktroindustr'je ter elektronictalur-gično dobivan?« aiuminlja, železa, Jekla in bakra. Industrija neka^erih izmed omenje-nih proizvodov je pri nas že iako razvita in prese^a n'ih produkcija daleč že donn-čo potrebo. Vsled tega se morajo izvažnti n. pr. karbid In cHanamid (apnov dušik), slednji pa samo zaradi tesa ker je n:.£e k:neti:stvo šc premalo napredno, da bi umelo koristno uporabljati to važno umet-no gnojilo. Ko pa se tudl pri nas začne z intenzivnim in rac!jonaln^m obdelovanjem zemlje nam bo zmanjkalo apnovega diišika, ki ga moremo danes izvažati letno na ti-soče vagonov. Doceb rerazvtta le pri nas do7daj 5a industrija e!cktrokcmtjskcga dobivanja aluminija. Toda če vpoStevamo nnše vodne sile, tozadevne domaće surovine in tudl aluminij, ki postaja dan na dan važnc>ši, nam ni dvomiti. da bi se baš industrija aluminija mogla pcvzpeti pri nns do velikega razmaha in bi sčasoma d^la naši nacionalni industriji povsem znaćilno obele/je. Zdi se, kakor da po nekakem pravilu pose-dujejo na5i kraji z velikimi vodnimi silami obenem tuđi lež'šče boksita. Nahaia se na Štajerskem, Kranjskem, v južnoz?.padni Hrvatski, Dalmaciji in Bosni ter je na njem bogat zlasti naš Kras vse tja do Albanije. Boksit je važen zaradi tega, ker je pra-surovina elektroKemijskega dobivanja a'u-minija. In, če pogledamo ra n::še ogromne vodne sile ter na ležišča boksita, se nam mora naravnost vsilitl misel, da bi dobivanje aluminija pri nas brezdvomno moglo biti rentabilno. Aluminij je danes vellkcsa pomena, rabi se v nnjrnzličncjše namene. Svetovna njegova produkcija je sicer velika, ne za-do$ča pa zda'eka povrraScvaniu. Sprva se metal ni dal dobro obdelovatl in se tuđi ni mogel dobivati v čistem stanju. Dv'ncs so v tem pogledu premr'ffnne vse tezknče in z lahkoto se dajo iz n e^a izvi čiti žice. In baš žice iz aluminija doblvajo v posled-nil dobi veliko važnost kot prevodrnce za električni tok, ker so pri enakem prevod-nem efektu ceneje od bakrenih. Zaradi male spec. teže a!urr.!nija je risova specifična prevodnost za električni tok sicer man;-ša od bakra. Pa ravno vsled nizke specifične teže se aluminii zahteva in uporub'ia pri Izdeicvanju marsikaterih predmct>v ter je za mno.ie nenridomcstljiv. Referent le na to cbSirno ordelal teh-nlško stran dobivanja alurr:ini]a. Tu je vze! v kalkil kemllsko tovarno v Mostah pri Ljubljani, ki izdelnje kot neposredno su-rovino za aluminij, in hidroclektrično centralo na Fali kot dobaviteljieo električne energi.e za d^bivanie aluminija. Vse to pa ne zanima ŠirŠe javnosti. Nadai'eval je: Na vsak način zasluži problem dobivanja aluminf'a e!ektrokcrri:skim potom pri nas vso našo pozornost In se je nadcr.ti, da borno mogli prnv kmalu pozdrnviti prvo jugoslovansko tovarno za aluminij. Z nsraščfijoum f^koriš^anlem vodnih sil in z n'ihovo tvorbo v eclcktrKno ener-gi:o se bo mojrla z czir^m na to^ndevne surovine (Tuzla. D:ilmacijć») razširiti In spopolnitl že obstoječa industrija alkjlij potom e!ektrf;lize Pri tej nastalena hlora ne borno mogli seveda popoinoniu porahiti. Obračali pa bomo večio pozornost dobivanju hloratov in preliloratov, ki jih rabi naša vojska. Posvečali bomo skrb tudj clckt-ro!itJČne;Tiu dobivanju solitrove kisMnc Iz zraka, da se osamosvoiimo plede prođuk-ciie streljlv in razstrcl.'iv od inozems'va za časa voiske. Ker nam nedostaja kvn!ictne ogliine (koksa) in črneca prernoga, ki se dobiva iz njega, staviti moremo največje upanje tuđi v elektrometalurpijo železa, zlasti zaradi Izvrstnih bosanskih železnih rud (Ljubiia, Prijedor itd.) Izdelovati nam bo mogoče elektrotermično specijalne vrste jepla tuđi za tuji trg z ozlrom na hro-move rude iz MacedonTe. Misliti moremo dalje tuđi na elektrolit, dobivanje bakra ker n^m nudi potrebno surovlno Bor v Srbiji. Karbida in cijanamida (apnovega dušika) pa proizvaja naša inustrija že danes dovolj in so radi tega pri nas nepotrebne nove Investiciie kapitala v te vrste elektrokemija tkih podjetj. Končno podalmo Se pregled dannšnje elektrokemliske industrije v Jugoslaviji. Imamo velike tovarne za karbid v Ru$ah, Šibeniku, OnISu in Jajcu ter za cijannmid (apnov dušik) v Rušah, Šibeniku in OniŠu. Jajce Izdeluie ražen tega alkalije, klorovo apno, ferrosilicij ter sredstva za ekstracijo tri in tetra elcktrokem. potem. Elektrokem. tovarna v Karlovcu Izdeluje jedkl natron, solno klsllno !n hloroform za narkozo. To bi bilo, zaključil je referent svoj referat, v clavnem vse. kar Imnmo danes na pol'u elektrokemijske industrije v Jugoslaviji. Nadejati se nam je. da se naša elektroke-mUska industrija silno razvije In pomnoži, brž ko začnemo intenzivnele izkorlščati naše vodne sile. Prfcdvsem je prićakuvatl, da metane pri nas orjaška industrih dobivanja alurainijaJ Baš za to industrijo so dani v naših krajih najsijajnejši predpogojL Naši bodoči kemiki kakor vidimo prav temeljito in prav resno razmišljajo o važnih tehniških problemih. ki utegnejo postati odiočllnega pomena za gospodarski razvoj naše bogate zemlje. ■ * • (talijanske državne finance. Gospodarsko pismo ali porocilo iz Italije je prioLičila ta teden N. Fr. Pres-se. Omenjamo je radi toga, ker nas mora paČ zanimati vse, kar se govori in pisari o nabili — zavcznikJh. V uvodu povdarja neimenovani »italofilo* Mussolinijevu izjavo v rim-skcin senatu, da je s svojim nastopom prevzcl nalogo, ki jo mora izvesti do kraja. Če se mu pa ponesreči ta poskus postaviti italijansko gospodarstvo na povećih nove temelje, je z^ubljen on, država italijanska pa kar najhujše ocro-žena. Njegovo ministrstvo ima trdni n:imcn, v državnem go podarstvu vzpo-staviti zopet red in odpraviti ves v ne-varne visine narasli budj;etarni deficit. Le-ta znaša 5 in pol milijard lir in se ima otipraviti s prihranki in z novimi clavki. F^ri tem namerava vlada mladi, novonastali kapital kolikor mojroče ob-varovnti dnvkov, dn se vzhudi podjet-nost. Po drugi strani pa naj vse slrje, tecbj tuđi delavstvo, vpreže v jarem davčnejra plačevanja. To bolj nacijona!-no nejro socijalno nnmcro Mus^olinije-ve vlade že pobijajo demokratski kropi, češ da industrijelna kriza v Italiji *e ni končana In da se s temi novimi davki ćcbvskih Žuljev ne titcpnejo pokriti in i/plačati niti stro^ki njihovcj?a iztirjevanja. Vsled teh demokratskih svaril se »fpšistarska« vlada že obotav-^ja z dravskim obdačenjem in premišlja, kako bi se lotila poljcdcljstva, zem-Miškejra premoženja In vira. To tem bolj, ker doseđanji davoni sistem ne obvezuje v cnaki in pravični meri pre-m'čne*r! in nepremičnepra premo^enja. F:nančni mirtster de Stefani odločno za-?*opa strli^če liberalne gospodarske pa-Htike, ne da bi se do sedaj kjer- in ka-dnrko!i znvzel za povsem prosto trsro-vinskn politiko. ZaSčitnl carinski tarif 1. 19?0 je ta stremljenja po oprostitvi v$e trpovine le ojačil. Ustanovila se Je ^prostotrerovska zveza« po zashi?:! pro-fesoria PnaudHa, ki je pri vsaki priliki jssno dokazoval, da carinska tanfa v rr»Tioq:!h pozicitah vpliva prohibitivno, fiVsnsa tedaj ni^esar ne ocfvrže, medtem ko se je ćrm?či konztrfn razne?ra blajra vsled dr?avrvh monopolov podra?il In ohtzži). Posebno va?no je pojrlavje o drž. italijanskih dolgovih. KonscITđ!-rnni đ^'rr je I. 1922 doscjrel visino r6f& milijird Hr. L. 1920 je znatni 51.05 milijnrd. Vr!cc»5i dofg 21.16 milijard je cVouii od !. !9?0 do 1022 na ?6.28 m^T-jard. In prnv ta v;seč1 dois je najveći strr^i za rtn?"jo in pn^tnnc menda ttidl zn MiT^^olirijn prej nit slej (to si dobro 7HPnmn?mo! Op. tiiO tisodcpoln, če ne rrob vse njegove slave, ker raste od f7no do dre — brez tipanjn na krit je! Zn^crrdr1} se je pne* vlada tako nnvdn-s^rj za bran?7nl sistem in za polUtVo ^pzrr)":čka^. To pn }c tuđi potrebno, 6c ni ?c pr^opzno ! K?jt\ vse nac?jona1-no italiinnsko prcmn'cnic ie b;1o !. 1914 prec^njeno — na 10-1 milijard lir. Tnfro pi^e m razlnrra ta najbr? radi i7rcdne ndkritosrcxnosti anonimni pi-src. Te podatke naj si vsakdo mfd na-mi nntn^'o orrl^da. Stavimo, da se ute-rnc cxti'T;fi sl:oro rev*r.ietnl resnicl, da je lira toliko nrtd rsr^im dinnrjem! No pa o tem pojrlavju danes nimnmo nnmc-n rnzmKIjati obširnoje. Pravimo le, dfi pri torti parodnfcrnem polav« defu-Jcfo V7roki »exra ct Irtra«, zun??! ?n zno-trnj naše države! Zrotraj same krize, same vnTnfnc hnHckinade. Zunni in zlasti v Ftalijt pa ve^knnska sovm?nost zo-per vse, ! ar sam odi^i po ju^o«?ovcn-Fkcm so?edn, jeziku in prijateljstvu. Pa pravi pregovor, da kđor dnijremu jamo koplje, v^asili sam vanjo zleti! Tn kdo ve. če Mussolini s svojim srbskim in reskim itd. problemom, D* Annunzio s svojo dalmatinsko poželjfvostjo — ne padeta prej ali slej v tisto jamo, katero kopijeta 7*e ves fa^istovski Čas — nam potrpe?Tin*vim m v lastnih križah zamreženim Jugoslovenom. • i » KĐitzufati v Ljubljani: Avstrifa: Tnrfa*kl trg 4* ltattla: Elizabctna testa 41 Francija: Krcfcov trz 8> Konzulati v Zagrebu: Amrrika: Zrinfski trg /9. Telefon 22-35. švica: Preradovićeva ulica 24. Telefon 7-48. Nemčifa: Mihanovićeva ni. 2. Telefon 26-2/. Poljska: Boškovićeva ulica 2. —S Trg s saroviml kožami in us njem. Ljubljana, 22 decembra. Situacija na trgu surovih kož se je od zadnic^i pki promet bo vžival tanfe, ki bo uspešno konkuriral s prevoznimi tarifi v Hamburg ?n iz Hamburga. — X Tovania Arko se nahaja v Zagrebu, Vlaška ulica 116. ter obsto'a iz tovarne in rafinerije za žganje, tovarne za peneča vina, tovarne UVericv, tovarne za eter, tovarne za kemične produkte, vclcžganjarne, vinskih in sadnih desti'atov ter veletrgovine z vinom in žganjein. Tvrdka se je ustanovila 1. 1867 po očeru današnieea last-nika, pokojnemu Mlin Arko. Od leta 1910 jo vodi sedan.it lastnfk sam. Od tes:a časa se tudl začenja veličasten procvit tvrdke. V teku malesa števila let so se vse £orf navedene tovarne zaradile po najmoder-nejših zahtevah tozadevne stroke ter postavile v obratovanje. Tuđi tovarna špirita in rnfineriia. ter tovarna penečih vtn se radi svoje moderne ureditve ter z ozirom na svojo kapaci*eto smatra:o za nnjvcčre in naipomembne:še svoje vrste v Jugoslaviji. Ta tovarna proizvaia v državi največ alkohola fn ni'bol.še kakovosti. ker ji nnj-moderne;Sa stro:na ureditev omocoča pro-tzvajanie na'čiste.'§e?ra alkohola, ki odjro-varja t. zv. švicarskim uzancam t. i., da ie brez vsake primesi olmatih odpndkov. Ta prvovrstna kvaliteta alkohola in čgnnjnrna konjaka, omoc:oča tovarni Arko proizvajn* nje prvorazrednih likerJcv, ki so prlrniini in priPubi'cni re samo pri nas v domovini, temvcč tuđi daleč preko nnših mei. celo v prekomorskih krnjih tako, dn so likcrii Arko zmni dnnes že na angleSMh in ju/.no-amerTŠkih krajih, — V zadnjem času je tovarna dala v promet prvovrsten kvas, kl Je po kakovosti enak svctovnlm znamkam, posebno pa duna'skemu kvasTi, katere^a se pri nas veliko rnhteva. ter si je za to tuđi Mtro osvojil naše trse. Tvrdka Arko, si prizadeva. da proizvainni špirit sama da-I;e prcdchijc, rnzen tej;a po posveCa veliko pozornost tuđi izdelovanju postranskih proizvodt^v ter se bo njen popolni prrgram Šcle v dodednem času izvršil popolnoria. Vsa tovarna ie ureiena na po^on s paro in elektriko, katero proizvnia sama. Tovarna potrebu ie na leto okoli 4500 vasronnv sur°-vin ter zaposluje okoli 500 debvcev v vseh svojli ođdelkih. Tvrdka vodi še vedno po utemeljitelju ustanovljeno trgovino z vinom ter ima veliko moderno ure eno klet. Ražen v Beogradu, kier imn podmžni-co v Kosovski ulici St. 53, ima tvrdka za-stopnike v vseh večjih mestih JugoslavTc. ravnotako pa tudl v inozemstvu, posebno v južni Ameriki, svoje reflektante. — Z Amerišfca Industrija avtomo-bflov, Meseca oktobra se te zviSata produkcija ameriških motornih keles za 20% napram septembru. Doslcj največje šte-vilo za mesec oktober je bilo ono iz 1. 1919., ko je bilo izdelanih 200.000 raznih motornih koles. __ g Mednarodna konferenca bank. An- flcSka banka, držeč se priporočlla genov-ske konferenec, namerava sklicatl v najkraćem času mednarođno konferenco emi-sijskih bank, kl bi se bavile s problemom stabilizacije teča'ev. —% Pravilnik o IzrrSevanfa Indnstrlje. V ministrstvu trjrovlne ln Industrije se Iz-de!uje nov pravilnik o poslovanju vseh tr-irovsklh In industr!:skih panoe v n?5ih de-želah. Po tem pravilniku s ciljem mcijona-lizacije nnSe Industrije bodo ponuđbe poda-nikov tulih držav, ki bi hoteli osnovo li kako industrijsko podjetje v na§i kraljevini, relo otežkočenc. —C 2elezn'5kl matcrjil iz NcmčIJe v lotu \()2). lvtparaci.ska komisija iz Pariza je cbvestih naše miiiistrstvo saobraćaja, da ie ncn.bka vlada cdubri.i na naslov re-purujij naši državi za prihodnjc leto; 200 tovornih vozov, 2'0 avtomatskih va.q;onov za ole, 350 žC'Czniškili proini: alnic in 120 potniških vozov normainc^a ko!esja. —K No%i mostovi na račun rcparac!j. Ministrsivo gr-djevina "c odp^^I.ilo v Nera-čijo posebno kohiisijo, da se izvisi nabava novih k- nstruk^ij" za mostove ni r.ičun re-pt;mci:. Crc za mosiovc na Tisi, pre'-;o Do navc in preko Save na raznih važnih pre-hodih. Ti mostovi se z^raJiio do 1925. leta. —g Sci iz NemČje. Uprava državnih monopolov je cdrcdila, da se preko naše rep tlicls'vc kcni"-;i"e v \Viesb.idnu n.iroči vcc.a koli.ina s-ii na račun reparacij, da se tako po!:ri'e n;1^.-: potrL-bSCfna soli. — K Vcl ka indusirij?ka izložba v No-vcm Sadu. T.ika razstava se priredi v Novom i-'adu nicseca maja rriiicdir^^a lc:a. VzpoJbudo za ruzsuivo sta dala drbro usp;!,i vzorCna semnia v Zajrrcbu in Ljub-I;pT:i. F^ sanic Vojvodine se je dos'j] prijavilo -** 0 razstnvljalrcv. Izlc.-ha bo tra?n!a mond.i tri redne. I'rićakuje se obilna uJc-kvba. —Z Ronvns^i moritorij za dolgova v Amcr'.ki. Dc'c^rit roniurs!:e države v Ne\v-yorku je sporočil svoji vladi, da drbi Ro-munlja moratorii za plačevanic svojih dol-cov v Zcdinjonili državah. K<".nčna od'ooi-tev pridc seveda, kakor h'tro se uredi vpraSanje mcd;"ivczni$kih dol^ov. — S Propnsnnda za varčovanjc. Centralna eskomptra banka v Zagrebu d2la propagando za varčevanje na ta račin, da jo uvodla na^ra!^ za vla?:ato-lic, kat^r2 se izzrebajo. Taka žreban.ia štcvilk vlo/nili knjižic. katercTa so udc-\??A vsa!:a kniižica z vsaj 1G00 K vio?:, se izvrši vsake štiri mesece. Dobitkov je vsakikrat 11. in sicer eden za tri 4iisoC, eden za dva tisoč, dva p.) p:t tisoc in sedem po tisoč. — g Novi že!czni rudrilki v Y?:?sii!. »Tzvcstiia« poro;a;o, da so odkrili v Tulski gubcrniii novo veliko p'irodno bojrastvo. Blizu kra:'a Sči.xri se naliajajo velike zalogQ žc!:zne rude. Pravijo celo. da je tam toliko žel:za kakor c:a n! nikicr drugodi na svetu. Sovjetska vlada je odpcslala tja posebno specijalno komisijo, da izvrši vsa prva potrebna dela. — g Dva nova naša parobroda. Pred kratkim se ie pomnožila naša tr-govska mornarica z dvema novima bro-dovoma »Jadranske plovitbe*, ki se imenujota »Hrvat« s tisoč ln »Topola« s 350 tonami. Prva bo služila za prevoz oseb in blajra, druc:a pa samo za osobni promet. Grauba teh dveh brodov se je pričela že med vojno v Maleni Lošinju, izvršila pa se je sele sedaj v ladjedel-nici v Tržiču. — g AncIeŠka zunnnia tnrovlna. Meseca novembra je znišal anjrlcški uvoz 95,^00.14.1 Istr. a!| 6.^6.363 Istr. več nego v novembru \922. Izvoz v novembru t. 1. je znašal 66.-197.184 Istr. ali 3.995.942 Istr. več nego v lanskem novembru. — 2 Koliko zasluži kovinski defavec v Petro?rraf!u? Po uradnili podatkih pe-trogradskejra strojnoga trusta, kl obse-jra vsa več:a podjetia, ie znnšala meseč-na mezda kovinar^kojra delavca v septembru t. 1. 105,S-i0.OOO rubljev. Po pred-vojni ceni je zaslužil delavec okoli l\,J predvojnih rubljev. — g Sadje v srospođlnjfstvu. fCratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni upornbi in o konzerviranju sad/a in zelcnjadi. Za ffospodinje in dckleta priredi! Martin Humek, visji sadjarski nadzornik v Liubl-ani. Po;anicna s U barvanimi prilotrami in 42 slikami. II. pomn žena in popraviiena izdaja. Zalomila JrsrosKivanska kniiirarna v Ljub-I'ani. Cera Din 30. Vsakovrstno sadno drevje je bilo 1-Mos brento obloženo z darom božjim. Mnosi skrbni sadjarii so stali pred vprn^anjem, ki jim dru.c:a leta ri delalo nre^Tavice: nf^o namreč vede-li, kako ht sad^e po rabili, da bi jim bilo več zaleglo. Mnrsikateri trospodar. ki je druga leta skrbno potrjeal in shranil sadje za zimo, ali je pravočasno prodal, ga je moral let;^s otresti in je prišc! ob lep do!)i^:k, ki bi mu ga nudilo sadje pri p^avilnem postonarnu. Nujno potrebno je torej. da so naše gospodinje, tuđi me-stne, ako imaio priliko po niz!;i ceni nakupiti sadie, poučene, kako naj z njim ravnalo, da jim priđe naibolje v korist In vžitek, oziroma, daše jim ne pokvari. SIiranjcvanj-3 tuđi poznega zims'rcga sadja je odvisno od mn^govrstnlh okol-Ščin. Zato se moramo d-bro poučiti, katero sadje se shrani in katero takoj po-rabi. ali predela in kako predela ter za-kaj? Knjiga »Sadje v gospodin.'sEvu« obscga vsa potrebna zlata pravila, kako ravnajmo in postopajmo s saJjem, da nam priđe v korist in kako ga pre~ dclajmo, da pri niem ničesar ne z-jubi-mo. Ne samo za gospodm:.ske s I?, z:i vsakega sadiaria in vsako g-^podinio ie knjiga nuino potrebna in nadvse ko-ristna. Kdor se bo dr?al nav^dil te kn'i- ge, bo dobro in z malim trudom porabil svoj sadni pridelek. i u a Dru>ljc sv Girila in f«lefcda! Stran 4 •31 O VENSKI NA KO tu dnr 24. decembra 1922. s*ev. •/?"-*. Z Hrvatski drvotržae se je spre- menil v zadnji svoji številki. Odslej no-čc to glasilo g. Adolfa Blau-a opustiti pridcvek »hrvatski« in kot »drvotržac« odkloniti od sebe vsako sumnjo politične tendence. Pri tej priliki 51 usodimo rnovič vprašati naše lesns trgovce in Industrijalce, zakaj da si za slovenski naš les in njegovo trgovino nočeio ali ne moreio ustanoviti svojega glasila, ki bi v tej velevažni naši stroki recimo vsaki teden imel veliko splošno važnega poročati, prinašati strokovne informacije iz inozemstva, opozarjati na dražbe, ki se pogosto razpisujejo in zanimati se ft pravično-gospodarskim peresora za agrarno reformo itd. itd. — g Plavšičeve sfave ie konec. Tako je zaključeno zopet eno v posledicah žalostno poglavje naše finančne regulacije ali diskreditacije ali kakor se hoče imenovati ta mnogim nepričakovani preobrat in padec. Naše časopisje je bilo Sele ta teden vse polno teh Plav-šičevih premišljevanj, ki so sprva le plaho omeniala vse to, o čemur so si po-znavalci že davno mežikali in šepetali. Mi smo takoj ob izbruhu te afere zav-»ef! edino pravilno stališče, da se mora vsa ta Plavšičeva dolarska operacija ođ edino poklicanih to je sodnih faktorjev kar najnatančr.ejše preiskati. Menlrno, da smo v tnkih in jednakih slučaiih do sedaj porabili že dovolj bo?je masti, kakor se Imenuje v pregovoru potrpečlji-vost. kl p aima tud! svoje meie. Za sedaj zahtevamo z vsem po:idarkom naj-strožjo preiskavo. Gre za državni denar, gre za naš kredit v inozemstvu in za čast, ra dobro ime visokostl—osumljen-ccv, ki se morajo ali oprati ali pa—se-deti. V tem Plavšičevem vprašaniu ne odjenjamo niti za las in upamo, da je vsa poštena javnost na naši strani! — g Prejzfcusl z umetnlm! gnoflH spom-lađi leta 1923. Kmetijska družba je sklenila spomladi 1923. 1. nadaljevati preizkuse z umetnim! s noiill, kl iih je že v tekočem letu započela, na podlagi katerih bi se zbrali po-datki, ki naj pokažejo potrebo naše zemlje y različnih ćeuh Slovenije po hranllnih sno-rch. Letošnji gnc/ilni preizkusi so navzlic suši uspeli, pričakovati je torej, da bo uči-nek tudl v prihodn]em letu zadovoljiv. Na .temelju letoSniih preiskusov, smo prišli do ixkustev, ki iih bo pri prihodnjem tostvar- i nem delovanju treba upoštevatL Preizkusi z I umetnlini finojili v letu 1923 se bodo torej izvedli na siedeči način: 1. Pri izvedbi teh preizkusov se bodo najprej upoStevale de- ! lovne podružnice, absolventl kmetijskih šol in potem vsi umni kmetovalci, kl se za to zanimajo. 2. Vseh preizkusov bo približno 200, od katerih bo 50 izvedenih v demostra-tivne svrhe, da se i njimi sploh pokaže ačinek umetnih gnojil. Ti bodo izvedeni na površini od 2GC0 m2, razdeljeni na štiri zemllšča po 500 m2. Ostalih 150 poizkusov bo pa imelo namen pokazati ne samo spleten učinek umetnih gnojil, ampak tuđi ugo toviti, katera vrsta umetnih gnojiJ je v enem ali drugem kraju učinkovitejša; izvedeni bodo na površini od 600 m2 s 6 preizkusnl-ml zemliišči. 3. Od vseh 200 preizkusov se bo Izvedlo 80 na travnikih, 40 na raznem žitu, 40 na koruzi, 40 na krompirju in pesL A. Prijave za te preiskuse sprejema Kmetijska družba do 30. decembra t. 1. Na podlagi došlih prrav bo družba določila koliko in katere vrste preizkusov se v posamnih kra-jJh izveđejo. Vsak priglasilec mora natančrco navesti ime in naslov posestnika, ki bo iz-vedel preizkus, vrsto kulture, za katero se je odiočil in površino prostora, k! ga v ta aamen da na razpolaganie. 5. Vsi preizkusi ■aj se po možnostl Izvedejo ob cestah in potih, da lahko vsak mimoidoč! opazuje nčinek umetnih gnoiil. V posameznih krajih, kjer se oglasi po več posestnikov za izvedbo preizkusov, se bo iste izvedlo na eni kulturi (n. pr. vsi preizkusi na travnikih, ali vsi na žitu itd.) da se lažje da kontrolirati ttspeh na podlagi enakih vremenskih vpli-▼ov. 7. Vsi t! preizkusi se izvedejo pod nad-zorstvom kmetilskih strokovn'akov, kl iih določi Kmetiiska družba. 8. Vsi preizkuše-▼atclji se bodo morali zavezati, da se bodo točno držali navoćil, ki jih bodo pri tem de-lu dobili, posebno pa, da bodo pridelek na-tančno iztehtaii, določili učinek posameznih umetnih gnojii in o tem svoječasno poročali Kmetilski družbi. 9. Prijave za prefzkuse z mmetniml znojili je doposlati družbi najka-•neje do 30. ćtc. t. 1. Do konci januarja 1923 L se bodo določili preizkuševalci In način preizkusov ter se bodo brezplačno doposlala za to določena umetna gnojila. Začetek dela pri preizkusih bo pa koncem februarja, oz. ob začetku spomladanskesa obdelovatva. Pozivljejo se podružnice, absolventl kmetl]-tkih sol in sploh vsi umni gospodarjl, da se čim pre} prtelasiio za te preizkuse pri Kme-tiiski družbi za Slovenijo v Ljubljani. — Razs>Jevan.!e LJuhlfane proti Poiav- jm «e ne vrši v tistem razmerju kakor od-govarjajo terenske ugodnosti. Svet na levi strani državne ceste proti Posavju je pač precej zazidan do topnlčarske vojašnice, sedaj so zrasle Se naprej na isti strani Itlri stanovanjske hiJe za uradnike pokojnfnske-«a zavoda. Ker se tudl od Ježiće, ozlroma Stožic zidajo hišice v smeri proti Ljubljani, bi lahko ▼ nekaterih letlh dobili strnjeno vez med Ljubljano in Posavjem. Temu so glavne ovire: pokopališ^e pri Sv. KriJtofu, smndnišnlce na Ljublianskeni polju in tista mrtva transverzalna vojna železnlca, kl b| morala že davno izgfnitl. Vse tri ovire bi se dale z dobro voljo odstraniti. Kako Idilična slika bi bila za Ljubljano, tko bf bila strnjena s Posavjem po hišicah z vrtovi, obenem pa ivezana z električno železnlco! Za nedeljske Izlete bi potem ne zadostova-\% dosedanje primitivne posavske gostllne. Prva faza voliSne borbe. OKLICI RAZNIH STRANK. —IDEJA SKUPNEGA OPOZICIJONALNEOA BLOKA SE NE URESNlCl. — DEMO-KRATJE NEODl OCENL — SEJE PO-SAMNIH PARLAMENTARNIM KLLBOV. — Beograd, 23. decembra (Izv.) Narodno skupščino puSčajo narodni po* slanci ter odhajaio v svoje volilne okra-je, da tekom prihodnjih dni poročajo o svojem dosedanjem parlamentarnetn delovanju. Predsednik narodne skupščine dr. Edo Lukinić je imei včeraj kratek šesta-nek z ministrskim predsednikom Nikolo PaSvćem, v katerem je razpravljal vpra-šanje o delovanju državnega odbora. Kot predsednik narodne skupščine prev-zame dr. Edo Lukinić funkcije predsed-stva državnega odbora, ki ima nadzo-rovati in voditi volitve v narodno skup-Ščino. Prva seja driavnega odbora je skffcana za 29. december t I. ob 15. po-pofdne. Državni odbor ima na temeliu ustave voliti tehnične priprave za volitve. Tekom v5era^njega dneva so Imeli vsi dosedarni parlamentarni klubi narodne skupščine svote zadnie seje, na katerih so razmotrivali politično situacijo in raznravikali o prvih etapnih kora-k?h v voMni borbi. V vseh parlamentarnih khibih vlada velika boiafel'nnst in pričaVovati je. cfa bodn te vo!?tve zelo srd'+e m s^rast«e. Splnšno se opa^a- da sku*5aio pnsamne poMt:čne stranke oživotvoriti pnsebne »vrline hloVe.« s pr>-rnočio katerih b! mocrle popolnoma poraziti rsd;kpice. Znaxi:no na te, da demokratski klnb o kaVem bloku z dose-darnimi opozicfionalnimi st rankami §e ni zavzel načclnega stali^'a, ampak je v demokratski s*ranki pridobio večino som?51?en;kov stališ5e. da se demokratska stranka ravna po !okaTn?h razmerah. Radikalni klub. — Beograd, 23. decembra. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva je imel ra* dikalni poslanski klub ponovno sejo. Na seji so radikalni poslanci aelo z'u vahno razpravljali o prvih pripravah za volilno borbo. Vsi so naglašali, da bo ta borba nepričakovano oštra, kar so vse stranke otvorile pravi bobneči ogenj na radikalno stranko, ki je do* segla, da izvede potom vlade volitve. Manifest je v načelnih crtah radikalni klub že odobril, glavno sporno vpraša* nje pa tvori sporazum s Hrvatu Stojan Protić po svojih somišljenikih v radi* kalnem klubu zahteva, da se v manifestu naglaša popolna pripravljenost radi* kalne stranke za sporazum s Hrvati. Za to ima podlago sklep kongresa radU kalne stranke, ki se je vršil lansko leto. Kakor javlja današnji »Radikal«, je namreč sporazum s Hrvati glavna toč* ka zahtev Stojana Protića, da nastopi radikalna stranka edinstveno in ćelo* kupno. Od tega je odvisno, kako se nadalje opredele posamne struje v ra* dikalni stranki. Radikalni klub pa je začel tuđi s polno paro delovati z volilno propa* gando. Včerajšnji sestanek radikalnih voditcljev je imel v glavnem za cilj, da se ugotovi vsebina manifesta, ki se ima tekom prihodnjega tedna objaviti v listih in v vseh pokraj i nah naše države. DEMOKRATSKA STRANKA. — Beograd, 23. decembra. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva so bili tuđi v demokratskem poslaniškem klubu razni sestanki demokratskih poslancev. Na glavni seji je demokratski klub premotrival situacijo glede bodočih volitev in volilno agitacijo. Demokrat* ski klub je dalje razmotrival ponudbo o skupnem opozicijonalnem bloku proti radikalcem. Klub je sklenil, da na vsak način povsod nastopi proti radikalni stranki in da se v volilni borbi demokrat* ska stranka ravna po lokalnih razme* rah. Prepuščeno je glavnemu vodstvu, da izda načelne smernice za volilno borbo, povsod se pa mora naglašati odločsn boj proti radikalcem. V glav* nem pa je bilo naglašano stališče, da mora demokratska stranka povsod in v vseh ugodnih šlučajih nastopati 9a* mostojno. Dalje je naročeno viem predsednikom okrožnih organizacij, da strogo in budno pazijo, kako bo radi* kaina vlada pripravljala volitve In km« ko se bodo vršile. MANIFEST DEMOKRATSKE STRANKE. — Beograd, 23. decembra, flrr.) Demokratski parlamentarni klub je skienil, da izda ▼ najkrajlem času ma* nifest, t katerem bo ocrtano delovanje demokratske stranke ▼ narodni skup* Sčinl. Glede vsebine tega manifesta p* obstojajo se vedno med demokrati na« čelne diferenoe. Demokratski glavni odbor namerava iidati manifest na svoje volilce dne 29. ali 30. t. m. Irvo* IJen je poseben odbor za vodstro Tolil* ne kampanje. Ta odbor ostane perma* nenten ter se deli v dve sekciji, in aicer I, agitacijako. in % tiskorno. m KLERIK ALCI NE POZNAJO SRBOV. — Beograd, 23. decembra. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva je imel Ju* gosiovenski parlamentarni klub (SLS) posvetovanja in sestanke, na katerih je v prvi vrsti razpravljal o vsebini ma* nifesta na svoje volilce v Sloveniji in na Hrvatskem. Znaćilno je, da se ta manifest obraća samo na hrvate in Slovence. Manifest bo naglašal poseb* no, kako je skušal Jugoslovenski klub doseči pokrajinsko avtonomijo v usta* vodajni skupščini in kako se je vedno bori! za princip avtonomije. Manifest pa dalje oštro obsoja politično taktiko Hrvatskega bluka. Naglaša, da so po* slanci Hrvatskoga bloka s svojo odsot* nostjo onemogočili realizacijo avtono* mističnega načela. Manifest naglaša edino le sporazum med Hrvati in 5/o* vend ter obtožuje Hr\'atski blok iz razloga, ker ni prišel v konstituanto, da se bori za hrvatsko stališče v vpra* sanju ureditve države in temeljnih dn zavnih zakonov, ki so vsebovani v ustavi, ampak je onemogel ter zapustil narodno skupščino. Dalje vsebuje ma* nifest SLS rarne odstavke, ki ljuto na* padajo sedanjo vlado. Vso krivdo, da se ustava ni zvršila v smislu fivtonomi* stičnih tendene SLS, pa zvrača mani* fest na pasivno taktiko Hrvatskeaa htoka, naglašnjoč, da je pasivna politika Hrvatske^a b^oka nedvomno mno^o škodila, da je bila sprejeta ustava, ki je na Škodo Hrvatov in Slovencev. pSmeKE vesti = Hrvati o Pašićevi vladi. Torkov »Obzor« je priobčil o novi vladi zani-miv članek, ki daje globok vpogled v Irazpoloženje, ki viada v hrvatskih kro-gih napram novi Pašićevi vladi. »Obzor« izvaja med drugim: »Hrvatski blok bi najraje imel Protić - Davidovi-čevo koalicijo, a došla je Pašić-Proti-ćeva vlada. Nova vlada je kompromis med dvema strujama radikalne stranke, a ni to zmaga nove politike, kakor bi to bilo v slučaju, da so se Protićevi in Davidovićevi pristaši složili tuđi v strankarskih vprašanjih, kakor so se složili v vprašanjih državne in narodne politike. Ako je nova vlada kompromis, je vprašanje, katera politika bo močnejša, Protićeva ali PaŠićeva. Ako nas vsi znaki ne varajo, bo v zu-nanji politiki merodajen Pašić, v no-tranji pa Protić, ako pa bo politika ta-ksna, potem je situacija ta-le: Protić je bil proti režimu, za nove volitve, za revizijo urtave na temelju sporazuma s Hrvati. Zabteval je torej isto kakor Hrvatski blok, ako tuđi iz drugih raz-logov In z drueega stališča. Z ozirom na to Hrvatski blok bi ne imel povoda, da bi šel v opozicijo proti novi vladu marveč bi moral biti pripravljen za po-gajnnje glede revizije ustave; ako bi se v tem oziru dosegel sporazum, bi bil J glavni razlog za nesodelovanje v vladi ; odklonjcn . . . Ako torej zmaga Protićeva politika in ako bo vlada za revizijo in sporazum, potem so mogoča poga-janja, dokler se pa za to ne ve, je po-vsem razumljivo, da se Hrvati drže rezervirano. Hrvatski blok je bil zlasti proti prejsnjemu režimu, kateremu je signaturo dajal Svetozar Pribičević, ki se je izjavil proti reviziji in proti sporazumu s Hrvati in za ohranjenje sedanjega režima. Ta politika je padla in mi ne verujemo, da bi Protić sode-loval v vladi, zapustivšl svoje nazore, ker je on eden izmed redkih politikov, kateremu je več do idej, kakor do ob- i lasti . . . Revizija ustave je sedaj za ! Hrvate prednogoj za vsako kooperacijo, j pred to zahtevo izginjajo vsi drugi postulati.« Kakor se vidi, presoja glavno glasilo Hrvatskega bloka zelo trezno novo politično situacijo, ki je nastala po razpustu parlamenta. Zdi se, da so že predejo niti med Hrvatskim blokom in vlado. Ako se te niti razpredejo do resnih po^ajanj, bo vsa naša javnost ta dogodek pozdravila z odkritim zado-Sčcnjem Nam je končno vse eno, kdo napravi sporazum med Hrvati in Srbi, friavno je. da priđe do tega sporazuma in sicer čim nafpreje = Pravoslavn! mftifster dr. N. tu-!wm?c\ Z občnticom imnsa le odlofil Sto-Jan Protić Stevilko nedeljskeifa »Slovenca«, ki poroča o ^estav! radflcalne^a ml-nistrstva. Odlični radikalni vodHelj je hotel namreč izvedetj kritiko tistih slo-Tenskih klerikalcev, kl se za vsakim vođom ponujlajo, tistfti klerfkalcev. ki so e brezvestnim političnim !zkori§ča-njem vere fn kričanstva poni^ali svoio cerkev na prodafno stalilSe ulice. Afekt Je najnevarnejši izdaialec. In t strast-nem afektu svetopisemsk« mržnic do Srbstva in vseca. kar te bratom Srbom najsvetejlcara. $0 odkrili naši klertkalci na ministru dr .Zupanttu to napako. I da je pravoslavne vere. V onemo- ' „fclem izbntfatt verikc intoleranc^ to ]6! preča štiti »Slovence« sam uje! v svojo ' škcdoželjno zanjko, zraven pa se blamira! s tako sramotno nevcdiiostjo, da ie ogorčeno pljuni! ćelo šcnklnvski rnežnar, vpričo katere^a je preJ cniri letom v stolni cerkvi krstil kat. duhovnik hčerko sloven): Cerkvcni raz-kol ni nastal iz verskih raz!oei>v; dog-matlćne ra?!ike so bife prvotno le pre-tveze za rczkof. Drngoceno piiznanjc, da so samo politični motivi vo-Jlh v raz-kol Latince, ki se nišo hoteli pokoriti tradicijam in cbredom stareiše gr?kc cerkve, ki je prav za prav ustanovila in prva organizirala kršćanstvo. Kdo se je torej odcepil ali I.atinci od Orkov, ali Grki od Latincev? Tuđi prav: Če bodj še dalje hujskali politični motivi s!abcj-Šega, bodo prisiljeni politični motivi iač-jega, da izvedejo končno oćločitev. Gospodje, ne igrajte se z ognjem! = O politični situaciji, ki je nastala zl:c2 razpusta parlamenta in r;;Z-pisa novili volitev, raspravlja še vedno z!a«ti beogradsko in zajjrebSko časopisje. Povsem naravno je, da listi, ki so v stiskali z demokratsko stranko, ob-sojajo način, kako je priš'o do humcKC-ne radikalne vo'itvene vlade, tuđi glasila zemijoradniške stranke nišo izbir-čna o obsodbi nove vlade, na druci strani pa radikalni listi enodušno po-zdravljajo volirveno vlado in poudar-jajo, da je ediro radikalna vlada sposobna za to, da izvede volHvc in po volitvah napravi konec obstoječemu kaosu v državi. Sp^fno se je pričako-valo zlnsti v demokratskih kro?ih. da bo nova vlada nalete'a na najljutej.^i odpo*' na Tir\ratskem. To pa se ni zjro-dilo. Nasprn^ro, mnoro hr\ratskih listnv, ki so v ozkih sti^ih s Hrvatskim blokom, med vr?:tr>mi naraAT?ost po^drav-lj?jo novo vlado, ker pr'č'Vujcjo od rn>, da bo s pametno politiko rr.prnm Hrvatom ustvar^a u-roden teren za spornzum med Srbi in Hn'aH. Iz pisa-ve bn^atskih lis^ov pa se vt^t jasno in nedvom-po. da sm^tr^io ra Hn'atsi'rm za r'avne^a nositelja prof;vr\*p^sVe po^ti^e T7Hnično ?vefozarja Pnbičcvi-ća, katerr^u nrn^ui>in vso krivdo, da ie v 7nr*7ivh Vf;Ti rr'^o do tnko oS'n-Invnnfn vrednih nasprotstev med Srbi in Hrvnti. i = Nemci in Mnđžari ?e to pet ne i bodo volili v parlament. Beogradska »Pravda- javlja: *Kakor smo izvedeli, je ministrski predsednik Pašić že ođ-srovoril madžarski vladi, da je podaJj-; šano pravo za opcijo Madčarov, ki bi-vnjo v nasM kraljevini, do konca leta j 19?5. Takisto je predln^al tndi nemški in romunski vladi, da bi se podnHŠal op-cijski rok rudi za Nemce in Romnne. Potemtakem pri sedanjih volitvah v narodno skupščino Nemci, Madžari in j Romnni še ne bodo volili, ker narodne j manj^ine nimajo volilne pravice vse dotlej, dokler ne poteČe opciiski rok.« = Pribicevič »n Pucclj. Zelo zan!-mivo vest prinaša pod tem naslovom beogradsko »Vreme«, poroča namreč: »SnoČi je Svetozar Pribičevič posetil v kmetijskem klubu Ivana Puclja, bivšega poljcdeljske52:a ministra, in se razsrovar-jal ž njim več kakor pol ure. Vsebina razgovora se čuva v največji tajnosti, vendar pa se je zvedclo toliko, da je g. Pribičević skušal dobiti informacije o stališču Samostojne kmetijske stranke napram Pašićevi vladi in doseči pojra-! janja za volilni sporazum v Sloveniji. i Kakor se zatrjuje, je Pribičević zahte-| val podporo Samostojne kmetijske i stranke v Ljubljani in v ostalih volilnih okrajih, kjcr Samostojna kmetijska stranka slabo stoji, a demokrati bi pod-j pirali Samostojne kmete v drugih krajih, kjer so razmere za Samostojne kmetc ugodne, a demokrati nimajo nade na uspeh. Tak sporazum ne znhtcva nobenih po^ojev niti od ene niti od druge strani, a lahko koristi enim in drugim. Zato je verjetno, da se bo o tem sporazumu ie resno razpravljalo.« Interesantno je, da bodi sedaj Svetoznr Pribičević okrojj Puclja ter ga hoče pridobiti zase, okrog tistega Puclja, ki je imel še pred par tedni oster konflikt v ministrstvu z najintimnej^im njegovim somi^ljcnikom dr. Žerjavom. Radoved-ni smo, kak^en odgovor mu Je cl^l g. Pucelj. O tem bo gotovo poročal »Kme-tilski list«. Po poročilih Iz Beograda ni bfl Prfbičević % Pucljevlra odgovorom čisto nič zadovoljen. = Kraljevi namestnlk t Zagrebn. Tx Beograda poročajo, da je vest 0 imenovanju kralievega namestnika v Za-jrebu Celsa Cavallerja, treba t«Mma.Titl i tako, da je vlada poverila Cavalieriju . namfStniSke posle samo dotlej, dokler i ne bo končno definitivno Iz popolnieno mesto kraljevega namestnika za Hrvat-' sko in Slavonijo. =r Ital'iansko zadeve. Redukcija žitn? carino cd 11 IIr na 4 lire ima po-mcnitit da sz kruli pačasi poceni za približno 20 oastotkov. E'arlanicnt se otvo-;i 22. ali 23. januarja. — »C^rricre d?l-la Scra« nazr.ar.a, da se izvrši v krat-kem imenovanje več faši>rovskih pre-fektov. — Po vciikem svetu fušistovskc organizacije sklenjer.a narodna milica bo štjla 80 do 9-?J)00 11107. — Notranje-ga miru še noče biti, dasi ga je Mussolini napovedal takoj ob svojem nastopu. Spopadi med f?.5isJ in delavci se po-ravliajo po raznili vcčj'h in maniMh kra-i'Ai in vse kaže, eh se znova pooštre in da je pričakovati še hujših notranjih bojev, kakr^ni so bili dosedanj.i. — Dnevna novost ie spojitev siiidikatov s fn^lstov-sko stranko. Doslcj so obstoiali fašistov-sko barvani sindikati, katerih Članom ni bilo brezDO£o;no potrebno, da bi bili zajedno elani stranke. SeJa] pa !e vsa^c sind Vilist fašistovske barv'e postal pravi fašisti. Sodi se, da utesne ta priiisk ob prvi priliki odvrniti od fr.šistnvske delavske organizacije vse boljše dclav-ce, ki so pristopili v zvezo samo vslccl trenutno obstoiečih ra7.mer. Iz M lana poročajo podrobnosti o divjnn.TU faši-stov preti komunistom. Zažvali so uc-lavske zborn'ce, potem pa novi seđ^ komunistične^n. orjr^na »Ordine w:o-vo*\ več komunističnili kli;b-w in neko zavetišče za b Ine ž^hzricarje. Več komunistov se je moralo povlvreči ^knri z ricinovim oljrm-. 2rtev fašiftov^ke^a d!vjan?a proti socljarstom v Turi^u je deset. Ta^'sti so v neki nočl ubili osen svojih n?sr>rotn:kov, knt^re so Iz zasc-de napadli. Ko je sorel Delavski doin v Tunnn, so fa-i^ti pustili nc:n.fe'J:a«;ce b1!-zii ?e!e takrat. ko se je dnlo le 5e Tra'o resiti. Fa§i*=tovski pož'ffalcl so odrT\ prepevaie svoje pesmi. z razvito itnli-jan^ko razstavo. Delavci imajo ogromno škedo. = »Budućnost«. Orcran?zac!]a Jttsto-s?nvenske nanredne omladine v Osieku prične izdajnti svoj list pod naslovom ^Budućnost«. Izh-vM bo za prvi ča« en-krat na teden na štirih straneh. OMi:ih-!'a, da bo b'č vsem na^protm'knrn nnše krvavo pridobliene svobode in edinsfva, vsem konipcijon^tom in nepoštenia-kom. Lkst bo stal na mesec 5 dimriev. Posnmezne številke Din 1.50. Želimo uspeha. = l!JvaTTtf? pr! m?n??trn za socMnlno poHtiko. Minister za socijalno politiko je včerai 21. t. m. sprc'el zastopnike inva-lidov in je ime! daljše konference z njimi. Minister je pripravi ien ugoditi upra-vičenim zahtevam invalidov. = Bavard c!e?air> izleto v če?ko-s!ovasko reouMrKO. Zadnje čaše se če-stokrat domaja, da češki orožnikl In ob-me'ne strane ustavftaio bavarske državljane, ki hođiio nn Čc?5ko, zlasti pa v Do-mažlice — beračit. Seveda v prernnosih slučafih zapelie k temu visoka Češka valuta. Priberačijo si lepe zrieske, za katere dobiio v Nemčiji velike svote denar-ja. Vendar pa se vsem izletnikom ro-manfe na Češko ne iznlača. Zaradi be-račenia in pa nedovol'eneca prekoračenja mei doleti mnrsiknterega Nemca kazen ter za nnmeček 5e povratek do nemSke orožniške postaje po odgon-skem potu. • — rikvldacua m?n?s*rstva za Slo-vasko. Po poroČilih »Slovaka« bo mini-strstvo za Slovaško odpravljeno. bolski in cerkvcni referat je ze prenesen v Pracro. Z^roraj omenjeni list se radi tejra močno jezi na Češko vlado. Tako se bodo polag^ma zrnšili v češkoslovpSki re-pubHki čezštevilni minisfrski stoliČkl ter zmanjšall državni izdatki. = Vatikan skvaril fHinki cerkveno kriHero. Da Hlinke ne diči Skotova kapa. ni kriva ČeškoslovaŠka vlain, marveč — Vatikan. »Slov. Vyc*hod-r ramreč P;še. da je nasvet, da bi bil Hlinka imenovan za škofa, pape?. odlo-rno oclklonH rekoc: »Sacerdotns turbnlentus est.« t. j. '♦To te dnhovniV-HiisVnc\« — KnVor kaže, ie par»e?. dobro poučen 0 Hlinko-vem delovanju. r= Vnrašanb bofrnrske*« irhor»» pa morfe. VpmSrn'e dostor1^ B^lffnri's do mor'i dela lau«armski knnferecl na've^'o prejrlavice posebno za to, ker ia bn!*arska delcsracra iz'avila, da 'T ne ^adostn'e «irr«o Ko^podars'ti i^hod. AnttleŽi sa predložili nov pr^Tckt za rcšHev teca vT>ra$"n'a in yi er tnko, da bi nolgariia rzela nd r>v.rre odrov.irja'oče nzcml;c, kf obsesa 35^0 km2 za 99 !ct v najem. Po izteku te*a roV« nai b\ mffdnarodra kcmiM'a odločila u^odo De-deacača, če bi se Bolcariia in Grška same ne sporazumcH. = DzerđžJnsk? v Cads^-ada. Tur^l časopisi potrjujejo vest, da je pri^p^l v Carigrad incoj:n!t<5 znani bol'5?vi?ki krvoločr»?*\ predsf Jn?k vseruske čre*-vičaike Dzerd^inski. Njfjo vtainik Qe-orgijevski je izjavil, da je milija Dzer-džinskega humanittrneica značaja In da se hočc informirati o položaju ruskih be-ptincev. Vse besn'nce, ki so ostali v Canrradn, bo sodila Črczvičafka, ki io namerava ustanoviti Dzerdžinski v maštu. Stev 2i/2. »SLOVENSKI NAROD« dne 24 decembri 1922. 5. stran. Kultura. I REPERTOAR NARODNEGA GLEDA- LISCA V LJUBLJANI. DRAMA, DRAMA. Soboto 23. dec. Idijot. Začetek ob pol 8. Red C. Poncdcljek 25. dec. ob 3. pop. Peter-čkovc poslednie sanje Izven. Ponedeljck ob 8. zvečer Svatba Kre-činskega Izven. Torek 26. dec. ob 3. pop, Peterčkove poslednje sanje Izven. Torek 26. dec. ob S. zvečer Jack Straw Izven Sreda 27. dec. Zaprto. Četrtek 28. dec. Kralj na Detajnovi Red D. Petek 29. dec. Zaprto. I Sobota 30. dec. Liliom Red A. I Nedelja 31. dec. ob 3. pop. Petrčkove poslednje sanje Izven. Nedelja 31. dec Zvečer. Znprto. Ponedeljek 1. januarja ob 3. pop. Petrčkove poslednje sanje. Izven. Ponedeljck 1. jan. ob 5. zrečer Liliom Izven. OPERA. Sobota 23. dec. Seviljski brivec Red D Ponedeljek 25. dec. Madame Butterfly z gospo Poljakovo. Red A. Torek 26. dec. Goreniski slavček. Za-četek ob pol 8. Izven. Sreda 21. dec. Zaprto. Četrtek 28. dec. Madame Btrtterfly. Gostovanje gospe Ade Poljakove. Za5 četek ob pol 8. Red B. Petek 29. dec. Goreniski slavček. Začetek ob pol 8. Red C. Sobota 30. dec Carmen. Začetek ob pol 8. Red D. Nedelja 31. dec Gorenjski slavček. Začetek ob 6. pop. Izven. Ponedeljek 1. januarja Prodana neve-sta. Začetek ob pol 8. Izven. — Marijonerno gfedaHSSe v Mesrnem domu bo igralo oba božična praznika. Oba dneva bodo po dve predstavi in sicer ka-kor običajno, prva ob 15. druga ob 18. urL V ponedeljek se bode predstavljalo prav-Ijično fgro v petih dejanjih »Sne^ulČicac in dvode'anko »Tri želje.« V torek 26. t m. bo »Doktor Faust«, igra v petih dejanjih s predigro. Vstopnice se dobivajo v pred-prodaji pri blagajni v Mettnem domu od 10. do 12. ure. — Predstare Narođnega gtaUHiČa v Ljubljani za časa božičnih praznikOT. Med božičem !n novim letom Tprlzorl drama božično povest Pavla Golte »Peterčkove poslednje sanje« )n sicer na sveti dan, na Štefanov dan, na starejra ra novela leta dan, vselej ob 3. popoldne. Igra je letot nekoliko spremenjena. Avtor je napisa! k njej prolog, kapelnik z. Balatka pa ja I uslasbfl nekaj mest, predvsem ples meg- I Iic v tretjl sllki. Vse te vprfzoritve se vrše izven abonmanor. Na svtti dan (25. L m.) ob 8. zvečer igraio v drami zabavno rusko komedijo »Svatbo Krečmskegac (liven), v operi pa poje ob pol 8. opero M. Butterfy z gospo Ado Poljakovo za Red. A. na Štefanov dan (26. t m.) se vprizorl v drami ob 8. zvečer veselo-i^ra »Jack Straw« (izven), v operi pa ob-pol 8. zvečer domača slovenska opera »Gorenjski slavčekc (izven). V četrttk 28. t. m. igrajo v drami ob 8. zvečer Cankar-jevo dramo »Kralj na Betatnovi« (red D), v operi pa gostuje kot »Madame Butter-flj-« znamenita ruski pevka gospa Ada PoHakova( red B). Začetek ob pol 8. V petek 29. t. m. se vprizori v operi »Gorenj-ski slavček« ob pol 8. zvečer (red E). V soboto 30. t. m. izraio v drami ob 8. zvev čer Molnarjevo zanlmivo predmestno legendo »Liliomc (red A), v operi pa se poje ob pol 8. zvečer »Carmen« (red D). Na Silvestrov večer se ponovi v drami ob 3. popoldne, kakor je te zgoraj omenieno, božična povest »Peterčkove poslednje sanje«, ▼ operi pa vprizore ob 6. zvečer »Go-renjskega slavčkat. Na nocega leta večer je v drami ob 8. »Ltllom«, v operi pal ob pol 8. »Prodana nevestac Predstave na starega in novega leta dan te igrajo izv©n abonmanov. — L. Andrefer, Porest o sedmih obe-šenlh. Poulovenll Jos, Vldmar, Prevodna kniižnlca 8 zvezek. V Ljnbljanl 1923. Založila Tiskovna zadruga. Str. 150. Cena broš. knjiel Din. 13, po pošti Din. 1.50 vtč. Povest o sedmih obešenlh je posvećena spomlnn velike*« Tolstega. V n'ej so popisani z veliko napetoatjo zadnji trenutki petih revolucijonarjev in dreh zloČIncev predno jih obesiio. Tuđi povest Tema ja zajeta ix življenja revolucijonarjev. Knjigo, ki se jako gladko čita, najtoplije priporo-čamo. — Sprememba opernega rtperto-ar]a. Gostovanje gospe Ade Poljakove kot Madame Butterfly ra red A. Na sveti dan, 25. t. m. se Doje mesto opere »Carrnen« opera »Madame Buterfly« z gocpo Poljakovo zt red A. 5 tem hoče jrledališka oprava omozo&tl da bodo delezni čim prej ysi jrledaTftkl abonenti gostovanja rospe Ade Poljakove, ki je povabljena, da jrostuje že koncem tekočera meseca v Beogradu. Začetek ob pol osrrrih. — Dr. A. FramrrW OanMl: Mtll Z*a-PnvM kraljevine Srb«, ITrviti I Slovenaca. M'erflo 1 : 1 .OOO.OOO. Izdala Kniffara Jnro-slavftnsfc-e AVademPe ! kr. svetJ^fUSta. Sf. Ku«rTi, Zarreb. V »Jofoslov. NJTtU pile prnf. Crctlć: »Do danas re^efno mirore izrt»d'ena karta »*s> »ovt držare. Ni pnri po^ed I za kartorrtfi ona terleda *t**-vršent; niol nedostai« izrazit ttren, ftemi pla^stiVe, naročito nema Imemi: orobfdro* grafskfh. topografski: puna Je belili površina, reklo bi se pustih. Ni osnovi novije i moderni'e kartoeraf!»e nisu primeutenf im ntfi. Pt ipak stc ne ovo mofe pravdat! tehnikom »tmoca posla. Ali ono Sto se nikako ne može oprostiti I ito vređja reografa i«Mc focrtia« kaxto#rakM nm^r*^ o#- IveSto Izvršen izbor, malo korekture I slaba literatura kartografska na koju se oslonio. Ni situacija ni teren nisu predstavljeni po današn'im zahtevima kartografskim. I oro-grafija i hidrografija su nedovoljne i potresne. Nomenklaturi za naselju i pojres-na i nedosledna i nepravilna. Signature za naselja i saobraćaj pogrešne su i nema ih dovoljno; svi manastiri izostavljeni; granicu linija vrlo mnoso uočljiva i na jutu niie tačna. Unete su železničke pruge kojih nema: Krarujevac - Kraljevo . Raška; Beograd - Obrenovac; Batajnica - Zabrež. Nisu unete one sto veift radi: Gostivar- Ki-čevo - Ohrid; Dubravlca « Požarevac-Petrovac i druje još. — Kulturno delo Prlmorcev. Po »Cdi-nosti« posnemamo: V Jadranskem Almanahu priobčuje dr. Alojzij Res seznam vsch knjij, ki so izšle t Juliiski Krajini od I leta 1919. pa do dne 1. novembra 1922. Po tem seznamu so izdali primorski Slovenci 46 knjis leposlovne vsebine, 12 koledarjev. 21 knjig poučne vsebine, 23 skladb, 11 re-vij. 10 listov in 22 Solskih knjig. Naklada leposlovnih knjig je znasala 79.000 izvo-dov, poučnih 54.000, koledarjev 110.000, skupno torej 243.00« knjlg. Fri tem pa nišo vštete revije (približno 17.000 naročni-kov), ne listi, ki imajo do 40.000 naročni-kov, ne šolske knjige in končno ne ona velika množina kn ig, ki je prišla med Primorce iz Jugoslavije. Te številke dokazu-jejo bolj ko vse drugo, da je naš narod kulturen narod in da bo žuto prestal tuđi sedanie nasilje Italijanov. Ne da se namreČ iztrebitl kulturen narod in zato Primorci — čast Vam! — »SloTenska moderna nmetnost«. I. Slikarstvo. Narodna galerija v Ljubljani je pod tem naslovom izdala 21 re-produkcij, umotvorov slovenskih modernih slikarjcv. Uvod je napisal vse-učiliški prof. dr. Izidor Cankar. V mapi so zastopani ti-le slikarji: Janez in Jurij Šubic, Ivan Franke, Anton Ažbef Josip Petkovšek, Ivan Kobilca, Ferdo Vesel, Ivan Grohar, Henrika ŠanteU Ri-hard Jakopič, Matija Jama, Matija Sternen, Peter Zmitek, Ivan Va\T)otič, Fran Tratnik, Šaša Šantel, Fran Kle-menčič in Gojmir Kos. Mapa je okus-no opremljena in se dobiva v obliki vezane knjige ali mape s posamnimi listi. Reprodukcijo je izvršila tvrdka K. Jaf-fe na Dunaju. Izdanje je prvo te vrste v Slovencih. Dobtva se pri Narodni galeriji in v vseh knjigarnah. Reprodukcija stane ▼ obliki mape 30, v obliki knjige pa 36 Din. Priporočamo naSemu občinstvn, da pridno šega po »Slovenski moderni trmetnosti«. Delo je posebno prikladno za božično ali novoletno 1 darilo. I Novi rod. Otrok je tako nedotakljlvo svetisče. da je Človeku — popotniku težko stopiti vanj. Da je skorai nemogoče razume-ti tišti mali in vendar tako veliki svet ki je od otroka. In vendar smo bili vsi nekoč otroci. Pa smo v prahu in blatu življenskih čest omadeževali in oskru-nili svoje prvotno svetišče. Križem življenja na zunaj in znotraj smo si zabri-sali čisti pogled in jasno razumevanje vsega, kar je enostavno, preprosto, pri-srčno. če ve otrok natančno, da je ena in ena dve, razmišljamo mi o tej eno-stavnostl in se zdimo čudovito učeni, če podvomimo m z zveriženostjo paragra-fov dokazujemo, da ena in ena pravza-prav ni dve, da je bržkone tri, štiri, morda ćelo deset. Otrok pa se nasmeh-ne in zaploska z ročicami in vzklikne: »To Je dve! To je solnee! To ie roža! In to je mućka!« In zato skoraj n« mortmo ničesar dati otrokom. In je vse, kar damo mladini ▼ pisani besedi tako okrutno staro, našemljeno, zarjavelo, okomo do trdosti železnih pločevin. Mladinski spisi in ta-ke pesmi, — kaj ntso kakor berglie. ob katerih krevljamo iz dneva vdan? Kaj ne prevlečemo preproste pojme rož, metuljev, solnea, ljudi s težko odejo po-polnoma drugačne obfike? Zares, tako delamo in rrešimo, hudo grešimo v tem deln. Tež>o je; kam bi? Mladina hoče ▼endarle brati. Poizkušamo, preizkušamo to in ono, a našim okomim rokam je težko dati solnea. kl ga ie v otroku za vse nebo. V mladinskih listih tavamo od točke do točke in res — včasih se vendarle posreči najti pravo pot ki seveda še ni najbolj prava. In to veliko cclmo orje tuđi mladinski list Novi Rod, ki je 7 prvi vrsti namertten novemu rodu on-i kraj meje - zasedenemu Primorju. A ker je novi rod tuđi med nami tostran meje, ! zato ga morajo vzeti naše rudi naši Iju-J dje, ki so tu doma in na gorkem, v za-vetju. Kar more dobiti naiboljŠega, to objavlja Novi Rod in prinaša besede in slike, ki se jih vendarle utegne razveseliti otros*ko srce. Ker mladina ne pozna strank in po-cestnfli i>olitičnih bojeT, rato vsega tega rudi ne pozna Hst Novi Rod in bo xdaj v tretjem letu tvojega življenja. Iz Trsta prihaja — od solnea hi morja. Da b\ se ogreli ob tem solneu tn-ć\ naši čitatetH, je želia Usta in ured-■fStva. Umetniki, kl pišejo vanj; so naši ljudje; mladina, ki ga bere, je naša. Zato pozdravljeni vsi oni. ki pridejo hi ga sprejmejo v svoje domove. Upamo, da bo lepa beseda m slika Novega Roda razveselila otrok* in atarlt* M. K, Našim književnikom. Malokatera doba je bila umetnosifi tako nenaklonjena kakor je sedanja po-vojna brutalna doba, ki s svojim materijalizmom pritiska k tlom vsak pokret in vsako ustanovo, ki bi slonela na principih altruizma in medsebojne po-moči. Naši umemiki, med njimi zlasti književniki, so vsled razmer na našem književnem trgu naraviiost v obupnem položaju najbolj brezobzirno izkorišča-nih. IzkorišČani so duševno, ker morajo pisati tako, kakor velevajo drugi in ne, kakor jim veleva duša, izkoriščani so materijalno, kajti njihovi mizerni ho-norarji 50 v krićećun protislovju z do-bićki založnikov. Književniki laliko apelirajo na al-truizem — s tem pa današnjih razmer ne bodo izbolj?-ali. Izhod jim ostane edinole v samoporrnči. Ta pa je izved-ljiva le v velikem udruženju, kakrsno hoče oživotvoriti v korist književnikom sedaj v Beogradu osnovana zadruga »Polet*. Vsi, ki pnirehujejo založnika, naj postanejo s P'inocjo zadruge »Polet« sami svoji zalo.?niki, gospodarji svojega dela tako v duševnem kakor v materijalnem pocr'etUt. Vsak zadružnik »Poleta« plača vsaj en zadružni delež (Din 200); z izpoinit-vijo te dol^nosti pa ima pravico zalite-vati od zadrucre, c'a nm razproda knjigo, ki jo je izdal v lastnl nakladi, ozir. u*i\Ta u.eodro^t. da dobi potrebno po-sojilo za izdajo »vnjrrra dela, ki bi jo eventuelno oskrbrb fadnifra s?ma ter po pokritiu po5oji1a izn'nčala ves na-dajlnii irkupiček avtorju. Pvidentno je. da bo moroče v manjsem obsfjru ta nr*Črt tzpe'jati že tednj, ako stopi v zadrujro vsaj tisoč zadnižnikov. Ker so pozvani v zadru-po pisate'ji« pesniki, znan*;tvenfVi itd. iz vse Jugoslavije, je zadruga »Polet« že danes gotova stvar. Vsi, ki vam je kaj na tem. da se enkrnt za vselej osvobo-dite izkoriSčanja, ki hočete radove svo-jeea truda tuđi uživati, ali ki se za za-devo sploh zanimate, se iavite zadru<*i "d. Pocnlrareva ni. 31, od koder dobite podrbobnejše podatke in navodila« Glasbeni vestnik. — Štritof-Trostov koncert. (Zvcza godbcnlkov za Slovenljo) v ponedcljek 8-lanuaria 1923. v unlonski dvorani ima na procramu točke, ki bodo prijale glasbene-mu strokovnjaku in laiku, preprostemu Iju- Ibitelju glasbene umetnosti. Dvofak, Caj-kovskij in V. Novak, vsi trlje podčrtujejo v svojih skladbah nacijonaini moment: če-Ški, ruski in slovaški. Dvofak ie uvedel v sinfonije ćelo narodne pleše. Tako ima n. pr. njegova slnfonija v D dtirn, ki jo bo igral pod štritofovU|i vodstvom orkester •Zveze roćbenikđf*. xa Slovenijom, na mestu seherza furiairt. Idealiziran nacijo-nalni ples. 2fvahna ritmika tega češkega plesa nam }e znana Iz Prodane neveste in priljubliene «češke besede». špeciiallteta Ehrofakova ie, da )e dvignil zastarelo plesno formo na umetniški rivo, kakor svoje-časno Schnbert. Chnpln ali porne'e Brahms Njegove slovanske pleše poshiSa danes ras devol^e ves svet. karakteristi.ne slovanske melodije, prernšoene z Dvofakovim ritmom in njegovim tehničnim znan'em. Dvofak ie virtuoz orkestra, slovanski Herlioz. Nai torej nestroknvn'aka ne odbie ime sin-fonf:a, katero včasih veZe širŠi piibl'ka s predstavo dnl^očsnosti in pedinteri'e. Dvofakova sinfoni'a je jasna, prozna, živa, temperamentna. Iz preproste narodne pesmi izrasla, ie neposredno r^.zumliva tuđi na'pnproste'šemu posluSalcu. Znameniti naš roiak Anton Trost. pinrfst svetovneca slovesa. poda ta večer Ćaikovskeca kla-virski konrert (b mol) s spremPevaniem orkestra. Ta koncert ie naibril'antne'če delo te vrste. Već o tem delu In o Novakovi slovački suiti ca mali orkester prihodnič. Ženska v američki industriji. V ameriški industriji je zaposlenih o«?em in pol miJiiona žensk. Med 572 ameriSkimi uradi samo v 35 nišo zapo« s'ene ženske. One vodijo tovarne in banke, de!ajo kot bančne uradnice. kemikarice, lekarnartce, sodnic© itd. V vojnem času pa so bile zaposlene tuđi v tovarnah za strelivo. Vzrok temu je ta. da so ženske mnoge predmete izde* lova!e doma že takrat, ko ie ni bilo strojev in tovaren, da>nes pa je bogato razvit« industrija izpodrinila njihovo domačo obrt. Sedaj je zaposleno v industriji 100.000 žensk več kot 1910. j leta, zato pa jih je pri gospodinjstvu | 197.000 manj. Na ameriških farmah ■ delfl okrog en milijon žensk, nad 600 ! tisoč jih je nameščenih kot učiteljice, nad pol milijona kot stenografistke in tipkarice. Vpliv ženskega delm so op«* : za tuđi v socialnem življenju. Zaščita delavk je določena po zakonu. Wo» mcn's Burcau pri washingtonskem De* partement of Labor j« vladni oddelek, ki skrbi za ćelo annado ameriikih deUvk. — Uprara Slov. Naroda pošilja ! pod kuverto izpolnjene polaznice vsem ! cenf. naročnikom našega Usta, ki še nišo ' vposlali razlike v povišani naročnini leta 1922. Narofnina ie bila povišana 1. aprila s Din 7.50 na Din /slasno, in diference, ki so se pojavile v začetku pri obravnavi društvenih pravil, so bile vse odstranjene potom koinprc'inisov in sporazuma, Ustvarjena Je tako edinstvena organizacija oblikujočili umetnikov, kakor >o imajo že brati Cclii. Ta orsanizaciju pa noće biti samo stanovska za čuvanje materijalnih koristi unietnikf>v, nego hoče povzdigr.iti timetniški niv-5 v državi «nloh. Hoče z ene strani o!a;Šati umetnikorn dosezanje njihovih umetni-ških id-:aiov, z druge strani pa vplivati na vse kroge, ki jim je umetnost name-njena, da pornagajo gladiti pot umet-niškemu razvoju. Med činitelji za dosego teh name-nov je treba v prvi vrsti imenovati umetniški svet, kl je institucija Udruženja, ki pa ima postati obenem državna institucija, ko sprejme skupština zakon o umetniškem svetu. Volitvc v ta umetniški svet so posebno lepo pokazale, da so se na kongresu zbrani umetniki da'i voditi edino le od idealnih in nadstrankarskih nagibov, kajti izvolili so vanj naše prve umetnike, med njimi Meštrovlća predsednikom. Izmed izvoljenih Slovencev bo zastopal v umetniškem svetu arhitekte Josip Plcčnik, slikane Rihard Jakopič, kiparje ^a Ivan Napotnik. V posamičnih kulturnih centrih bodo delovala kakor dosedaj lokalna udruženja, katerim se pa pravila izena-Čijo. Posle skupnega udruženja bo vo-dil glavni odbor. Volitve v ta odbor je tuđi izvedel kongres, in to kakor zahte-vajo pravila paritetno, to je vsak kulturni center je zastopan s tremi Člani. Slovenski člani glavnega odbora so: Costaperaria, Sternen in VavpotlČ. Med pregledniki je bil izvoljen §antel. ZagrebŠki umetniki so udeležence kongresa sprejeli na priznano gosto-ljubni način. Naj omenimo samo njim na čast prirejeno operno predstavo v narodnem kazalištu — proizvajala se >e krasna »Snjcg^ručka« — in slavnostni banket, katerega se je udeležilo nad 50 timetnikov iz ccl; kraljevine. Govori Babica. Franka Popovića in Vavpotiča na tem banketu so na novo pokazali, da so oblikujoči un'?tniki vzvišeni naj vsakianjirni prepiri in da v njih še ved-no plamti ona ljubczcn za jugoslovcn-sko domovino, kakor se je prvtč poja-ila ob prilici prve jugnslovcnske raz-stave v Beogradu leta 1004. Prvi umetniški kongres bo brez-dvomno važen mejnik v zgodr/v'.ni olili-kujoče umetnosti v na^i domovini. Ćela vrsta za splo^nl umetniki razvoj vajnih vpra?anj čaks na rtšitev. Umetniki so se odločili dati terrm razvoju pravo smer in le izieme so še mrd njimi, ki ne verujcjo y korist taVega skupnoga dela. Bodoče delovanie Udruženja jugoslovenskih oM'kuJočih umetnikov jih gotovo prepriča, da nišo imeli prav. S^deči kongres se bo vršil. kakor je bMo na predug Slovenca sojia-^no sklcnieno, v prvi polovici oktobra 1933 v LjubljanL Julijska krajina. — Predstava t Trjcovskem domu ▼ i GoricL V soboto 23. t. ni. priredi mladin-t sko društvo »Prosvcta« v Trgovskem ' domu t Gorici pod okriljem bra'skć »Omladine« dve zanimivi ijtri. Prva je Pittanijeva igra »Volkovi«. ki se vprizori prvič. To je drama iz rujkega živ-I ljenja. Druga je Czimer-jeva »Maska satana«. — Bombe i* redno p-^k-H t Trsta. V ulici Carducl se je začula 20. t m. popoldne nenadoma močna dtona-dja. kl jo je povzroClla b^mba, ki je padla preko neko tamkajSnjo trg vino. | Prctepali so se faSistl in fa§ist Brelih, ! star 30 lett ki je bil pred kratkim izkliu-Cen te fašistovske organizacije, je vrgz\ na svojega nasprotntka bombo. Sicer ga ni ubil, ali ranjen je bil In Ž njim Še drugih 24 oseb. Ta Brelih je čisto nava-den postopač, ki je crno faš:stoysko srajeo nesramno izrabljal. Prihaial je t gostilne. položil revolver na mfzo in ra-hteval p?jai?e 'm jedi. Ko je bfl postrežen in sit, je polojil revolver v fep in odlcl, 90 d* bi kaj plačal io niti kosa aoujravl. pri odhodu. Ćelo povel;nik je bil ne!*:e£a od Jelka. Iz te sa sLilaia si laliko predstavljamo, kaki elcmtni so s* zbira!! pod tvrdko faŠistovsV;c organizacije. Slcdnjič so ga izkljtuMii. Kar je pa Še vedno nosi! Crno sraj:--, je bil oi^njeal dan napaJen in ftšisti «^> mu hoteli i trgati sraj.o, na kar je vr.el b rabo. Pelsžaj v Gari2T£:'i3. »Novoje Vrcm.^ac opisuje scJanjl položaj v Carigradu kjer je prštalo v radnjem času prt^cj nemirno, kcmali-stična vlaJa leze mirnim potoni v Carigrad in skuša ne glede na za-/jzniške proteste uvesti v mestu s\vj režim. Turska policija, kl se je naha.a'.a prej pud komrolj zave^ni^ke policije, je pro-R.ašena po dekretu svojega načelnika Ksad bega za samostojno in neobvezno pokoriti s* zaveznikom. Zaveznitka policija, ki številno naUkriljuje tu:$'\o Wi se opira na zavezniško poi.adko v Carigradu, pa seveda noče popustiti in diktira turski policiji svoje pogojc, ki jili mora ta hoćeš nočeš in včusih tuđi pod pritiskom sprejemati. Te dni je skušala turska policija preprecitl odhod vecjtf skupine armenskih in grskih beguncev, ki nišo odpotovali pravočasno. Ko se ys hotela ta skupina ukrcati na ladjo, ie prišel ▼ pristanišče odred turske policije, ki je hotel begunce zadržati, pa se je moral umakniti ko je opazil, da sprem-lja begunce angleška policiia s strojno puško. Nastop Turkov napram zavezniknm predvsem Anglcžem in sploh vsem kri-stianom. je postal izzivajoč In red se vzdržuj3 v mest-.i samo radi navzoč-n »sti močne angleSke posadke. Argle-Ski aeroplani, ki jili je v Carigradu okrog 400, neprenehoma kroži'o nad mestom, ki se polagoma izoraznuje. Grki. Arirert-ci in Rusi v veliki množini zanus'c'a.io mesto. Mr,og:o stanovani je praznih. Trgovina je skoraj popolnoma uni:ena. Grške in armenske tvrdke hitro likvl-dirajo svoj posel. Inozemskl trgovci so zloži'i svoje blago in čakajo kdaj nasto-pi trenutek, ko se bo treba ukrcati na ladje, ki stoje v pristanišnu za slučaj evakuacije. TurSka lira pada, blngo v trgovinah pa se ns draži, kajti vsi hočo-]o čim naiprej razprodati in iznebitl so nepotrebnega blaga. Zalosten je pogled na to ogromno mednarodno mesto, kjer je $e pred tremi mesed kipelo življenje, ki je utihnilo sedaj pod vpllvom priblt-žajoče se kemalistično vlade in se izpre-menilo v ogromno tursko vas. Tako te-preminja kratkovidna kemallstlčna vlada v družbi z moskovskimi prijatelji cvetoče mesto v razvalino kot Je izpre-menila svoj čas cvetočo Smirno. Isto u-sodo, ki je doletela Smirno, oznanjajo mnoga znamenja tud: krščsmskeirm delu Carigrada Peri. Požarov je čim dalje več. Ne mine noč. da bi nočni strainiki ne klicali v tem ah onem del u mesta a obupnim glasom na pomoč. Kr^čansko prebivalstvo, ki je ostalo v mestu in ne more odpotovati. smatra, da je pogubljeno, porosto ne zatisne celo noč oči, s strahom poslr.ša te nočne kri!:e in jcle-da skozi železne mre.!e na oknih pri-čakujoč v »trahti kdaj pridc rrsta na ni. V vzhodni Trakijl je tuđi nemirno. Qr-§ko prebivalstvo. ki je ostalo tam, se noče pomiriti s kefna'^tićno vlado, Če tiidi ona radi maV^tevilne čendarmrrl-je. ki so jo dop'ntili zavezn'k', ne nasto-pa agresivno in se boji ravzočnostl za-vezniških okupacijski!! čet. Sicer je sku-?alo v neknffrih kr?jib tnrgko prebivalstvo, ki so ga na?.c»jva!i kema-istični žaivJarii, r.a^r.sti zav?zni§ko posadko, vendar p.^ je dra^o nlačalo to svoje ra-upan*e. in z^vezni^ke čete so zonst vzprtctavile prctrgfan.) nt n'-Vaj dni že-lezn^ko zvezo Carisrarl z Dnltr^rijo In Tvrnoo. V zrdT'ie-n ča^n ^o začjTi od-ha*at! rusTci b^e^nci. med tvat*nYatl lattnfld tud- stovskih koč in hotelov' v KrTtonoŠOu Tuđi jedllni listi moraju imeti češko be-sedilo na prvem mestu. — Tuđi pri nas bi bila taka naredba na mestu! — Svetosavska proslava. »Bratstvo a priredi dne 27. januarja 1923 v proslavo praznika narodnega posveti-telja Sv. Save svečano slavnostno akademijo z zelo pestrim in zbranim spore-dom. Ker bo ta prireditev prava narodna svečanost, prosimo narodna društva v Ljubljani, naj se na to ozirajo, ko bodo določevala čas za svoje priredltve, — Dr. Peeanova al«nL. Poročali smo svoj ias o obsodbi dr. Pecam, kl m \t 2a-dela na ta način, da je tožil liubljanskefa trgovca Rtmica zato, ktr mu je 1« ta za-brusll y obraz on cesti in v posebni vlogi na cuvx*ini5ko zbornico psovko »moralična propalica«. £emic ie bil ob obtožbe opro-Sčen, ker ie smatralo okrajno sodi^Če dokaz resniee, ki ga je Remic nastopil in dognal po srvojemu zagovorniku dr. Oblaku, doprir.eienim in očitek moralne propa^ lice ttpravičenim. Pcjan $* ]t pritožil ter zavlakel zadevo do včeraj (prva sodba datira od 21. aprila 1921) na ta naćin, da je ponudll za pričo svoje nedclžnosti dr. Šu-šteriića. Čim pa je imel biti 2asl$an dr. Suiter§jć. ie Pčgan vzklic a a ma kn 11! Oprostilna obsodba je torej postala pravomoćna. — Skandalozne poštne razm#re. Iz Gornjega grada nam pišejo: Tu imamo sodišće, davkarijo, škofijsko ©skrbništvo tu je rudi sedež okrajnega zastopa gor-njegradskega. človek bi torej sklepah da bo v Gomii grad vozila vsaj enkrat na dan pošta. Pred.vojno je dohajal sem-kaj poštni voz po dvakrat do trikrat na dan. Danes poštne ga voxa sploh ne poznamo. Pošto pripelje iz Radmirja poštni sel samotež v veliki samokolnicL Da ta pošta nikdar redno ne dohaja, je Jasno. Ljudje, ki so se preje komodno vozili k sodišču in davkariji v velikih prostornih voz ovih, morajo sedaj hoditi po 6, 8, da, ćelo po 10 ur pc§. Primerjajo nekdanje urejer.e poštne razmere s sc-danjimi 51candalo2nimi ter proklinjajo Jugoslavijo. In temu se ni čuditi, ker je res prava sramota, da je poštna uprava v zadnjem času poStni promet tako zanemarila in potisniia na tako nizko stop-njo, da se vse zgraža. Od tod pri nas naraščajoca mržnja proti Ljubljani Ker nobene pritožbe ne zaležejo, se obra-Čamo na g. pokrajinskega namestnika Hribaria, ki pozna na§e kraje in pozna tuđi razmere, s prošnjo, naj on posreduje, da se enkrat napravi že vendarle ko-nec tem nevzdržnim pošmo-prometnirn razraeram v gornjerradskem okraju. — Poita o božica in novem letn. Poftrm direkcija je odredila, da sa mora pri vseh poštnih nradih do51a poSta v nedeljo pred božičem 24. t. m. in r nedeljo pred novim letom 3L t m dostavljati naslovnikom, —■> Darilo kraUerske droftee Mrilm nriflfstrooi. Krali in kra1*lca sca vsakemu od9tcpivšemu ministru darovala svojo sliko z lastnoročuira podpisom ia okra&ene 4 lepim okvirjem. Odllkovanle. Z redom Sv. Sav« V. rkzrtća. je bil odlikovan ravnatel) drlavne trrovske sole g. Matej Dolenc v Maribora. — Izpit za rez. pei. pporačnike so po-ložtl! vsi Slovenci podnar.-djaci VI. partije djačkog bataijona v Valjevn: Aleksa Ben-kovič, Dokležvoje (Prekmuric); Ivan C«-sen, Lhibljana: Lojze Cik, Vič; Ivan Freicel Fram; Franc OabrovSek, St Vid. Jo2« Ko-vačlč, Bizeljsko; Ivan Kranjc, SiSka; Jo-že Ledenik, Kočevic; Drafo Leskovar, LlbeHče; Joic Plano, RcCica ob PaJd; Pavel Potokar, Radornlje; Vlado Rlhtar, Šigka; Boris Seja, Jesenlct; Ivan Stupar, Kamnik; Boioralr Trepečnik, RadeČe. — PrliateQn Ivana Trdlnl ▼ sponte. Brez bo^astva barv je minula letoinia )e-son v dunajski okolici. Bilo i« to Ie počasno in žalostno umiranje v trohnobi. — Pojo-3to so mi hodile misli vasovat tja daleč y domovino. In sem se nekoč domisli!: cvet-je po zelenih gorenjskih planinah in bele kraljevske rože po sivih pečinah Unajo It-po smrt. V svinčeno — težko odejo 3« 210-stiio sive, mračne megle; čtz ostr« robovt čerov zasika 9trupcn veter; josti roji me-hkih snežink se vsutojo med poslednjc cvetje in bilke -* in umirilo v naglici njih strasien trepet Mahoma postane obtok živlienskfh sokov lan in skoro savlada smrtn! mir, pokoj. — Pa vsakdo vc: vi-sred se povrne! Kako se ie zfodllo s te*. boj, Ivan? — Pr«d seboj si ime! lt še ne« znaten ko5ček strmeca pola; 2a veliko noč, ob prvem zelenju gozdov bi se bil vrnil v demovino — dominus laureatu«. — Ali — Ivan — kraljevske rože. — — V torek majhna, malenkostna praska im troji desnici; za tvojfm hrbtom ob pećici ▼ kotu je neskončno zlokobno »arijala brtc-roba čeljust smrti. — V četrtek kratko pred polunoCjo tem prejel listek, pisan s tvojo smrtno bolno roko: »Drači! Obilčl bolnika na it. 77.« — V petek opoldne H bila že zlatenica t tvojih očeh. — Vedel sU kaj se je zzodflo, kako •* bo zrrSflo. Pt si bil junak! Vkljub nepretrgani, silni vro-čini ti Jasno mislil In si odiovarjal nad rse hladnokrvno ia mirno mi naSe tolažilne besede: mo}a dlagnoza |e. najkasneje v dveh dneh smrt; eden preje drugi kasneje; Ie reci mojim domaćim, da sem lahko nmrL In šio Je % nererjetno sagllco MiTzdoL Rapldao )• pojemala iirljenska sila ▼ tebL Tvoj duh pa i« ostal do zadnjega trenutka jasen. Dve ari pred smrtjo si me tako lepo hudomušno vpraSal: koliko pa je 2e na će- fe«M? )a 4 s* ioferedotao pamMhah Km * tu na to je zasra to src« m je ntonila troja sadnja misel v brezkončnosti. O Ivaa junak! Za tebe končano; sa ■»* P»* — V srčni bolesti se ini ie roka krčila v trdo pest: pa šakaj ravno on? — Zakaj potet« I smrt — neusmUjenka tako rad« v vrit« mož, ki zastavliujo svoj« »lle v prvi vrsti Ie v blagor naroda, v blafor sočloveka? ~ Ni jlh dosti — in tako 2rodaj padalo I -Strašna pravica, strašen smkonl Globoka domovinska ljubezen ti jt, Ivaa« nar«kovala tvojo devizo: moji domovini treba mol — poštenjakov — delavetv, ki bodo znali bi* ti dobri učltcfll — ia dobri učtnet Ivan, H bi bil brtz dvotrm med ljimil Ti mol — I poštenjak, jekleni anaC^j, nautrudljtvi dela-vec! Ti faov od iart: iirokopleć, v«k zdrav in moćan z jasnim pogled oni in dnbro*rč-nim smthom; k tvojimi pltmenititni čustvi in s krasnimi ideji*mi! — Ob tvoji borni postelji je vise U mala sftčlca tvoleia ve-likcia strica: močno budrOo, Itp simboi značajnosti, marljivu»-i, poftteuostl! — Vzor - mož *i bil! — i\« brani •«. Ivma Progvetn* akademska društva v Liubliasi, Zagrebu ia na Dunajn in v»i tovariti, ki so te poznati, boda biti pridržka potrdili mojo sodbo o tebi. — \ i^r«d »e povrnt — o Ivan, ti se ne vrnci nikoli v«čt V m«ni }• o&tat močan in blfa& spomin na teb«. Iz domovine ti bom priuašal rož — na tvoj jrrob. Pod večer pm ri bo dona&al v*ter I pozdrava naših blatili 2itnib poijiin. skriv-nostno šuštečih, botacih goedov ia div)a penečlh $e> iinjih nicrja valov. — Z lepo mtslijo v srcu ia % rožami &e p^kvijam od tebe, ljubi tovarii in prijatelj Dr. Vinko Z^oKar. — Gft&dttioč« ptioe. PretekU tedea po« Stavila ie mestna upravu kot prcjćnjM leu po javnih nasad ih krmilna koritca zu kr-mljenje ptičev po zimi. A glej, mesto da bi se pokladalu v nastavljena koritca krm«, je nekdo v noći od 10, do U. decembra 1922 prevrgel in polemil v Tivolskem ia Trubarjevem parku 10 takih korit Ljudstvo tarna nad dratinjo itcL a soditi po n»~ številafh pijunclh, bi ćlevek nehote skltptl, da iivimo v vsem izobilju. Res je, da je v vojni marslkdo posurovtl, da »« znaia nad vsako, četudi nainedol2nej$o stvarjo, ali da bi kratil ćelo pticam ono malo drobtt-nic, ki jim Jlh poklada dobra roka, bi n« bili prlčakovali. Prosimo ljubljansko občia-stvo, da po lasa pticam »einana ia drugo krmo kamor pač mort, u kr. policijo pa, da pazi na noćne razgrajače ter ilasti kvarile« najstroiie kaznuje in tudl ovftdi drz\ pravdiiištvu. — Kap }• aadela poits)«sa koatroiona S. Josipa Zcntricha. Njegovo »tenjc i« selo J nevarno. I — V blefeimi ledeni )• v nederjo tt. t m, utonil 161etni Pranc Rogač r priaot-nosti več ljudL Jezero Ie imel« tako Ud»-no skorjo, led je »žvlžgal«, St m j< vrglo kamenček nanj« a mladina ne more pr!Ča-kati, da postane led dovolj raočan, Umvtč sili na tenek led, ki se kaj hitro uder« in smrt v ledeni globočini je neizoglbaa. Tudl imenovanemu se j« cdrl Ud, bt drugi, m«-sto da bi g* reši':i, so befali domov. Za kaj ne prepove županstvo drsanje p« tank em ledu, vsako leto je kftkšna neeceda zzol] radi brezbrižnost- v to pokllcani^ orgamoT. ReSllnlh priprav pa spioh ne potnajo, tudl poleti je radi tega «tontt jurist Kovač. — 8t!čna na Dolenske«. Dne JO. de». i« tukaj umri po komaj tridnevnf imSnl I boleini 1» vnetju čr*r — S090. vpok. de- I Želno sodni svetnlk Maks Langcr m sicer v 66. dobi svoji. Svetnlk Langer i« bil i« v«č let radt trdoslulnosti upokojen. Svoie-časno \* služboval na v«Č krajlh blvio Kranjske m r peslednjem emsit v Novem mestu. Kot ttradu{k je bil jako sposoben. v vseh strokah verziran biož, mflosrčnega te kulantnega značaja, Ker je bil še samec, }e živel tukaj v Stični pri svoji aeatrl ge. dr. PodobnikovL Po običajnih cerkvenlh mollt-vicah in sv. ma5i so ga odptljftll v šmi-helj pri Novem mesru, kjer so ga pokopali v dmžlnski rakvL Naj mirno počiva med svojimi, katsre je zelo ljubil! — Ubog ŽelezniSar z ženo In t> oirok) prosi v svoji skrajnl bedl mllosrCne ljudi za dobrotljivo mijno denarno romo<2, Da-rila sprejema uprava našer* Usta. — Zahvala. Povodom 35 letnice svojega delovanja kot vodllni monter mestne elektrarne sem prtjtl nebroj ćettltk od vseh ljubljanskih ia zunanjlh krogor. V prijetno dolžnost mi ie izreci tem potom vsem spoitovanim čestilcem svojo najvda-nejSo zahvalo aa čestitke. Predvsem pa mi je čast izraziti tvojo najglobje občutno zahvalo biviemu svojemu vrhovnomu iefu, vUokorodncmu gospoda pokrsjlnskemu nmmestniku ministru Ivana firibarju, ki mi je blagovolU pismeno izraziti svoje Čestitke. — V Ljubljani, 23. dec. 1922. Fran Ko-detja, vodllni monter m. elektrarne* — Delegatom ■dralenja roj«* tamA- dov se naznania, da se vrsi konferenca v svrbo prede lave movth jugoslovenskfh pra« vfl v torek dnt 26. t m. ob 9. uri v atalnl-ci Invalldsktga doma v Ljubljani. Polno-števllno. — Veselo IkHHObs) pnđutnM wk sftiM novo leto žele vsem fantom im dekletom ter bralcem »Slov. Naroda« slovenski to-jaki 42. pcSpolka ▼ Đelovarm. — Trano Ke-ber, D. M. t Pollm. Marti« DolniCar, Brezovica. Josip Rajer, Trebnje. Valentin Hle-bec, Trebnje. Tranc PlaninSek, V. Loka, Vekoslav Tabjančič, Sejenice. Janko Lunar, Naklo. "■ JvtovnH ■■nBDVBai "^ vilji xrrwm rasRke kategorlj, so dobili ob konc« leta Uredni nabavni prlspevek ▼ mesku 25% celokupne plače. Upravni aparat mesta stane mesto okoll pet milijonor kron na leto. — ObdBSkl odbor t Celhi Je nakaeal druitm za zaščlto dec« prlsperek 1000 dl-narjev tat u nabaro knjig In «čn rtvnim otrokon dekllSke meičanske iole 2500 din. — Protes« ibod UabUantkih hllnlh POt^ttmikov. V mali, tmlonskl dvorani je snočl kmalu po 10. prlčelo protestno »boro-Tanje hiSnfli posestnikor ln je trajalo skoro do 23, toraj pozno t noč. Protest hllnlh posestnlkov je bn t prvi vrsti namenjea dne 6. dec v »Službenih Novinah« ozna-njenemu stanovanjskemu pravilniku, kl sto- zbofovanie, spremfjano z ogorčenimi klici in fivahnlmi, vse nadlote vsebujočimi de-batami ia govori, je podalo zanimivo sliko o aezadovuljstvu ia boinem razpoloženju ten krogov aa «ni strtni ia a* drbgi strini sliko • raznih ttruteh med hlinlmi po«tst-nlki. Glavni vodilnl govornik Ivan Trcllk, predsednik ljubljanskega Društva hiSnia posestnikov \% v zelo obsežnem govom aavajai ugodnosti in neugodnosti, dobrote ta krivice *< veta pravilnika, kl Hk daje hlS. po&«*tnikom kot lastnikom. Neumcitcn pa y% bil njegov vehementni napad na za-•topnika sodnikov, aaatopnika Trgovsk^v obnn« zbornice, s«stopnlka iadustrljcev radi ajlh iz]av, ki so jik podali aa neki »tanovaajgki anketi pri pokrajinski upravi. O atanovattjsk«m vpraSanju s« }« razvila doli« i« živahna debata. Govorili so mno-£ošcevilni sovorniki, aekateri resno m stvitrno, drugi humoristično osoljeno. Neki govornik j« prtdlaial izvaj po traznem razmoirivanin »topi pr»d vlado: »Ali »torlti to, ali pa sto-rimo mi to!^ Konćno jt bila sprejeta reso-luclla, ? kattrl je izražen protes< hSsnHi potestnikov: lj proti nekaterlm doloćbara stnaovani»kttsa pravilnika, 2.) proti novi davčnl obremenitvi his. kakor je prcđlaza-tuk ▼ Bov«ra zakonskem nacrta • neposrednih davklh ia i) proti naredbi 0 pobiranju obćinsk« d&vščine ri*. noaazldane parcele. — Onim, kl potujeio ▼ Amerlko. »Zadnje ćase te dozaja, da američke ohlastt na CUis Islandu ali zveza prcvor-nih društev (Atlantic Conference ▼ Bruslju) vračajo izseljence iz naslh kra->cv, ki »c nameravajo naseliti v Zedl-njenlh državah, ker nišo zadostlU pogo jein amcriSkegra zakona za priseljevanj« odnosno ker nimajo t zv. rcgister-Stc-vilke, brei katere nobena naših konco-sijonirannih prevoznlh družb n« more odposlati nobenega izscljcnca. Zaradi tega »e priporoča vsem izseljencem, kl 1« hočejo naseliti v Zedlnjenih državah ali Y katerlkoli drugi prekomorski državi, nai »c, ko potujejo skozl Zagreb ali pa pred odhodom, javijo pri upravi Dr-Žavnega prenočevališča (konačišta) pri državnem kolodvom v Zagrebu, kjer $e *lm bodo pregledali potni listi ali odgo-varjajo zakonom naše država in ono države, v katero potuj« izseljenec, Izss-ljeniSki nadiorni organi bodo brezplač- Ino viđlrall potne lista ter pripomnili, da ci nobene zapreke proti odpotovanju doričnega izaeljenca. To s« pnporoča ne samo onim, ki potujejo s posredovanjem v naSl državi koncesijoniranih družb, teraveč tuđi onim, ki potujejo z Mstki nekoncesijoniranih dnižb (Cosulich, Fa-ber Line itd.), ki veljajo Ie do 31. de-sambra t 1- ker »« pač pri teh potnlklh najveCkrat dogaja, da im amerlške oblasti zavračajo. Ta prijava se priporoča v splošnetn vsem izscljencem, ki se nameravajo naseliti v prekomorskih krajih (Južna Afrika, Kanada, Južna Amerika). Potni listi, ki ne bodo vidirani z vizu- Imom rmenovanega nadzorstvenega iz-»eljeniSkega orgarm, bodo strože pregledani po železnišklh komisarjih na nali me& ki imajo stroga navodila* koga naj puičajo preko maja* koga pa naj vrnejo v domovino.^ — 8tov«B0i đHaike iMd r*jrthmop1rrr>. B»jtn arzenaia ▼ P«troraradinu ielijo ce-ni«Rlm Čitatelje« >Slov. Naroda« vesele božičn« praznike in srečno novo leto. Da-vorin Tratnflc, Oodovič: Ivan Plrnat, Ljub-Ijaaa; Ivan flabfC, Vrhnlka. lv*n Vrbit, Sodrafica; Ljudevit Mlakar. Jo$ko Pav-ček. Novo mesto; Ivan Čenk. Ljubljana; Rudoll Rudolf, Siska; Viktor KavClč, Ljubljana; Viktor Oračner, Maribor; Anton Relsner, Ljubljana; DimitriJ Ličen. Ljubljana; Lmdevik Gruden, Šiška; Anton Var* gelj. ŠlSka; Avgust Stalowsky, ŠIška. — Smodniinično ebzldia v Kamann. It Kamnlka nam pišejo: Vsakdo, kdor j* bil £• v Kamniku alt v Bistrici* pozna dolgi zid. ki obkroža državno smodniSnico, Zid je pokrit s streSno opeko. Mestoma j« ta opeka padla na tla, a nihče s« no briga, da bi to opeko aadomestil. Dci in met opravljate svol posel ln Će bo Šio tako napraj, bomo imeli r kratkarn kroginkrog scnodniSnice same razvalina. Popravilo bi s«dal morda stalo par stotakov, ako pa s« bo čakalo s popravili do spomladi« bodo stroski zna§ali stotisoč«. — Zgodovlnska najdba pri sfđmnttt mosti v Nov»m Sad«. Pri kopaaj« temelja xa nov most pr«ko Donav« so našli v globo* čini aekakla 15 metrov star meč, sekiro ta razne predmete s turSklmi napisi rlisto-rlCnl predmeti so bUl v svrho ugotovitva starosti oddanj v beogradski muzej. — Poteočnioe m bo t Zagreba, ftađ-9koft]ski ordinarijat v Zagreba je skltnil, da ae letos ae vrsi nobena polnočnlca, ker >e preteklo leto v raznih cerkvah prišlo do ikandalov. Prlpedntkl narodno - hrvatsko* katollike eerkve bodo imeli polnočnico $ dvorani drvSrra »Kolo«. — Razglednico s sBko BBintstra dr. rtV ke Zapanlća. Na razpolago Imam razgled-alce s sliko g. ministra dr. Niko Zupanlća Ko je bd član Jagoslovenskega odbora. Je dne 36. aprila 1916 v Auerfkl izlavll: »Cilj vsake prave Ia poštene politike mora biti, da ttorl narod zadovoljen bi srečen.« Razglednice se dobivalo lahko vsak dan od 12. do 2. Pran Slmenc, drui. I. dira. hlg> praL in avetlol Kolodvorska nltca št. 8. — Vesele boflčae prazalke tn sreCno ■ovo leto 19^3, vsem prijateljem (n znancem iele slovenski fantje pri 6. konjičkom puku »Kneza Arsenlja« v Sarajevu. — Nedcljskeaa počltka 24. ln 31. t n. ■a bo. Mlnistrsrro za socijalno politiko Jo Izdalo dovollenje, da so lahko trgovska hi obrtnilka podjetja v nedeljo 24. decembra« kakor tuđi v nedeljo 31. decembra ves dan odprta, s pogojem, da ae osobja aedeUtkl k&SU* flaxoU^|ft_dru|jia^- \ — Nekatera poglavja !z h!gijene «dA*2 jeačka« za praktične zdravnikc! Gospod df»J Matija Ambrožić priredi v okvirju organi-«* tacije sekundarlev za Slovenljo v Lublja--; ai naslovno predavanje in slcer vsak po-aedeljak od 19. — ^O. v predavalnici med. oddelka Itvie bolnico t Ljubljani skozt leit tednov. Začctek 8. prosinca 1923. — Za nečlant or£tn!mcll* stane ciklus 150 dinarjtv. — ODBOR. — Iz marlborskcga obinskega sveta. V proračunski debati j« poroievalec Bahi« »avračal mnenj«, da J« 15 miiijonov primanj-kljaja 2a Maribor previsoka itevilka ln dokaz ilabera irotpodarsrva. Cei da izkazuje i« Cclj«, ki ie štejo niti 10.000 prebivalcev t mJlIjonor primanjkljaja. V'Ml izJatkl so potrebni m. pr. rt plintrno. Treba bo popra-vil se iole, kopaliiČ«, kanallzncljo itd. Olc-daltŠCe rabi tudl Izdamo podporo. reSilna postaja iH ratne dru^o soclltlne napraro. Vidrževanje rojašnic lahteva orgrmno izda tko. Deficit naj se krije e novtmi obCJiii-»klmi d«vkl, nikakor p* no * posojiloTn. Dr. V«r»ioviek jo y »ploinl debati krliliiral me-»tno goapodfirstvo na ar^j na^ln, in menil, da bo uranka 5L3 ikušala »praviti občinske sadeve ▼ bcll »rejca \ok. Podžupan Rcgllč j« povdarjal pomanlkanje tehntfn«-go otobja xa kontrolo. ICopališčo naj bt »e rai5 rednejca deficita oddalo privatnik«. VCeraJ )% bilo treba roliti novega člana v mestni rvet namesto odstopivScja 51anr»v-ca. Navio^ j« bil tudl Tladni zastopnilč, Tladni U'nlk Mulaćek. Izvoljen je bil đe-■irkrat KejŽar. Dr. VerstooSek !e predla-jfaj raspravo o zadevl Kolbeznove provizije. Prećlog je bil spTejet Krlbezen odlasra svojo mesto in prida v cbčinsk! «ret skla-dlSCni mejstor Josip Ozmec. Radi snanejra Kolbernovegm postepanja i« mestn« cbčina, kakor je izvajal dr. Sernec, o?kodnvan.a za. oD.000 K. 2ebot je imenom kluba 5LS predlagat, da ie UreĆs županu Orčarju nezaup-Bica, CeŠ da j« v Kctbeznovi »aden prc-već površno nnatopal. Bahtm je trdll, da socijalistićnega kl ;ba ne zadena nobena krivda- Tudl podžupan RogllS je pledira! za nezatrpnico. Bahun trdl ne to, da imajo pri itj kupilji odgovornost rsi Slani mestne-ga sveta. 2ebot je končno nmaknll svoj predio* aa aahtevo, ča se vrne višja kup-niaa 16 provizija, nt«mel!arval pa epraviče-nost nezaupnice. Za ntzanpnlco Se končno glasovalo 7 klerikalcev, 4 narodni socijalisti, proti pa 12 »ocijallstov. KUrikalni predlog je lako z 1 glasom propadcl. Specijalna pro-, vačun&ka debata se rrične pribodnji teden- — StanoTacjftka b«da * Mariboru« Pt-iejo nam Iz Maribora: Nenavadno huda in sgodnja letoinja zima »e selo razgalila vso »tmnovanjsko mizerijo v Mariboru. Da prebiva po 10 ostb ▼ zatohi«m prostom r Izmeri 12 m1, med njimi po dve družini, otroci razne starosti, t« 90 ie srečni slu-eall. Mar - ^tann pa t« dan na dan pri-javljalo tud! slučajl. ko IJudje sploh nimajo nebtnega stanovanja in se potikajo po hle-vttb ikednjih itd. Mrofo tah revežev radi aima niti rdeje, niti flame, kamor bi legli počivat Goipod okrami glavar je ra te reveže Mar - Stnnu podaril odeje in slam-nic«. StraSne «o §te\rflkc žrtev tuberkuloze, ki se je v Mariboru v zadnjih letih razpas-i Ia v nenavaćnem obsegii. Okralni zdra\mik g. dr. Podiesnik je po uradnib podatkih, Mar - ?tann poslal to-ie statistike umrljw ▼osti na taberkulozl: leta 1914. 36 slutajevt leta 1^15. *, leta 1916. 48, lita 1917. 64, leta 19ia. 06, leta 1915). 68, ieta 1930. 63t le-i ta 1921. pa 1« 132 siučajev. Najboli' prizadeU so: KoroSka ctsta, Meljska cesta,) Mlinska tn Strossmaverieva ulica- Vsledi prentpoinjenta je okužena tudl sicer tako! zdrava okolica na desnem bresu Drave^ In vendar se najdejo ljudje, kl bi pod žrt-! vami iivOi grobov Maribora radi pokopati rudi Mar • Stan, ker v Maribora čimdalje^ bolj umiru smlsel za »ocijalno delo in ker je glavnih krivcev in sokrlvcev postalo: strah, da prihajajo o& dan obtožUelii iz ii-vih grobov. •*• V pojasnilo. K vSeraJInH na§i rlnev-ni notici, da ie začel pretekl! teden nov dit Gosarjev list »Pravda« glasilo »Zveze de-lovneza ljudtsvac Izhajatl v Zveznl tis-karni popravljamo v toliko, fla omenjeni list ne izhaja v navedeni tlskarni nego *e tiska. v »Zadružni tUkarnl« ▼ LJubllanL — Vremensko poročilo. Jugoslovenski aimskotportni savez je sprejel sledeča po^ ročila: Ix Kranjske gore ln Bohlnja jav^ ljajo Južno vreme in dež, med tem, ko spo* ročajo \% Kamnika, da je na Veliki Planini ln na Kamnllkem sedlu anežflo ter Je xer-ietno, da bo tamkaj sinuka ugodna^ t — Setuacljonalna alera 2upnr ljo 17. septembra ples, katerega se je ude^ ležtlo, kakor je navada, več fantov. Med temi je prišlo do prepira ia končno rudi do pretepa. Prt tcj prlllkl Je Ivan 2alik udarfl s kolom fanta Matijo JakŠiČa tako močno dvakrat po glavi, da Je ta Izgubil xavest ta dne 22. septembra umri Pri dne 14. septembra vrJečI se porotnt razpravi se je za« govarjal Ivan 2aIIk radi hudodelstva uboja. trdeč, da so drugi njega udarili ln da se ie branH. Kakor sta izvedene« dr. Zorjan m dr. Jurečko pri razpravi Izjavila, je moral dobiti umrli Matija Jakllč ndarec z veliko močjo, da pa je rana obtoženca 2alika malenkostna. Zallk se je zagovarjal, da se Je Ie branll In da Ie Ie svoj sli obran prekora- an STev. 293 •SLOVENSKI N A R O Dt dne 24. decemDra 1922, t^ I I U • 1 I rfl v cnakem smislu In ie prosU porotnlke, < da naj zanikajo vpraianje na uboj in naj potrdijo drugo vprašanje na prekoračenje silobrana. Porotnlki so zanikali prvo in po-trdiii drugo vpr^šanje. Ivan 2alik je bil ob-sojen na 11 mesecev poostrcne&a zapara In na povrnltcv stroSkov. — Dodočnost države. Na drugem mestu smo že podali glavne misli iz znameniiejja govora češkoslov. ministra dr. Ražina tu priobčujemo še nekatere zanimive odstavke: »Ce listamo nazaj po zgodovinl čeSkega naroda in preiskujemo, kaj smo storili za našo svobodo in samoupravo v preteklosti. najdemo, da so bile začasa Avstrije pred vsem občine, ki so z ustanavljanjem $ol in kulturnih zavodov storile svojo dolžnost za razvoj češkega naroda. To je bilo pa mogo-če samo na ta način, da si je narod sam naložii prostovoljne žrtve In da so bili v teh občlnah ljudje, kf so, ne da bi zato za-htevali plaCila prav radi in požrtvovalno se posvetili tej nalogi. ker so vedeli, da delajo za boljšo .bodočnost svojeoa naroda. Zoper ta ideal smo pa v naši svobodni državi hu-do grcšili. V narodu in državi, ki ceni rek »s kulturo do svobodc«, bi ne smel vladati prepir, ali naj se plačujeio uradniki in na-stavlicnci po tem, kar vsak zna in dela za svoj narod in državo. Pri nas se godi žali-bog vedno nasprotno. Fr. L. Rieger je svaril v svoji politični oporokl češki narod pred zavistjo, največjo nevarnostjo za vsak narod. Mi pa vidimo v svojem Javnem življe-njr toliko zavisti, toliko stremljenj, naj ne velia pravilo, da odločuj o kvalifikaciji delo in uspeh, temveč čisto drugi razlog! namreč Itevilo družinskih članov število glav. In vendar stoji izven vsakega dvoma — temu je bilo vedno tako in bo ostalo vekomaj — da bodo vodili junaSki narod oni, ki so na}-boljsi in najpopolnejši. Pri vsej demokratski enakosti ne more biti drujrače. kakor da vodi oni ljudstvo, ki je najbolj izobražen, ki najrazločneje gleda v bodočnost in jo pripravlja. Če kdo misli, da demokratija po-irenja vlado mas, se odločno moti. Vlada mas pomenl vlado demagogov, kajti vlada oni, ki se zna najbolje prilagoditi razlićnim slabostim in zmotam mas. To more pa samo demagog. V celem javnem življenju sta samo dve metodi. Ena se prilizuje, druga govori resnico. Po mojem mnenju je za naš narod drugi način boljši in se tud! mnogo bolje sklada z vso našo zgodovfrso. Stremljenje našega naroda je vedno bilo idealno in borilo se je s celim svetom za resnico. Naše javno Življenje se de!i na stranke in kdor bi Imel kaj nepopularnega povedatl, jemlje najprej ozlr na to, ali se eden ali dru-sri ne bo kregal... Naš narod je razumel v času zatiranja dajati prostovoljne prispevke poleg državnih davkov. Danes ko imamo svobodno državo, pa nočemo plačevatl davkov. Jaz sem mnenja, da rabi država nacl-Jonalizem da vzgaja svoj narod, da podpira občutek. da se moramo v tej državi izživet! in doseči popolnost, ki jo sploh more doseći kak narod. Pravi demokrat ni s tem zadovoljen, da je z drugim! vred pred zakonom enakopraven, temveč stremi za tem, da postane prvi med enaklmLc — Trgovski gremij ▼ Maribora prlre-df v soboto dne 13. januarja 1923 v Gčtzo-vi dvorani »Trzovski plesc v prld trgovskl nadaljevalnl §oli in Trgovskemu domu v Mariboru. — OtroriteT klet! t Kazlnl. Danes rvečer se otvori pod kazlnsko restavracijo klet, ki Je sfjajno opremliena in preskrblje-na z dobrtmi vini in jedili. Opozarjamo na današnil oglas v listu. — Pooblaščenec ruskih akademikov naj se zglasi v sredo 27. t m. v upravi Slov. Naroda. — Lekaraa r Sp. S&IcL Dne 1. i m. je na Celovški cesti 26. otvoril Mr. Ivan Jošt novo, javno lekarno za šišenski okraj in okolico. Mnogo let so se zavzemali za lekarno, ker je bila tn je lokalno jako potrebna. Želje so se naposled uresm'čile in prebivalstvo okolice je jako zadovoljno s to novo pridobitvijo. — Koncert ▼ hotela TlvoIL V ponede-ljek dne 25. in torek 26. t. m. od 15. do 20. ure. Godba dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča Vek. Dolnlčar. — Največjo zaslugo, da se Ie na kontinentu razširilo zauživanje čaja, Ima Bon-tekoe, telesni zdravnik kneza Branden-burškega. 2e leta 1667. Je pisal, da ima čaj na naš živčni sistem, osobito na možgane, kl Hh ohrani vedno sveže, neprimerno bla-godelnejši vpllv, kakor kava. ćajopitje zelo povzdigne, sposobnost in možnost prtdelati zadobljene vtise. Cloveka cbfde občutek zadovoljnosti in živahnostl. Stojiš pred re-šitvljo težkih vprašanj, ali družabni oziri te siliio, da se udeležiš gledališke predstave* plesa, družabnega večera !td„ pa si vsled napornega dnevnejra dela duševno utrujen, popij čašo krepkega aromatične ga čaja, kmalu boš občutil, kako zginja dušev, na utrujenost, Čllost možganov se ti po-vrne, zadovoljnost in dobrovoljnost se TI vsell v tvoje srce. Prfporočamo edlnole čajne mešanice znamke časa povišal plače, dočiin so bi'l o^^ali za zahteve uradnišrva nepristopni, se izgovariajoči, da pisarne zvi5,;nja plač ne zmorejo. Da je bil ta i-govor prazen, p^.č ni treba poudar = ati. Prketa ra svi5a-nle tarife se !e prićela prt*d več kot enim letom, draginja je veJno r.an;5ča!a. p^ delodajalci se, kakor vse ka Je, nišo dovc>lj pobrigail, da bi se nova tarifi čim preje uveljavila, kar je pai na.Uepši dokn.z 7a to, da so pisarne laliko tuđi po stari tarifi svojemu uradništvu plače zvišale. S t. novem* brom 1922 pa se }e tarifa znatno zvi?.ila in zaslužio sedaj pisarne po novi tarifi toi'ko v dinarlih, kakor so preje ro starj tarifi zaslužile v krumh; p?1eg tecra pa ims'o se-daj pisarne tndi več ODrLsviti. Pohodkl pi-saren so se trrej početvorii] ?H vsaj po-trojill. Ako pa je temu tako, potem tuđi urađništvo upravičeno zahteva. da se mu mesečni preiemki prirrerno zviSajo. Društvo je izJe'.alo spomerueo. v kateri zahteva te-Ie plače: za kr.ndidr-.te 2700 do 3000 D, za pisarni?ke vodie 27^0 do 30^0 P. za strojepisce in stenografe 12^ do 1500 D in za strojep!ske 600 do 1000 D, končno še novoletno darilo v znesku ene mesečne plače. — Maribor. Sflvesfrov večer. Narodno železnicarsko glasbcno društvo Drava priredi 31. decembra t. 1. Sil-vestrov večer v vseh prostorih Narod-nega doma. Sodeliiieio vsi dru § i veni od-seki. Od 20. do 24. ure izključno zaba-ven spored pri pocrrrtienih tnizah. Po nolnoči ples v veliki dvorani. V čitalni-ških prostorih divno nrejen »S 11 v e -s t e r - bare. Opozariamo slavno ob-Činstvo, da bo to edina vec;a narodna prlredftev na ta večer. Da ^neča ne bo motila zabave, se bo prodalo Ie toliko vstopnic, kolHcor je sedežev razpolo?.-Ijivih. Vstopn?na !0 D!n. Predirod??:a vstopnic v trgovini Zlate Brižnik, Slovenska ulica. — Društvo Jocoelovcnsklh me.1*c!nc^r t LJnhJjanI priredi 20. jmiinr'?. 1923. v ve-ifVj dvorani hotela Urfcn cb 9. zvejer svoj običajni medicinsk! p^es pod pokrovitelj^ stvom jrnspe dr. B!eiwe!s pi. Tr^terfSVe v prld svoji društven? knji?nin. Vstop Ie proti vsbflu. Plesni odbor D. J. M. TURIST1KA \H SPORT. — Sport t Cehoslova?*!. V Pr^p:!, kl . je oficijelni reprezen^arst čc5Veza sportne- ea življenja, so se dosed^i odigrale skoraj vse prvenstveno tekme. Trd boj. kf se ie bil med obema favorjtoma Spnrto ?n Flavijo za prvo mesto. Je kcnčal s težko priborle-no zrnato Sparte In sicer je v ospred-u pred Sbvljo fa dve tnčki. Tret'l klub Če-ehie Karlin stoji na tretlem mestu s 17 to-čkami, kar dokazuje, dr\ sta Slavila fn Sparta brezdvomno naijaJ"! mošt vi ra Ce-Škem in smelo trjeno tudl na kontinentu. Moštvo za reprezentanine tekme se pona-vadi sestavlja Iz icralcev obeh klubov. NajbolišI mož Prapre In d:;5a Sparte je sve-tovnl Internaclionalec srednil krilec Kada (Izjrovorl Knđ'a), ka+eresa lovorike so kro-nane ▼ neštevfinih spnrtnih krltiknh. doma-čih in Inozcm^kih. Niecrova tehntčna Vn-zala zadnla tekma v Prapl k^r %o bili Du-na'čanl poraženi 6 : 4 in tekma Amateure : Slavlja 0 : 3. KATASTROFALEN POŽAR V OLEDALIŠ&CI ULICI. Danes dopcldne ob 11.30 je v Gledali-Ski ulUi št. 10 izbruhnii požar, ki bi imel lai.ko katastrofalne posltidi:e. Zadaj za omenjeno hišo ie postavil inženir Daklć le-seno barako, last PokraMnskes:a zavoda v L'ubljanl. Okoii pol 11. ure je opazil go-spod prof. Maiccn, ki stanuje v hiši, da se iz omenjene barake vall močan dim in je takoj obvestil policijo in telefonično požarno bra;:ibo. Ugotoviti moramo, da je požarna bramba despeia sole nekako več kot pol ure po pozivu. Med tem je ogenj že zavzel obširno dimenzijo. Plamen je Sviznil od barake na tik poleg stojeće po-slopje in bliskoma so btii leseni balkoni v obiemu divjega elementa. S purterja je švignil ogenj v prvo nadstropje in od tam v drugo. Biizala se ie katastrofa. V tem momentu se je oglasi! rcšilni glas trobente požarne brambe. Ognjegasci so šli takoi na delo in so se najprvo omejili na lokaliziranje požara na poslopju. Po skoro eno uro irajajočem gašenju se je posrećilo ogenj delrnia omejiti. Požar ie napravil ogromna škodo, namreč ne toliko ogenj, kakor pa voda, ki je prep'a-vita celo poslopje od II. r idstropja do par-terja ter pov^roćila Stirirn strankam veliko škodo, ker je poli.Šrvo radi mokrote precej prškrulovano. Sk.do trpijo stranke: Šrofin G o m b a č, Anton Uinberuer, profesor Davorin Majcen in Marta Praprotnik. Tudl poslnpje, last po-sestnika Jukila .Ie silno p škodovnno in je bo treba temeljito popraviti. Poslop e je zavarovnno. Skoda pa zna^a sigurno več stocisoč kron. Daraka je pogorela do tal. Sckolstvo. — SHvcstrov večer llubfjanskega Sokola vrši se v nedoljo dne 31. dec. 19 2 J v telovadnici Na rod ne ga doma. Vstopnina doloČena je za lastno članstvo na Din. 10.—, toda samo v predprodaii, za nečlane in zvečer pri blagajni Din 20.—. Ker je število vstopnic ornejeno, opozarjamD na predpro.lajo, ki se vrši v soboto dne 30. t. m. od 3. do 7. ure zvečer in v nede!jo dne 31. t. m. cd 10. do 12. ure opoldan v odborovi sobi Narodni dom. — «S^kol I.» Bratie — sestre! Opo-zarfcmo Vas, da priredi n?š enspodar??kl odsek v nedeljo na sveti večer božlčnico za ono članstvo, kl nima prilike božfčevati doma. Tombola, šah. Mariinnca, rabutnnje božičnejra drevesca, čaj. Silvestrovall bo-demo tuđi na Taboru. V petek, dne 5. jan. p.i imamo letnl društveni ples v dvorani FHImrmonile. Toliko v obvestilo, sJcer pa vcs?!e praznike vsem skupa j. Zdravo I — Predsednfk zabav. odseka. — Soko! n. priredi v torek 2fi. t. m. (Stefanovo) popoldne ob pol 4. uri v teto-vadnic! na rc^ikl svojemu naraščaju božićnico s sledečim sporedom: Glasba, dekla-maci"e, petie telovadni ter dramatični na-stnp, najrnvor In obdarltev. Vabi'o se vsi starši naSIh malih ter članstvo, da se radujemo skrpaj. Vstoprtfne ni. — Zdravo! — »Sokol« na V.'čn priredi na praznile Sv. Sfcfnna dne 26. dcc. t 1. svojo vsako-le^no božićnico s sledečim sporedom: I.) Dramatska s!iVa: »Vsak prazrjuie Bo^fč svoj« 2) Božično drevo. 3.) Deklamadi^. 4.) Obdaritev sokolske^a narnščaja. 5.) Prosta zr-bava In pTes. V^topnlna le za od« r?s!e 4 Din. za otroke 1 Din. Začetek točno ob 7 ur! zvečer. — »Društvo iu?n*fnYenskth Tehničara, Praha, imalo je dne 6, XH. t. g. svoju sedmu redovitu ^avnn skupštinu, na kojoj Ie bio izabran slij^deči odbor.: predsjednik: Dimovi ć Slavko, can. Irtz.; potpredsjednik: NerančiC Petar cand. ine: tajnik I.: Ji:t">. nić Ncbodar. st. ing.; tainik II.: Pcrfn Fvo, st. in?.; bbcajnik I.: Pavlctić Oskar, st !n?.: b!a?:ijnik H.: Stamenković Nadežda. st. ehem.; knjižničar I,: Kovač Nikola, cand. ?ncr.; knjižVčar II.: Staifć MllivoJ, st, Ins.; orrariz. ekskurz I.: Saks Leo, st. Int?.; or-jraniz. ekskurz IT.: ?pcrnjak A'flenko, st. ln\ — Yr>Vnr «mo fe pred dnev! ja-vHI. |e b»1 n?erd?in«:W tfavn\ vodja pmcitf'e »Čre7vPrMVe*. Pafe ie odpoto-val v Cantrr?>d, da organizira tam sistem črezvičajke. Najnovgjša poročili GRSKA IN MALA ANTANTA. — Beograd, 23. decembra. (Izv.) Na sestankih v Lausanni med dr. Nin* čičem, romuuskim zunanjim ministrom Ducom, Čehoslovaškim zunanjim mir.'u strom dr. Benešem in grškim delegatom Venezelosom se je definitivno razprav« ljalo o sprejemu Grške v malo antanto. Sprejem Grške se tekom prihodnje^a leta oficijelno izvrši. VPRASANJE DNEVh'lC POSLASCEV. — Beograd, 23. decembra. (Izv.) Administrativni odbor narodne skup* ščine je imel vČeraj sejo, na kateri je razpravljal vprašanje dnevnic doseda* njih narodnih poslancev za t!obo od razpusta narodne skupšćinc do novjli volitev. Finančni odbor v sporazumu s tem odborom, je določila ustave to!* mačil tako, da imajo poslanci pravico na plačilo dnevnic do volitev. DEMOKRATJE ZA SPORAZUM S S. K. S. — Beograd, 23. decembra. (Izv.) Na včerajnšji seji demokratskoga kiu* ha se je razmotrivaia taktika demo* kratske stranke v volilni borbi. Na cr.i strani se je priporoča'o sodelovanje demokratske stranVe z zemljoradnišVo stranko v Srbiji. Nckatcri so tuđi pri* poročali, da demokratska stranka skup* no nastopi s »Samostojno kmetijsko siranko* v Sloveniji. Definitivni sklcpi o tem še ni«o bili storjeni. POLOŽAJ NA POLJSKEM. — Varšavo, 23. decembra. (Izv.) Predsednik poljske republike, Voicic* chowski, je naprosil, da general Sikor* ski ne poda demisijo kabineta. VSI UREDNIKI TR2ASKEG\ »LAVO-RATORA« — ARETIRANI. — Trfit, 23. dec. (Izv.) Polivena oblast je včeraj odredila aretacijo vseh »Lavoratcrovih« urednikov. Ob 19. se je izvršila preiskava na stanovanju glavnesa urednika in potem v uredništvu In v tiskarnl Nato so bili aretl-rani In odvedeni v rapor vsi urednik!. Zakaj pravzaprav se je to zgodilo, nišo hoteli zastopniki oblast! povedatl. VELIKE POVODNJ1 V ITALI.TI. — Mllan, 22. decembra. (Izv.) Silno dezevje je pcpolnomi poplavilo okolico in mesto Spczzio. V Sarzani so vse tovarne in hise pod vodo. PRED lELEZNlČAnSKO STAVKO V NEMCI.H. — Berlin, 22. dec. (Izv. Vtoda pripravlja nacrt za redukcijo urednikov in uslužbencev na železnicah. Nnmernva odpustiti oko!! 20.000 oseb. Železničar-ske orp:ar!7acfje pr!pravTi?j'o za ta slučaj generalno stavko žclezničnrjev. ARETACIJA RUSKEGA VOITUNA. — Bern, 22. dcc. (Izv.) Na §v!car-sVo-francoski meti je bil aretirnn ru?ki vrluir Kirsc! baum. ki je v kovčejni no-sil varne vojne dokumente franeoskega vojne^a ministr^tva. Za kiitlsami dipiomatov. \Vilsonov tajnilv Ray S. Baker opisuje mahinacije. ki so se vršile začetkom vojne za ktšlisami evropske diploinacijc. Od pariške konfcrcncc prebaja na londonsko, ki se je vršila v aprilu 1915 in pravi, da je bila na njcj sklonjena tajna pogodba, po svojih posledicah obscžnej-ša in najbolj dalekosežna med vsemi tainimi zavezniškimi pogodbamt. Ona je bila tuđi največja ovira na mirovni kon-ferenci. Ko je izbruhnila velika vojna, je bila Italija nevtralna In je mešetarila z obema skupinama velesil. Nudila se ji je lepa priločnost uresmčiti svoje narodne težnje. Tedan.'a Italija je bila prcp~)j:na s čutom »svetega egoizma«, kot se je izrazi! njen min. predsednik. in ta čut, je dejal on, jo mora voditi pri pogajanjih z velesilamt. Sonnino je izjavil 19. aprila svetu četvorice, da je Avstriia ponudila Italiji Adižo in otoke. Očividno pa so se zavezniki v Londonu sporazumeli za bo!j primerne pokoje kot so jih ponuiali Avstrijci in Nemci. Pri tej priliki je izia-vil angleški ministrski predsednik, da so se v času, ko je bila sklonjena pogodba z Ttalijo. Angleži in Francozi borili na Življenje in smrt na zapadni fronti. Pogodba z Italijo, za katero ni odgovorcn samo on, marveč prav tako tuđi Franci ja in Rusiia, predstavila pogpje, pod katerimi je bila Italija pripravljena pridružiti se antanti s svoio armado. Ta pogodba brezdvomrio po-meni. da bi Italija v slučaju zaveznišlce-ga uspeha zahtevala velik prirastek ozemlja. Kratkomalo ta pogodba je iz-rnčala Italijanom trža5ko in tridentsko okolico, grofijo GoriSko in Gradiško, istrsko ozemlie in mnogo otokov. Izro-Čala iim je del Tirolske, kjer je Živelo 200.000 Nemcev in je pripadal Avstriji že od 14. stolet'a. Prav tr*ko je bi7a tudl v Istri, Gorici in Gradiški većina pre-bivalstva slovanska, ne pa italijanska. Pogodba je izročala Italijanom tudl dal- i matinsko ozcmlje z nai1ep§imi pristanl-«C'i (ražen Roke) na vzliudni obaii Adri-je, mesto \alono z ckelico v Albaniji in poskrbela je tuđi za ncvtralizacijo vsa-ga ostal'jga ozsmlja, da bi napravila iz teh voda »italijansko morjet in izročala Italiji nadzor nad vs-Jini pris.:anisči (razjn Rckc) na katera jo navezana vo-čiiia veletrgovine jusovzhodnc Evrope, Avstro-Ogrska bi morala biti s to pogodbo popolnoifi odrezana od morja in oč sto tisoč Slovanov, Kenicev, Al-bancev in Grkov bi moralo priti pod italijansko vlado. To pa šo ni bilo vse. Italijani bi morali dobiti še dodjka:ie-ško otočje v Vzlicdnjm Srcdozcmskem morju, ki ga inMJ3 Grki. in v sh^aiu razdclltvc Turčijj pravico do enakc^a dela kct Angl:5ka, Francija in Rusija v obscgu Srcdozemskcga morja, to je obširno ozcn.Ijc v Mali Aziji, kjcr žive Grki Turi:i in drugi oriient;ki naredi. Obljubljeno jim je bil'j i::dl razširjenjc nji-hovega 02cri"Jja v Afri'.a za shičaj, ćo Trancija in Apglcška razširite svoje ko-l,nijalnc države na ra'v.n Nernjiic. Po-Icg vs^Ii teh teritorijalnih obljub naj bi Italija dobila dol vojn^ odskodnine (tu se prvič oincnja vojna odšk'^dnina), oi Angleškc pa posojiio v zrtesku 50 niili-jori'-v lir. Tako io bi!a Kuplj:na za časa vn^: italijanska pomoć. Zadnji člen (">.) te po^odbs doloca: Ti pogodba se ir.ora držati v tomnsti. Sele 20. aprila 19J0 U bila službeno proglašena in ie spleh edina tajna po-g/»I'")a. l:i je bila doseda] objavlijna. Na gj-jde ra to pa so jo pmg!as.ili 1917. leta bo!.:§jvik! in njeni sp!n§ni pog^ii so biti :^2 davno znani v Nemciji in AvstrijL, Avstrijsk! generali so jo razsirjali z ra-; menom, da bi rnzvnoli h-vvi^ko in slovensko sovraštvo proti Italijanom, da '■i Ilrviti in Slovenci, ki so upali na zdnižitsv s Srbi;o v novo državo, vi-, deli v zavezn'kih svoje prijat:l;e, sno-znnli, da se Itali'-i daje kot odškodnina -nomije knkor v današnjih, v gospodar-skem oziru prežalostriih dneh. Stalni in mirni razvoj predvoinega gospodarstva tega tuđi ni za': te val. Niti si pridobitveni krogi nišo motili dragoconega Časa s proučavan;em teh problemov. Par prak-i tičnih, njibovemu pokliču direktno od-j govarjajočih naukov jim je zadosto*' valo. Panes pa S3 vrstito gospodarske krize ena za drugo in ena polcg druge. SploSrta ncsigTirmst v gospodarskom oziru sili in rtnvaja no samo pridnbitvene, temveč tuđi najširše krnge, da raz-mislinjo o probleniih »nacijonalne cko-nnm;jo«. Ampak na knkšen na^in se vse to dola! Z eno samo gesto se skuša resiti val:itni probbm. Ali pa se na dolgo in široko razlaza in prorokuje bodis! razmah v gospodarstvu bodisi njega katastrofo. Z eno besedo: prorokuje se! Spomnfm se izreka velikoga nem-Skcjra učen;aka Ostvvalda: »Kcine \\'is-s^nschaft taugt ehvas, die uns nicht in die Znk^nft sclien liisst . . .i Danes pa prošnja in proroku ie marsikdo. prorokuje vcjina — brez tcmcTnc znanstvene podlnjrc?, brez poznavanja t?mcljnib-princHov nacijonn^ne ekonomije. In ravno poznavanje osnovnih na-čel na?5o ckonomite je res predragoj za presojanje n'-rf/alnili gospodarskih vpra-šanj. Hvalcžni moramo biti tccb.j vsake-mu, ki nas v tem oziru pravilno in dobro pouči. In hvalcžni tuđi g. prot Belo sovicu za njegovo delo. Strokovno prcrmtrcnn, ne prinese krtj:ga r.ič novega. Prinese pa stare res-nice v kratki in praktični obliki. Skrbno so scstavlicni vsi pojmi in problemi go-sno;larst'-ana ITCili straneh. »Kratka u-puta« jo imenuje avtor in kot tako io je treba ocaniii. Kdor pozna z-Io obširno literaturo nacijonalne ekonomije, mora prizori, da je vrlo te/ko na 17nh stra-neh prin-sti dobro in eksnktno vse pojme te obsirne znanosti in razmotrivari v dobro razumljivi obliki. In to, laliko rečemo, se je avtorju posrećilo. Hajtc/je fe pri pranju tokega eks-trakta držati se sr^ilnic* noti in rnztožiti vsak po im le v tr':ko (no prcobširno in n? preskromnM, da spada istovredno v format podano tvarine. V tsm oziru se mi zdi, da jo pogTnvjc: »dio 2: Pro-dukcili« nckol-ko o^Vnclovan na račun I fto^lavja: »dio 3: kolanje Uobarac, Za, Stran 8 »S L 1) V K N S K 1 N A K i) D« dne 24 decembra 1922 Stev. 202 jasno pojmovanie današnjega gospodarskoga, posebno industrijalnega razvoja bi bilo umestno, poglavje o produkciji iirše zasnovati. PogrcŠam pri razmo-trivanju takozvanih »produkcijskih fak-torjev« (poglavja: priroda, rad, kapital) poglavje o t. zv. »t e h n ič n i ideji« kot četrtem produkcijskim faktorju. To pogiavje je nadomeSčcno s poglavjem: dioba rada (delodelitev). Ne o d g o -varja pa pojmu »t e h n i č n e Ideje«, to je tistega primernega fak-torja, ki je ustvaril predpogoje temu, kar danes imenujemo moderna industrija. Ni dobro uvrstiti skraino delodelitev kot produkcijski faktor. In ne bi se smelo pozabiti na produkcijski faktor: »tehnična ideja«. Na ta način bi se dala doseći večja jasnost in boljše razume-Tanje moderne produkcije. V poglavju »korisne pojave diobe rada« bi bilo dobro poedine točke v kratki formi podpreti s števiikami in statistienimi podatkl. Poglavje o »maltuzliantzmu« prina-$a !e netočno in neeksaktno kritiko »Maltusovega zakona«. Komprimirati tako obsežno materijo v tako malo in kljtib temu pregledno in lahko razumljivo obliko res ni lah-ko. Moramo pa reci, da se je avtorju. to težko delo prav dobro posrećilo. Meni ni znana knjiga tu Je literature, ki v tako kratki formi poda tako jasno in iz-crpno sliko. PriporoČati jo je treba ne samo trgovcu, trgovskim šolam in aka-demijam, temveč tuđi najŠiršim krogom ▼ svrho rammevanja aktualnih gospodarskih vprff.šanj. H. Repuhlilca Daljnega vzhoda. Med na;bolj zanimive po vojni na teritoriju stare Rusije nastale države spada takoimenovana Daljno - vzhodna republika, ki se razprostira na ogrom-nem prostranstvu od Bajkala do Tihega oceana in mongolske meje proti severu čo Ledenega morja. Ta republika datira kot neodvisna država od 1920 leta. Nastala je zbog potrebe, ki jo je čutila sovjetska vlada, ko je njena vojska prodirala na vzhod in se bližala sferi japon-skega vpliva. Sovjeti so dobro vedeli, da Japonska ni Dcnikin, da je njena arma* da predobro organizirana in premoćna, zato pa so sklenili postaviti med dvema nasprotujočima si silama pregrado, ki bi onemogočala neposredni stik in eventualne konflikte med sovjetsko Rusijo in Japonsko. Ta republika je edina na ozemlju stare carske Rusije, (izvzemši poljski dtl) ki de facto ni v federaciji s sovjetsko Rusijo, vendar pa je tuđi ona orodje v rokah sovjetov, ki se ga poslu-žujejo v obrambo proti nevamosti od strani Japonske. Ona je sicer na papir-ju demokratična, v resnici pa je le fi-Jljalka komunistične Moskve. Aktivno in pasivno volilno pravico v tej republiki ima celokupno prebival-stvo, ženske in moški, brez razlike na položaj, ki ga zavzernajo v socijalnem življenju, ki so dovršili 18 let. Faktična vlada, ki se voli za dobo dveh let potom splošnerra. enakega, neposrednega in tajnega glasovanja, je narodna skup-ŠČina, ki pa ni permanentna, temveČ voli iz svoje srede vrhovni državni svet, ki zavzema v republiki mesto preziden-ta. Ta imenuje s svoje strani ministrski svet, cbstoječ \z predsednika vrhovne-ga sveta, 11 resortnih ministrov in drž. kcntrclorja. Ministr. svet se sicer peča z administrativnim! in političnimi vpra-šanji v državnem obsegu, vendar pa ni-ma tistih funkcij kot v dru sr ih demokratičnih republikah. Teh funkcij konstitucija natačno ne določa. Vrhovni svet ka-kor tuđi ministrski svet vršita državno upravo, sklepata in razveljavljata med-nsrodne pogodbe, skrbita za obrambo teritorija, sestavljnta proračun in dolo-Čata ustave Vendar pa je ministrski nekaVo podrejen vrhovnemu svetu in je le nj?jrov izvršuječi organ tako, da so rsi sklcpi ve!javni sele tećaj, če jih 32»nkcijornra vrhovni državni svet. V sedanjem ministrskem svetu pripada deset ministrov komunfstični, 3 pa nobeni politični stranki. Te visoke državne funkcije pa nišo preveč dobro p^nčnne. Tako prejemaio ministri 120 zlatih nuViev mesečno, njihovi zastopnt-ki pa 80 do 100. Sedez" vlade, ki je kot vfdimn, t rcsm'ci komunistična, je mesto Čita. Sestav vrnnvnega državnesra sveta t ozirom vn politične prepričanje je isti kot podrejenesra mu minfstrske-jra sveta. V prvem in dračem slučaju irraio komunisti v držpvi prvo vTocro. Glavno besecio in najveći vpliv v mtal-strskem svHn imajo Nikiforov, Janson, Pjetrov fn Ko7m!nsMj. Drupačen Je položaj v narodni skup55ini. Med 400 delegati skupine, ki Je bila gkiteana !. novembra je bilo famo okro* 70 koma-nistov. NajmočnejSo parlamentarno jrrti-po tvnrijo kmet je, ki «o Imeli y radnji ne rodni .«VupSčin! okrosr 200 d Meča tov, torej polovico vseh čtanov sVup*Čuie. S tem je seveda komunistom zapotov~ ljfTi uspeh. Vzrok. da kmetska stranka yoH v najviSje izvrševalne orfrane vlada Jtomuniste, je njihova zmarnost Jn pm* Jtoetna politika, & *$ Ksjveno tjoUkujft od moskovske komunistične trdovratno-sti. Sibirski komunisti stoje na stališču, da bo ustvarjanje njihovega prosrama mogoče sele v bodočnosti. Zato ne pri-znavajo samo osebne posesti, marveč so njeno nedotakljivost zaSČitili tuđi potom konstitucije. Osebna last zem!je po tej konstituciji ni priznana, marveč je vsa zemlja državna last in tvori narodni zemski kapital. Zato pa je ostala v ve-Ijavi osebna posest zemlje, in popolna svoboda prodaje poljedeljskih pridel-kov, kar sledi iz priznanja pravice do izkoriščanje zemlje samo onim, ki jo faktično obdelujejo. Ta reforma je unl-Čila seveda vsa veleposestva, ni se pa dotaknila Individualnega kmetijskega gospodarstva. To pa je bila tuđi edina Želja kmetskega prebivalstva, ki je za-htevalo, naj se zemlja razdeli tako, da da bodo imeli korist od nje samo oni, ki jo obdelujejo. Z druge strani pa Je nastala med komunisti in kmetovalci te-sna družba iz čisto političnih motivov. Komunisti so bili edina stranka v Sibi-riji, ki se je konkretno borila proti raznim reakcijonarnlm vladam in carskim generalom in je odloČno nastopila proti vmeSavanju tujih držav, predvsem Ja-ponske, ki jo smatrajo kmetje za največ-jega sovražnika. V istem času pa so se borile druge stranke predvsem socijal-revolucijonarji in socijaldemokratje proti komunizmu in so dejansko podpirali Kolčaka, Semjonova, Unjrerna in druge reakcijonarne generale. V teh strankah vidi sibirski kmet pristaše one struje, ki hoče vzpostaviti stari režim. Kajti pod firmo socijaldcmokratov in socijal-revolucijonarjev je nastopalo po prevratu v Rusiji veliko število zagrizenih reakcijonarcev, ki so v resnici delovall za protfrevolucijo. Socijalistične stranke so zategadelj v narodni skupŠČini v manjšini, poleg njih, kmetske stranke in komunistov drugih strank sploh ni. V vrboN'nem ministrskem svetu pa soci-jalistične stranke sploh ne pridejo v po-štev. Svoj čas so bili komunisti združeni s socijalisti, ker pa je praktično življenje pokazalo, da je sodeiovanje med tema dvema strankama nemojroče, so socijalisti v zadnjem času izprubili vsako inicijativo in ne prihajajo kot stranka sploh več v poštev. Ce upoštevamo §e gospodarsko stran te nove republike, ki ima velikan-sko množino rib, raznovrstnih zveri z dra^oceno kožuhovino, mnogo zlatih rudnikov, gozdov in posebno bogato po-Ijedeljstvo, je treba konstatirati, da je med vsemi sovjetskimi federacijami republika daljnega vzhoda, če rudi se ne pcpo!noma konsolidirana, vendar pa gospodarsko in politično najmočnejša. Ta fakt potrjujejo tuđi vsi ponesrečeni poskupi skoriti iz te republike bazo pro-tiboljševi5kega gibanja, ki so se vršili do zadnjejra ča«a in i?totakn tuđi neus-peh Jar>or?ke. ki je b*la korsxno prisiljena, da u?r?7ne v kislo jabolko in definitivno zapusti Vladivostok in njegovo okolico. __________ &*Mm Oberdan. Dne 20. t. m. ie poteklo 40 let, ođkar je bil obešen v Trstu Oi'glielmo Oberdan na dvonšču voiasnice, Vatera nosi seda! po niem ime. Viliem Oberdank je bll rojen v Trstu kot nezaVon^ki *in Slovenke Oberdankove, dnma iz šempasa na OoriSkem. Bil je zelo nadarien, in ko je absoMral renlko, je Šcl Študirat tehniko na Dunai. Združeval je v sebi kreposti obeh plemen, priietno živahnost stovansko. izboli^ano z latinsko vljud-nostio. Tako pravi »Piccoio«. Po svoji zunanjosti in vedeniu ie btl videti nekako boiazliiv, kar je zelo kontrnstiralo l markantnim! in ostrimi črtami njegovega obraza, dočirn so bile njegove visnieve oči zatrte z nekako stalno melanholično meglo. Ko se je mudil nekaj ča na »neodreSe-ne pokra-ine«. Član tega društva je bil tuđi Viliem Oberdank, ki je imei na;te^-ne'še zveze z glavn'mi voditelii kenden-ti^tirne akcije. V tnkratnem političnem položaju, ko je Ttal'ia iadrala proti tro-zvezi. se je morala it«nli?an«ka vlada odlomiti, da ustavi iredentistično gibanie. Tako se Je v Ttaliii umaknilo 5irSe politično zanimanie za Trst in Trlent. rTn-tuzi''a«tičm* mladi liudie pa so toliko bolj goreli za to, da bi prišlo do odrešitve provinc, katere so smatrali fa svoje. Italijanska taina politika je prispela pod oblast centralnih držav. Kralj Umberto je šel na Dunai, prišlo je do sklepa, kl je molče odvzel Italiji pravic« do Trsta In Trienta. Avstriia je hotela to Izrabi« ra svečano manifestacijo povodom spo-mlna na Caa. ko se Je Tnrt Ie tvoj« volić podal pod Habsburžane. Peta obletnlca se ie proslavitala, 2. lulija ie umri Oari-baldt. Za proslavo, kl se i« napovedo-vala ▼ Trstu, se Je razvijala med Irre-dcntlKtl v Itallfl živahna aifitaciia. Hoteli so nekaj storiH. SledniiS Je Oberdank zbral okoll §*bp tvoje dobre tovarite tn sianc« Uar Itm govedal da te ie od- ločil iti v Trst in storiti. kar mu veleva srce. Dne 2. avgusta s© Je ob navzočno-sti Karla Ludvika otvorila v Trstu av-strijska razstava. Na povorko z godbo in razsvetljavo je bila vržena bomba. Veliko oseb je prišlo v zapor. Franc Jo-Žef in njegova vlada sta hotela na vsak način svečano proslaviti petstoletnico, odkar je bil Trst pod Avstrijo. Ober-dank je prišel v Ronke v Furlaniji in si tam najcl sobo za preno?i?3e. Kmalu pa ga je zasledila avstrijska žendarmerija in nenadoma se je pojavil avstrijski žen-dar v njegovi sobi. Spoprijela sta se in Oberdank je ranil žendaria z revolver-Jem. Pri preiskavl so naSH dve bombi in nekaj smodnika. Oberdank je bil areti-ran in priveden v Trst, kjer je čisto od-krito Izjavi!, da je z zaplenienimi bom-baml po nalogu komiteja trža^ke mladine hotel pozdraviti cesarja. Pred voja-§ko sodnijo je bil obsojen na smrt na vešalth. Najvišii vojaški tribunal na Du-naju je obsodbo potrdil 4. no'^emhra in 20. decembra se je izvršila. Oberdank je mirno posluša! zadnje čitanje obsodbe. Ko ie bil izročen krvniku in oproŠčen verig, je vrgel raz sebe vojaško suknjo, se postavit pred navzočimi in izrazil šc enkrat svojo zvestobo in svojo Iju-bezen do Italije. Oberdank Je sodil, da je Fran Jožef zatiratelj italiianstva in svobode tržaškega mecta. Hotel je za-deti Avstriio v srce, stoieč pod iluzijo, da samo Fran Jožef dri\ še enotnost monarhije po koncu. Sedaj iščejo za Oberdnnkom sodne spise. Nekaj policijskih aktov so dobili Italijani v Trstu v svoje roke, o sodnijskth pa menijo, da jih je odnesel znani avstrilski konzervator Cinirs, ki je službnval v Puli in je odpeljal pred prevratom zelo mnogo raznovrstnih važnih stvari v Avstrilo na ukaz z Dunala. V Trstu misliio, da se morda nahajajo sodni akti, zadevaio-Či Oberdanka. v Liubliani. Mussolini je pisat v Trst posebno pismo, v kate-rem je naročil Tržačanom. da naj časte »vefikesra mučenika«, za Trst kakor za-služi. On se mu zdi začetnik one silne spomladi italijanskega naroda, ki je sedaj v polnem razvoju. Njegova žrtev ni bila zaman, kajti Italija, kakrsno je sa-nial in kakrsno Je s svojo prostovolino žrtvijo prizna!, d^nes obstrvi.c Oberdan-ku pnstaviio v Trstu velik spomenik. Na dan obletnice Je bilo zelo mnosro Ita-lijanov na krahu kjer Je bit obešen O-berdank. Položenih je bilo tuđi mnogo vencev. Venec Je položila tuđi češko-slova?5ka delejjaciia. ki se mudt v Trstu na srosnodarski knnferend. Napis se fflasi: Če§koslova§ka mučeniku Svobode. 0 krizi na Geškoslovaškem. (Iz govora češkoslovaškesa finančnega ministra dr. Rašina.) Če^koslovaški finančni minister dr. Rašin ie nastopil pretečeno nedeljo v Pardubicah z obširnim in zanimivim govorom o najaktualnejših problemih današnjega gospodarskoga življenja Ce-škoslovaške republike in načrtal ono pot, po kateri mora stopati češki narod, da si pribori lepso bodočnost Glavni vzrok težkega gospodarskega položaja vidi tuđi dr. Rašin v svetovni vojni in v tem, da so nekatere države po vojni nadaljevale slabo gospodarstvo. Vojna in zanemarjeno gospodarstvo je povzro-čilo krizo v razpečavaniu, ki obstoji v tem, da za industrijske izdelke ni odgo-varjajočih tržišč. Ta kriza pa ne obsto-ja samo na Ceškem. marveč tuđi Angle-§ka, B:1gija, Amerika in druge države se nahajajo danes v položaju hiperprodukcije, ki ima dalekosežne posledice. V vojnem času so bile države prisiljene skrbeti za svoio lastno industrijo, da na-d^meste one izdelke, ki so jih prej uvažale. Anglcška ni m^gla izvažati svojih izdelkov v kolonije, ker Ji je prtmanjko-vato ladU. ki so večinoma služile v vo-jaške svrhe, zato se je razvila v Avstra-liji, Kanadi in Indiji nova industrija, ki ?c prej nt bilo. Tsto Je z Ameriko. Polcg tega-pa je važno dejstvo, da je izstopila iz Štcvila k^rtzumentov Rusiia. Turčiia in vse one države, kjer prebivalstvo zaradi slabega gospodarstva ne more kupovati toliko kot je kupovalo v normalnih rnzmerah. Zato ie nenpravičena tr-ditev, Če5 da je zviSanje kurza kronc povzročilo gospodarsko krizo. Vzroki tiče bolj globoko, so svetovnega značaja in jih ne more odstraniti nobena vlada. Oni motajo biti odstranjeni polago-ma in edino le na ta način, da se bo bogastvo narodov povečalo potom de-la in varčevanja. Mislite si, da smo kot Robinzon, ki mu Je razburjeno morie svetovne vojne razbilo ladjo in je prišel na pu«ti otok. Kaj je delal Robirzon? Moral je delati in to ne samo zato, da bi bi se najedel marveč si jo moral zgra-diti brlog, napraviti si orožja za pobijanje jveri, moral je uktl *h ukrotiti kravico, ki bi mu dafala mleko, moral ji je pripraviti na zimo seno, kratkomala, moral je delati več. kot bi mu bilo treba doma. kaiti moral je zbratf s tvojim de-lom to, kar imenujemo kapital in sredstva za produciranje. V istem £olo2aju je danes ljudstvo celega sveta. To, kar so nakupičlli ickoni st^luij n^š! picd-nil:i in mi sami, je unič.Ia iiveto\na vojna. Ali smo danes siromašni, in to siromaštvo lahko ođpravimo eaiiio le — z d e 1 o m. V parlamentu smo ustvarjali zakon za zakonom, ker smo dolocali, kako veliko plačo mora iinei vsakdo, od okrajnega cestarja do najvišjega dr-/avnega uiadnika. ustvarili smo razno-vrstne druge zakone, tuhče pa ni skr-bel, kdo bo vse to pla!al. Karakteristično je bilo pri tem, da ni nihče sV:rbel za one, ki bodo morali to plaćati, in nihče jih ni vprašal. Posledica naše gospodarske politike je bila ta, da smo začeli več uvažati nego izvažati, da smo inozemstvu več plačevali nego ovo nam, in naša krona je morala pasti. Izdatki za izplačevanje državni administraciji ra-stejo v strašnem razrnerju. Vsakoinur je jasno, da je današnji položaj nevzdrž-Ijiv in edini izliod je ta, da naložimo visoke davke ali pa da si d^nar izposodi-mo. Recimo, da si izposoditno letno dve miljardi od prebivalstva naše republike. To bi pomenilo, da bi država vzola trgovini, industriji in obiti dve mi!;ardi. da bi prihrankc, ki jih je imelo ljudsivo. izprcmenila v svoje državne papirić. S posojilnin bi samo pooštrili sedanjo krizo. Tuđi zvišanje davkov ni mog^Čc, marveč nasprotno, na?>e gospodarsko življenje zahteva, da se davki ćelo zni-žajo. Nadalicvanje takega gospodarstva je ncvzdržliivo, pr.iv tako pa je tuđi nedopustno, da se kriči z a£itacij-skim namenom: država, znižaj davke, namesto da bi celokupno prebivalstvo enodušno zaklicalo vladi in parlamentu, da je treba v vsch državnih, zemskih in občinskih proračunih čim največ šte-diti, da morajo vsi oni, ki izscsavajo republiko in ljudstvo, ven, V ospredje naše gospodarske politike stopi v pri-hodnjih dneh tuđi vprašanje o znižanju plače državni uradnikom in javnim na-mešcencem. Po mojem mišljenju državni uradniki nimajo povoda, niti pravice do stavke ali pasivne resistence. Med njimi in delavci, ki delajo po kolektivni pogodbi, je ogromna razl!ka. O tem se labko prepriča vsakdo. ki je videl tisoče d:-'avcev brez dela. Za uradništvo skrbi država, ona skrbi tuđi za njihove rodbine. Komur zakon deloča sredstva za življenje, rima pravice posluže vati se ■ mezdnega boja. Stavka ali pasivna resi-stenca je v tem slučaju kršltev službene prisege. Pravim naravnost, da bi nič ne imel proti temu, če bi se državno urad-ništvo odlocilo za uredbo svojih dohod-kov potom kolektivne pngodbe mesto, da jih i:re:"ata zakon in pragmatika. Ker ! pa vem. da je to nemogoče je treba i^ka-ti drugi Izhcđ, kjer si morata vlada in parlament reci: Do zđaj smo skrbcli samo za cnef ki jim dajemo, sedaj pa moramo malo pogledati, kako se sodi onirn, ki morajo to plačevati. Znizanje uradni-škili plač je potreba, ki jo diktira gospodarski položaj države. Dolžnost vsako gar pa je, da po svojih močeh prispeva k gospodarskemu procvitu države. Pri nas lit'dje mrogo govore o tem, da mora država znižati davke. Jaz pa pravim, kai naj počnem, čc ne bom iiricl denarja? Država laliko zni/a davke sele takrat, ko se bodo zni/.aii njeni izdatki. Letošnji proračun smo skrčili proii lanskrmu za 729 milijonov. To pa Še ni dovolj, marveč bo treba znižati število državnih uradnikov, kar bo sicer tc/ka stvar, vendar pa se mora izvesti. Pri tem nas mora podpirati celokupno prebivalstvo. O današnji krizi se mnogo govori in piše. nihčc pa se ne vpraša. da li ta kriza morda že ni končana. Mislim. da bo naš razvoj v bodoče mircn, čc ga ne bodo motili inozemski vplivi in komplikacije. Kdor ie opazoval mezdno gibanje našega delavstva, je moral priti do zaključka, da je ono vstraino in pametno. Naša trgovina, obrt in industrija se je prilagodila znižanim ccnma, tekom štirih mesecev smo prilagcdili notranjo nakupno silo krone njenernu zunanjemu kurzu in če prirnerjamo isti proces na Anglc^kem. k;er ie bil dosežen z cgrom-nimi stavkami delavstva. lahko trdimo, da je v na^;m narodu mnogo sil, ki jam-Čijo državi za procvit, Končno bi rad u-rcsniTil eno stvar: Hotel bi našemu pre-bivaktvu, ki je iako marljivo zhiraio 50 vinarske, 20 vinarr.ke novce in krone. dati ne!-:ak denar, ki bi bil vreden, da ga Ijudje hranijo. hotel bi da bi kovali Čcškcslovaški dukat s kraljem Vacla-vom in napisom »Ne daj poginiti nam. niti našim potomceme na cni strani in s češkim levom z napisom »Češkoslova-Ška republika« na drugi strani. Hotel bi ta zlat denar stKnitl v roko češkega na-rpda kot simbol, da smo se pribrali onemu poslednjemu dukatu, ki je bil kovan s Sv. Vaclavom in ga je zamenil av-strijski orel. V tem dukatu bi videl, da smo se približali naši dobri stari pretek-losti, kajti v tlatem denarju je končno doknz. da smo samostoina suverena dr-favji. Cekin bi rad dal v roke našemu prebivalstvu in niC bi me ne ježilo, če bi si slehrni Čeh shranil po en dukat, kajti tolika je moia vera v patrijotizem našega ljnđstva, da sem prepričan, da bi se ▼ slučaju težkih Časov in oevarnosti za dc* Žavo ti dukati kot zlat zaklad takoj vrniii v shiarnbe, kjer so se poprej na-ha:ali. Verujem v idealizam češkeca naroda, verujem vanj, ker sem ga videl pri prvem posojilu in pri zbiranju za državni fond. Je pač škoda, da je ta ide-alizetn ubila stanovska in razredna agitacija in pehanje za mamonom, da je bil ubit tako hitro po onem velikem trenutku 2S. oktobra. Naša naloga je vzbuditi zopet ta idcalizem in vero v bodočnost Češkoga naroda. — -1 Viseći nemški dolg. Iz Berlina: Po dekadnem Ukazu o d.narncra prometu pri državni glavni blagajni od 1. do 1U. t. m. se je viseči dj.g za l£2 na. skupno 962 milijard papirnLi maik atvi-šal. Od teli je bilo 950 milijard diskomi-ranili pri državni banki, ■*" Madžarska uoče na vsak n^čin revizijo trianonske posudbe, Kakor porocajo Če^ki listi, su je vršilo te Uni v Budiinpe-sti zelo dolgo tajno zborova-nje med raznimi poslanci in cirugimi zastopniki ljudstva, na katerem je vojni minister izjavil, da priđe prav gotovo do revizije trianonske pogodbe. Ako ne dasta konferenci v Lausanni in v Bruslju takega rezultata, bo treba prijeti za orožje in eventuelno izvršiti kak r.tipr d, da se doseže, kar hoče madžarski narod, to je revizijo trianonsko pogodbe, Zahteval je, da morajo poslanci brczpogojno odobrili ves proračunski provizorij, ki vsebuje tuđi svote za oboroževanjc. Poslanec Friedrich je naznanil, da odpotuje v Italijo, kjcr se bo posvetoval z Mussolmijcm in drugim i fašistovskimi vodite1]i, natj pa poseti Kemal - pašo, vse v ta namen, da se doseže revizija trianonske po-yodbe. -- Trockn o rdeci armadl. Pred rdečim generahnrn štabom je Trockij govoril o nalogi boljševičke armade. Vloga rdece armade se po njegovom miSijenju podccnuije. Većina vojaSkih strokovnjakov misli, da je razlika med rdečo in carsko armado samo v imenu. To je seveda zrno ta. Rdeča armada je organizirana izrecno z namenom, po-spešiti svetovno revolueno. Dejstvo, da mnegi smatrajo. da ona izvrSujc samo nacijonalro misijo Rusije, ni naša kriv-■; da. Al'igo^i ?o slučaji, in taki so bili. da J so se krili cilii stare Rusije s cilji rdeče internacijonale. To pa so samo poediii slučaji. Naloga rdeče armade je boli obširna in odgovorna. Ona mora biti opora sovjetske vlade dotJej, doklcr ne bo naš radio oznanil prevrata v vseh ! prestolicah sveta. Za nas je važno, da ohdržimo pod vsako ceno vlado zaradi vlade, zaradi socijalne revolucije. Ni dvoma, da stopamo v epoho vojn. Evropa ne preda svojih pozicij brez boja. Vsak korak na poti k socijalni revoluciji bo treba izvojevati s poir.očjo rdeče armade. •-• Otroci proti kntšni mnterl. »No-voje Vrcmja« poreča da je bila zaključna seja kongresa tretje intcrnacijcnalc posvećena vprašanju o kolonijah in jo predstavljala ogro^ar.je angbskih in franeoskih interesov. Tovariš Bodenga, zastopnik Severne Afrike, je izjavil, da ;e nemogota. revolte!ja v Afriki, dokler se ne začne revolucijonarno gibanje v Franciji. ZrJitcval je intenzivnejše delo-vanje komunistov v Alžiru, Tunisu in Maroku in nj'iovo dopustitcv kot posebnih delegatov v izvrševalni odbor tretje tnternacijcnale. Tovariš Roja, zastopnik komunistov Indije, je stavil pred^os o organizaciji sp!ošne vzhodnc fronte proti buržuaznim državam, ki je bil z navdušenicm sprejet. Delegata I!c?pta. Roi^ni in Arabi. sta v svojem govoru v arabskem jeziku Izjavila imanje, da bo rdeča zastava kmalu vfhrala nad pirnmidami. Turski delegat Orhan se je nritn?cval na arctaciie in prcjjan'anie turske sovjetske špiinnažo obdolžcnib komunistov. ki jih zasleduje krmalistič-na vlada. Končno je nastopil Radek in izjavil, da je vzhodni proletarijat za re-volucilnnamo gibanje boli primeren kot evropski, kar potrjujc Turčiia, kaiti nlcna revolucija je takoj podrla evropsko ravnotežje. Turske zrnate pomcniio obcnrm zmage sovjetov. S tem, da podpiramo angorsko vlado, je dcjal Ra-dek, niti za trenutek ne pozabljamo razredne borbe na vzhod u in smo pripravljeni za slučaj, da bi turski na?,a hottl prodati Turčijo bnržunznim državam za stcklenico vina. Turčiia se mora zave-dati, da so edino komunisti njeni rcsniČ-ni prijatelji. Ssominiajfe se „DRUŠTVA SLEPIH" _______Llublfana. Woffova 12. — Cevlfl za zimsko Tremo, močnf, tu lorct Itd., te dobe na glavni zalogi tovari Peter Kozina & Ko., Ljubljana. Brcg 20t Kupujte }ih, dokler Se zaloga traja. Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMŠEK Odgovorni ortdnik: Valentin EfiPitar< Stev. 292. »SLOVENSKI NAROD« flne 24 decembra 1922. f^rin. 9. Priloga „Slouenskega naroda4'. V sveti noči. Pod visokirni gorami, kjer gnezdi širokokrili planinski orel, je živela lepa dcklica Danila. Ob bistrera potoku v beli hisici je bivala in se razvijala in razevitala kot dišeča junijska roža. Mladeniei iz devetih fara so se ozirali za njo in hrepeneli po njeni bliiini in lepoti. V tihih, san javih nočeh je zado* nela vesela fantovska pesem in trkala na okna hiš in koč, da se je zdramil in zganil cvet deklet — zeleni roima* rin in rdeči nagerlin. Izzvenela je pesem, zaorilo je vriskanje iz krepkih grl, se odbijalo ob stenah gora in se ustavljalo in izgi* njalo sredi vrtov in polja v pozdrav duklicam, ki so prisluhovale glasu in koraku. Zazvene!o je steklo; tihe, pri* tajene, sladke besede so prosile odziva in odraeva. Ponckod se je odprlo oken* ce, ponekod je ostalo nemo in zaprto, kot vrata v pa.rad.iz izgnancema. Danilina hišica je stala na šamoti, kot breza sredi polja. Dosegala jo je fantovska pesem, našcl korak. Danila se ni zganila. ni se oglasila; spavala je v svojih sanjah, spala zdravo in trdno, kot sito in prcvito dete v zibeli. Prihajali in odhajali so klicalci* vasovalci z vedno novo nado v srcu, s sladko besedo na jeziku. Sktišali so premotiti lepo ptičico, da bi naslonila svejo glavico na okence in zapela pe* sem o ljubezni. Danila ni čula besed polnih hrepe* nenja, uspava! jo je večer, zbudila riata zora. Na badnji večer ni legla k počit* ku. Čakala je, da se odpravi s smolnato plamenico k polnočnici, uro hoda od njene koče. Oglasili so se zvono vi podružnic in oznanjali spomin betlehemske noči, ko je Krista rodila sveta Devica. ga povi!a v plenice in položila v jaslice. Zvonovi so brneli in peli v sveto noč in vabili v hi^o božjo počastiti in proslaviti rojstvo Mesijevo. Danila se je odpravila na pot. Na temnem nebu so trepetale in migljale rvezdice, kot svečice na ogromnem boiičnem drevesu. Pot je vodila čez potok. Sredi brvi je postala, dvignila plamenico in zrla ▼ mirno vodico. V čudežni moči svete noči je zagledala v vodi obraz mlade* niča in nenadne groze ji je srce hitreje pognalo kri po žilah. Izginilo je lice, le žarki plamenica so odsevali na vodni gladini. Po strmih potih, čez polja in ceste so se premikaie luči, kot kresnice v Ivanji noći. se približevale križiščn, kjer so plapolale plamenice in se zdru* ževale v en sam žar in čar zimskega kresa. Polnočna procesija se je razvršče* vala. Gruča starčkov s palicami v rokal, s kučmami na glavi, odeta v opisane in orisane kožuhe, se je po* zdravi jala med seboj in zahvalj evala Boga za doživetje te svete noči božje. Možje so modrovali po svoje, žene po svoje, ponajveč o navadah, običa* jih in vražah v sveti noči, ki minevajo in izginjajo. »Lejte, žene«, je povzela besedo Grgaška, kateri nikdar ni zmanjkalo besede in sape: »Ko sem dekletovala, rmo imeli dekliči prava veselja na badnji večer. Vse smo vedele, kako in kaj. Koraćila sem ob mraku na Draž* nik, kamor ni segal petelinji glas in poslušala. In glejte, od naše hiše se je razlegala muzika, harmonika in klari* net, kot da bi oba Cahevzeva najlepšo ubirala. Kot bi odrezal, muzike ni bilo več, temveč jok in stok. Zgodilo se je tako. Na Kraljevo sem imela snubače, na same svete Neže dan sem se orno« žila, na Jurjevo pa smo zakopali sta* rega ujca, Bog mu daj sveta nebesa. Rečem in pravim vam, vsaka noč ima svojo moč, sveta noč moči vseh noči!« «Bo tako, bo, ljuba botra«, se je oglasila visoka, močna ženska. »Zve* dave smo bile, zvedave, kot vse ženske na svetu. Snubcev sem imela na vsak prst deset. Kako bi dognala, kateri bo moj mož, sem si mislila in se postila k samemu svetemu Tomažu Ncverni* ku. Težko se je bila postiti na semanji dan, pri nas pa gostilna in farstov na cente, ki so vabili k mizi in prinašali sladke odpustke. Nagnil se je moj rostni dan. Ob Zdravcmariji sem šla k potoku, čez katerega nosijo mrliče in se umila. Doma sem se obrisala, Hala otirač pod zglavje in le^a k po* čitku. Predno sem zaspala, so mi bili t mislih najlepši fantje. Zjutrai sem se zasmejala. I, kako ne? Sveti Tomaž Nevernik mi je pripeljal v sanje plcša* stega, bradatega Feliksa. Kaj, ta dedec bo moj mož? Ne, nikdar, sem si pri* digovala! Na badnji večer pa sem pogoltnila tri pšenična zrna in prosila vse ljube svetnike in svetnice božje, d* mi pravega pokažejo. In lejte, zopet je bil Feliks v sanjah. Na Štefanje je prišel k nam, po* fclical bokal yina« ni poaudil veoes fig, srce od poprovega kruhka in me* denih kolačkov. Grizla sem v lect in razdirala figov krancelj, on pa se je smejal. Lahko se je smejaE ker mi je zavdal in naredil. Zmenila sva se in vzela, in lepa, mlada Čila je bila žena piešastega 1 igarja.« »Znate žene in sosede«, je nada« ljevala Vojskulja, »tišti sveti večer, ko je šel stari Mačko k studencu pit in prišel baš v trenutku, ko se nataka v kupico samo zlato in srebro namesto vode, sem šla tuđi jaz. Mačko je vri* skal v svojo kolibo, jaz pa sem gledala v vodo. In lejte, prikaza! se mi je Juretov obraz tako natančno, da ga nikdar ne pozabim. Še klobuk»zajček s krivci je imel na glavi, kot k poroki. V sveti noči se gode čudesa, tako vam povem jaz, stara Vojskulja.« Danila ;e čula to pripovedovanje in se zamislila. Procesija je zavila čez vas k cerk* vi, kjer so čakali svojih tovarišev sta* siti fantje. Po končani polnočnici se je raz* kropila množica na vse strani in kraje. Blagoslov svete noči je kraljeval vse* povsod, razli val svojo tajinstvenost vsenaokoli in sveti mir božji je obje« mal %'so širno prebelo naravo, lebdel nad skrivnostnimi lozami, nad poljem, nad vasmi, in se potapljal in izgubi jal v brnenje in zvonenje svetonočnih zvono v. Danila je sama hodila in dospela zadovoljna in vesela v svoio kočo. Lučica pred jaslicami je sanjavo raz* svetijevala toplo sobo. Danila je sedla za mizo. da bi zadremala. Rano v jutro je bilo iti k svetim mašam k podruž* nici svete Maidalene. Zazvenelo je steklo cin, cin, cin, cin. Danila se je zganila in obrnila k oknu. »SvetonoČni romar sem. odpri. Da« nila, hišo in stan. da se odpočijem in odpočijem in ogrejem!« »Vstopi. odpočij se in ogrej«, je velela. Vstopil je stasit mladenič in ob* stal sredi sobe. Danilin pogled je ob* visel na njem. Stresnila se je, ko je gledala strmečih oči na podobo, ki ji je sevala iz vodne gladine. »Ne boj se me. Danila. Leto in dan sem hrepenel po tebi, nocoj sem prišel, da ti pc^em povest svojega srca. Priscdel bom k tebi. ti pa poslu« šaj. To sveto noč božjo kraljuje mir vsepovsod, le v mojem srcu je nemir. Prišel sem k tebi, reci mi samo eno besedico in moje srce bo umirjeno in ozdravljeno. Hrepenel sem po tej noči, ko pejo zvonovi, hrepenel po tebi, hrepenim po bodočnosti s teboj. Koga si pričakovala, da nisi zaprla vrat?« Nikogar nisem pričakovala. V sveti noči se ne zapiram, da ima blagoslov svete noči prosto pot v hišo.« »Odpri. Danila, svoje srce, da sprejme vse moje besede. mojo povest. O tvoji hiši sem sanjai, ki stoji na šamoti sredi vrta. Okence je blesčalo v mirni svctlobi, za mizo je sedela deklica srr.ehljajočih se lic. rdečih ust in temnih oči. Stal sem pred oknom, nisem si upal potrkati, odšel sem in zopet prišel. Noč za nočjo sem vaso« val pri tebi, hrepenenje je stopnjevalo in se dvigalo. Vse noči sem sanjai o beli, samotni hišici in o deklici, ki živi v njej, vse noči sem prihajal pod tvoje okence. na katerem je cvetel nagerlin in dehtel zelen rožmarin. Moja ljube? zen je objemaia tvojo hišico, tvoj vrt in tebe, hrepenenje me je vodilo pod tvoje r.kcncc. Kaj nisi čutila moje ljubezni?« »Kaj je to Ijubezen?« »Pogiej mi v oči. Danila, čutila jo boš v vscj toploti in lepoti!« Danila me je pogledala v oči plam* teče in žareče in švignil je plamen v njene oči in se potopil v njeno deviško in čisto srce. Zatrepetala je in našlo* nila glavo v dlan. Svetonoćni romar je sedel tik nje, ovil roko krog nicnega vratu in ji po* ljubil rože na licih. »To je Ijubezen, Danila, vsa svetla in lepat ko se potaplja srce v srce, duša j v dušo. Tvoje uctnice drhtijo v tajnem j trepetu. Klic mojega srca je vzbudil tvoje srce, moja Ijubezen je poklicala tvojo v življenje in obstoj. Ljubezen je večna!« »Bog je večen!« »In Bog je Ijubezen! tej, Danila, razodeva se v vsaki cvetici, oglasa se v vsakem sladkem ptičjem spevu. Plodno, blagoslovljeno polje, šuma, temna loza, bistra, čista reka. žukorečt potoček, dehteča ravnina in dolina, visoka, snežna gora, zelena planina, sinje, .brezbrežno morje, tiho, sanjavo jezero, cvetoči gaji, zlato solnee, sre« brna luna, milijoni zvezdic, solnČen dan in temna noč, silen vihar, ognjeni blisk in bobneči grom, uničujoČa toča, oživljajoči dež in biserna rosa. Šarena mavrica in vsa veličast narave. nebo |n »cinija, vse svedoči a večni ljubezni, Zasajena in vcepijena je bila hidi ▼ prvo človeško srce, ki je zatrepetalo v ognju ljubezni. Ta ogenj se je siril iz srca v srce, iz duše v dušo, iz človeka v človeka, iz roda v rod. Objemaia bo tuđi srce zadnjega bitja, a z njim ne bo umrla. Dvignila se bo k večnemu Bogu, tam bo Žarela in blestela, kot Večni sam, dokler ji ne določi novega pota in kroga.« »Lepo govoriš, toda jaz mislim, da je Ijubezen greh.« »Prava, čista, globoka ljubezen ni greh, Danila. Greh je izkoriščanje Iju* bezni v strast in pohoto. In to je ob* sodil sam Bog in dal zapoved; kdor se pregreši. se kaznuje sam, umrje na duši in pogubljen je.« »Kako naj razločim pravo ljube« zen od neprave?« »Danila, v tvojem srcu dehti bela lilija in moja ljubezen jo ovija. Meni naj dehti, čuval jo bom kot najdražji zaklad. Spoštoval in cenil bom tebe in tvoje čisto srce. VidS, to je prava Iju* bezen! Ta hodi med zvezdami, dviga se k solneu in nikdar ne pade v mo^ vir je in blato. Kaj hočeš, Danila, kaj me ljubiš? »Lepe sanje sem sanjala, zbudil si me v sveti noči. Povej, kdo si, ne poznam te!« »Ive sem, Iz Dragovanja, iz Mar* kove^a dvora.« »Koliko let že služiš bodatinu, ki meri zlato in srebro n-i kepljenike?« »NTe služim, Markov sin sem!« »Mar — kov sin? In prišel si to sveto noč božjo k meni siroti, ki ni* kocjar nima na širnem svetii? To kočo sem si obranila z delom svojih rok, vrt in niiva je še v plačilu žuljev in znoja. Idi, Ive in Bo£ s teboj! Ne šali se z menoj, ki druqega nimam, kot svoje poštenje in delavne roke. Kako bi se O7rl sin premožnega gospodarja na ubotjo deklico?« »Gospodar sem ja? in Markov be* li dvor je moj. Hlevi so pomi, nolne senice. polna je kašča, klet in shram« ba. Kaj nisi Čula, da smo o Mihelje* vem zakopali očeta?« »Nisem čula! K meni nihče ne priđe, jaz nikamor ne grem. Na poti v cerkev sem sama, sama doma in na polju.« »Tuđi jaz 6em sam, med hlapci in dekiami vedno le sam. Prišel sem k tebi. da mi poveš, ako hočeš z menoj na moi dvor.« »Kaj bom delala na tvojem dvo* ru?wt »Mar ne raztimcš besed. Danila?« »Kako bi razumela revna deklica bogatina?« »Danila« pusti bogatina na Mar* kovem dvoru, odgovori siromakti, ki je pri tebi in trka na vrata tvojega srca. Odpri jih in sprejmi mojo ljubezen, rdečo rožo k Svoji liliji. Reci, Danila: — tvoja sem, in ozdravljeno bo moje srce « »Nocoj je objel mir božji širni svet. raj objame tuđi tvoje srce«, je dahm'la Danila, kot v sanjah. Visoko na nebu je žarel Jupiter, na tisoče zvezd je migijalo in trepe* talo. iz stolpov podružnic, posejanih r;o hribcih in dolinah, je donelo pri^ trk« van je zvono v in vabilo v hram božji. Ive in Danila sta stopila na pot k cerkvi sv. Majdalene, da popelje po oprr. vljenih daritvah svojo nevesto na Markov dvor na cgledovanje. Čudila se je Danila bogastvu Mar* kovega dvora in sama sebi se je zdela neznatna in majhna. Podvomila je, da se preseli od tesnih lesenih sten v ob* sežne prostore bogatinove in pri srcu ji je bilo tesno in htid6. Zamislila se je nazaj na nežn>» otroška leta, preži* veta v večni bedi in pomanjkanju po* Tc£ svoje bedne in bolne matere. Srce se ji ie stisni!o ob spominu na mrtvo mater, na njen siromašni pokop, na me je, potem je pa začelo postajati pri-jetno in vtrujen sem skoro začutil ono mešanje misli s fantastičnim! podobami. kl je predhodnik špan ja. Toda: Hadžianestis ------- Hadžl — kako se že zova tišti razbojnik v znani opereti »Knežna«? Tlijić sra je pel pri nas. To je bilo pred voisko. Hadži — ? No, kako že vendar? Hadžl------- Pusti to neumnost pa zaspi, ?em si đejal. S krčevito zatisn.ienimi očmi sem krčevito mirno Iežal in počasi globoko dihal. Pa me je naenkrat zasrbelo na pr-sih, zdaj zopet za levim udesom, zdajci na desni meČl, kakor bi bil poln bolhn. In nisem mogel zaspati. ^rse telo ml je postalo pravcato gomezišče, kakor če bi bil na meni mednarodni vsebolšj zlet. ?ivcl. Hadžl —? Pr!?c:al sem Inc5, zaputi cigareta. vzel kniigo v roke. Pa med vrsticami je stalo povsod: Had?t — Hadži — Had^i. Pa sem spet luč iigasnil in m!?nl. Ure no stanovanju in b!i?nfih cerkvah so bile četrt na dve, pol dveh, tričetrt. Vedel sem že. katera bo prva bila. katera zadnja. Prav tiho se je čulo iz drujrega stanovanja uro. kl je bila za pet minut po-zneie. Na to sem posebel čakal, kdaj začne. Hadžl —? Ta prokleti operetnl razbojnik! Kosti so me začele boleti in vsa-kih par minut sem se drugače obrni'. Včasih zleknjen, včasih eno koleno ali obe skoro ob prsih. Pri vsakem predru-gačenhi legc sem imel občutck: No. zda? ?eTe dobro Icžis". Skoro pctdcsrt !?t hnd?5 ?c spat. ra si Sole danes priscl I na to. kako se cdtno dobro in blaženo leži v postelji. Toda čez ooldrrco minuto me je kljub patentirani lcjri Že zo-net vse bolelo in prcdcjal sem se v še ! boli patentirano. Seveda z istim uspe-j hom. | Toda stoj! Kako si mogel na to po-zabiti! Saj ime tistegn razbojnika ncVaj pomenf, in slcer »Sveti križ^. »HadzU ali »haglos«. to je »sveti«, križu se pa po grško pravi-------? Kako že? — Skušal sem v nasknlcii zavzeti nesrečno ime, izzovariaioč je mehanično, ne da hi pri tem mM?l. A sem se vendar vselej ustavil po »Hnd?i«. Na »6s« se končava, to sem vedel. Ali je Hadžihristds? Ni! Had2U6s------------ Tristo fnidičev! In samo en zlog pred — »6s mi manjka. Ure so bile pol treh. Vedel sem, da leži v zabojtt pod streho moj grško - nemšk! in nemško-^r§kl besedniak. Ce bi mogel zdaile do njega, pozlmi. o poltrch zjutraj. Niti ne vem. kje imamo podstrešni ključ. Bfez upa sicer sem vendar zlezel iz postelje, obul copate, si odel domačo haJjo in 5el v sosedno sobo brskat po omari s knjigami. Ko dobro vem. da ni tamka) ne ene gr§ke črke. In 5e lačen sem začel postajati, ker je bilo izza ve-Čeijct 2e iest In pol uro. Čakaj no! Sai je t'.'ka1-!^ Mayerjcv mali konverzacijski leksikon, v trch k^i'T-h. Tz'*.i^r:l sem iz n-^licc eno; na usnjenem hrbtu so je bliščah številka 2, pod njo pa divni brseđi »Orabcngans-Pharaoscntersr^n«. PoiOral s^m besedo »Krevz«. Izvcdcl scm. c!a el čistim križ, ki se mu pravi Antnntjrv. drr.'r! )o An-drciev. notem je viričast alt razbojn^ki kr:Ž. srŠVi, latinski, lorarin^Vf. in so tuđi Še dri'2?.~rn, ki so od^ravl'cr? s č'kani »i. t. d.« Potcm je Še? er.krat zapisano »KreuzT in rnzlo/cno, da je to znamenje v glasb* in kaf nomenja. Prebe-dast^; to vendar vsaVdo vc Pa še enkrat se ponavlja ta beseda ^belotiskana. Ljudie. ki prav nič^sar ne vedo, se tamkai lahko informiralo, da se n?7;.va s križem bl^store ozvezdie na južni polovici nebeške^a sVoda. »Glej tuđi p^d: Južni križ.« Naposl?d se »Krenz-c pojavila 5e v Četrtič s pretrec1'ivo nnvico, dn ie to mestece tip. l:rr/:.Šju Berlin — Kon^s-berške in Poznanj—Stargardske Žclcz-nice. Le o grsirem imemi k^'/a m'c! In vendar so Grki poznali križ, ko se Nemcem o kaj takem ?e sanjalo ni. 2e zaradi tetra bi jim spod^»b?n leksikon iz-kpzal spr?+ovan;? in povedal, da se križ po grško tako in tako imenuje. Pa reveda, ti Nemci! Čis^o nnvadni boŠi; Še rv- sestavi popolnoma nepolitične knji?:?. Divje sem trcšč!l r5neh« nazaj V polico. Ker sem pa slabo merH. mi je pade! na t!a z rnpotnm, ki jo ucinkoval v masivnosti n^čne tišine kakor strel tz topa. 7a sosednjimi vrati je zastokal moj si^cek, In ker ima oslovski kašelj, je zaxeT s to boleznijo razsrajati na vso pretesre. To j.? z^'Tdilo mamico, kl .c:a je tola-.^ila in sama začela rađeno ka^T:ati. Iz noselske sob(* se ie ^jj7as!lo kakor da-l.^n odmev kaŠVnnjo k^hance. V pred-snbi pa ic domaja mačka clvakrat krepko zaki-inila, nekam skočila in nekaj prevrnila. Stal sem s p^fn^m Čelnm !n trepe-tajočima nojtnma. knVnr vlomilcc, ki je po nerocinosti vzbudil pozornost. Da se iznebim te muke. *cm šo#sam začel ka§-ljat!. kakor bi s kladivom razbijah Ves t^ krnval mi Je p?. povzročfl hlnsnđejen živini šok. Na^^k-at mi je postalo res ČLsto vseeno, ka'-to se piše kak razbo;n!k. tako vseeno, da bi bil ne 5^1 niH poredat, čoprav bi vedel, da imam k;e zankarto crno na belem. Samo lačen sem hi]. V sliramhi jo M!a nova štruca kniha. Tr.da shramba zaklonjena in kl'uč bogv'kje v varstvu izvrstne domaće gospodinje. V kredenci sem pa našel vendarle zadni? rnerelj štruce. suh in Ia*:nk kakor »Bimsstcin«. za katercjra ?alihoff ne vem. ka!'šnn slovensko ime so mu nro-fesorn dali in če sploh žc. Če ga še nišo, nn« se pod viza jo zamašiti to sramotno luknto slovenske kulture. Potem sem se spomnil, da je opol-dne padlo mojemu sinu na tla jaholko in je je muca znosometila pod omaro, ne da bi se bil kdo pozneje ponje po-trudll. Stopil sem v predsobo po dežnik. leircl plošč na tla in z žvenlenko posve-til pod kredenco. Pa nisem mogel niče-sar zapaziti, samo levi palec in kazalec mi je žveplenka opekla. Jezno sem začel z dežnikom dre-srati v temno podomarje (to je nova be-seda: vsekakor boljsa nego »čeznjice« za »Obcrschuhc«, ki sem jo našel v sod-mm aktui, Stran 10. »SLOVENSKI NAROD* efne ^ cecemDra 1922 atev. vtte Odprla so se malo sobna vrata po-Icz kredence in me vdarila ob mečo. Ko sem dvignil od napora višnjevkasto H-•e, sem se srcčal s prestrašenim licem svoje žene. »Kaj pa počenjnš, za božjovoljo?U »Saj vidiš, da na trebuhu ležim. To bom pa vendar se smel v svojem last-tem stanovanju???« Užaljena je zaprla vrata, Naposlcd sem jabolko zasačfl med sadnjo nogo omare in zidom. Đil je *ambovec, malo večji od oreha. Ko sem ga s tištim razsušenim kruhom pojedel, mi je priŠel naposled mir in spanec. »AH danes ne pojde§ v pišamo?« To vprasanje me je vrglo o poldevetih iz svinčenega spanja. Planil sem iz tople postelje po nezakurjeni sobi k uml-valniku. pomarkiral, se oblekel, zlil kavo v grlo in se kakor pijan opotekal v urad. Ko sem se sesede! na stol pred pi-salno mizo, sem imel prvi prijetni ob-Čutek tega jutra: da je soba lepo topla. A glava je bila butasta, srce mi je utri-palo, v vratu in pod skelečimi očmi sem čutil vreče, kakor jih ie imel Metuzalem zadnja svoja leta. Polagoma mi je pri-hajal spomin, da s spanjem nekaj ni bilo ▼ redu to noč. »Hadži-------« Ojojjojjojmene! Seveda, Hadži-------! Pa sedajle moram vendar priti na to nesramno taie! Saj mi je na jeziku! Zaman! Stopil sem do tovariSa na drugem koncu urada. Ta mož se še dandanes rad pobaha s tem, da citira, Če je le mo-goče, kar po sto ali še več stihov iz raznih spevov Ilijade in Odiseje na pamet »Ti, klasični filolog na razpoloŽenju, (cako se imenuje po grško križ?c »N-ne vem.« »Tako. S Homerjem nas znaš moriti, kadar bi raje poslušali najnovejŠe dovtipe. Take navadne stvari pa, kakor je križ, ne pozna tvoja grščina. Čemu si se je pa tako gulil? — Že vidim, ti bi najbrže niti ne vedel, kako se telefonu do grško pravi, če bi te kdo vpra§al!c »Telefonu? Seveda bi ne vedel, saj stari Grki telefona sploh poznali nišo.« »Magarac kateri si, seveda ga nišo poznali, toda grško so znalL TI pa najbrže misliS, da je »tele« slovensko, »fon« pa nemško. Magarac!« Prijema! se je ravno presenečen za fastno glavo, ko sem zaloputnil njegova Trata, Pred mo)o pišamo me je Cakal sta-rejsl Ljubljančan nemsTce narodnosti. Skromno me je poprosfl male usluge, katero sem mu mogel izkazati ali pa od-kloniti, ne da bi v kateremkoli slučaju obremenU svojo uradno vest »Prav rad.« se mu dejal, »toda le, £e ml takoj poveste, kako je ime tistemu razbojniku v opereti »Das FOrstenkind«. Saj jo poznate; saj ste imeli gotovo ložo v bivšem nemškem glediSču in pitali so vas z vsemi operetami.« Prestrašen me je pogleđal ta malo ođmaknil svoj stol. Kakšna naj bo zve-za med mojo prečudno željo in njegovo prošnjo? Ali se temule nemara —? »Seveda sem to opereto vldel, tođa kako naj to vem?« Zlagal sem se, ker me je tako čudno pogledoval: »Ore za neko stavo, veste, in jaz moram ono ime še danes dopoldne izvedeti, če ne, izgubim. Sicer pa oprostite mojo ner-vozrtost; to, Česar želite, Vam seveda takoj napravim.« Lice se mu je objasnilo. »Hvala vam lepa, gospođ doktor. Toda, zdaj, ko vem, kako je stvar, vam »joram pa tuđi pomagati. Moja hči ima klavirski izvleček. Ime vam takoj spo-ločim.« Mesto đa bi me pomirila, mi je ta •blhiba sele vse živce nanovo nategnfla, da ?• v meni drbtelo, kakor v zakurje-ifcm parr»em kotlu. Vendar enkrat! Pa £e ne bo kmalu, res eksplodiram. Cez dvaiset minut je hlapec prine-sel pisemce. Skoro si ga nlsem upal od-preti: kar slabo mi je prihajalo. Zdajle, ©to zojen na 10 j let ječe Listi poročajo, da je sele pred ne,; ■ kaj tedni, ko je prišei iz z:»poraf izvedel, ; da se je vršila sve tovna vojna in da je i Nemčija premazana. Ćasnikarjem je izja-i vil: »liabf gar niks g*wust voam Kriegc [ če je to res, potern se Inhko Ganderson ■ šteie za srečnega človeka. * Trpežni čcvlil. V državi Illinolsu Je pollcaj Izak Parry iznašel metodo, s po- I močjo katere se bo dalo obrabllene pod- plate obnoviti, da bodo zgledali kot novi. j Cevlje ima lahko ene in iste potem za 10 ; leL Niegov izum je sledeči: Kupite si malo I žaganja in namažite podplate z lepivorn | Pustite potem čevlje sušiti čez no^ Drugi I dan jih lahko obujete. Ce kupite lepivo, ki mu voda ne škoduie, lahko nosite čevlje tudl v mokrem. Baje bo vzel na svoj izum »patent.« * Poroka po rađlofona. Amerika, kjer Je tudl nemogoče mogoče, je iznašla nov način poroke s pomočjo radiofona. Župnik Hobson v državi Newyork je dovclii, da lahko ženin izjavi svoj »da« in priče svoje potrdilo potom radiofona, če jim ni mogoče priti tja. kjer se nahaja nevc^ta. Civilna oblast pa je to poroko prcpovcdala, češ da zakon zahteva navzočnost poroČcncev in prlč. Temu nasproti pa je ži:pnik Izjavil, da slušna izjava, popolnoma zadostuje za veljavnost poroke, če tuđi se da s pomočjo brezzičnega brzojava. Sedaj je vprašanje, bo li zmagal napredni župnik ali civilna last. i * Del Krezovega bogastva. 30 zlatnikov kovanih za časa Krcza v VI. stoletju pr. Kr. ie bilo pred kratkim odpeljano iz Smirne v Ameriko. Našli so jih v glavnem mestu starodavne Udije Sardes člani arheolo-gičnega društva in jih izročili ameriškemu konzulu t Smirni. Temu se je posrećilo resiti jih od požara, ki je uničll tuđi ameri-Ski konzulat. Zlatniki nosijo na eni strani levovo, na drugi pa bikovo glavo. * Matica, kl Je dosegla svetovnJ rekord. V ameriški državi North Dakota Imajo matico, za posluževanje katere Je bilo plačano 150 dolarjev. Ta važna kraljica čebel je bila poslana nedavno po pošti v južno državico Alabama, kjer ostane čez zimo, spom-ladi pa se vrne zopet domov. To seveda ni navadna čebela, marveč njen rod izvlra iz roja, ki je lansko leto dobil Pri tekmi Izde-lovanja medu eno od treh svetovnih na- Stev 292. ^SLOVENSKI NARO1U dne 24. decembra 1922. stran. 11. _________ —-* Pravni vestnik. SILOBRAN IN STANJE NUJNE SILE. Po kratkem odmoru je druStvo *i ravnik« priredilo zopet predavanje o Hnčrtu kazenskesa zakonika, ki se je vršilo v soboto dne 16. t m. Predaval je rospod odvetnik dr. Krivic, to pot o si-iobranu in stanju nujne sile. Kaj je silobran? Nacrt pravi, da je to ona bramba, ki je neob'podna. da se od sebe ali kota drutega odbije isto-časni protipravni napad. Taka obramba ni protipravna. S to formulacijo je priSel nacrt v sklad z literaturo, ki je stala na tem stališču že zdavnaj, pa tuđi z av-strijskim in češkim nacrtom, namreč da je silobran dopuščen proti napadom na vse pravne dobrlne, torej tuđi na čast. To je dobro. Zato je siiobran upravičen tuđi proti napadu, ki ima svoj izvir v prekoračenju zakonite meje pri izvrše-ranju uradne doI2no?ti. Obramba pa je dopustna le proti Istočasnema napadu. Ta izraz pa ni dovolj precizen, bolje bi bilo »neposreden«. Popolnoma zgrešeno je tuđi, ko dopušča nacrt neobhcdno o-brambo. Kje so postavljene meje »ne-obhcdni obrambi?« Motivi iz leta 1910 nam povedo, da začrtavajo to mejo jakost in trajanje napada ter zadržanjc napadalca. Ki ra treba, da bi bila obramba sorazmerna vrednosti napadene do-brine. Napadeni sme odbiti napad na tuđi nsjneznaineišo dobrino z najhujšim protinapadom. Tako rtsopravičeno o-brambo pa je označil že leta 1812 Gayer kot sankcijo morilne moralke. Zato moramo tako drločbo odklanjati, kajti motiv obrambe mora biti bramba pravnega redu ne pa egoizma. (V debati se je po-udanalo. da pomeni »ncobhoderu samo neobhodno potrebno obrambo proti napadu.) Po nacrtu ni kazniv, kdor izvrši kako đejanje, da odvrne od sebe ali koga drugfga i«tnča*no in drugi način neod-klonjivo opasnost za življenje, telo, svo-bodo, čast imovino ali drugo dobrino, ako poškodba, učinjena s tem dejanjem, rA večia od opasnosti. Ne pušča pa nacrt nekaznivega, kdor je naravnost dolžan, izpostaviti se opasnosti. Kakor vidimo, tuđi v sili kakor pri silobranu pravne dobrine, katerim preti nevar-nost, nišo omejene. Toda tako dejanje je v sili dopustno Ie tedaj, če se narav-nost ne da odstraniti na drugi način. Dopustno je torej le subsidiarnof dalje mora biti s tem dejanjem učinjena poškodba v pravem razrrerin s pretečo opas-nostjo. V tcj formulaciji pa tiči hiba. O-pasnost se z vrednostjo uničene dobrine ne da primerjatL Primerjamo lahko le vrednosti obeh dnbrin. cgrožene in z dejanfem t sili poškodorane ali uničene. Izraziti bi se moralo to torej tako, da povzročena poškodba ni večja od vred-»osti ogrož^ne dobrine. Tuđi določba, da ni prost kazni, kdcr ja dolžan izpostaviti se nerarnosti, če more torej nsvarnosti uteči Ie na ta B3»čin, da ursiči (poškoduje) drugo dobrino. ni redno pravična. Pomislimo le na gorskega vodnika, ki si more resiti živVenje v pteinnh le, Če prereze vrv, na kateri visi turist, ki rrru je izpodrsnilo. Če vrvi vodnik ne prereze, padeta oba v prepad, Če jo prereze, uide smrti vodnik. Razlikovanje, da dejanje izvršeno v silobranu, ni protipravno, dočim ostane de.ianje v sili samo nekaznivo, nima praktičnoga rjomena. Tuđi sicer naj bi odpadlo, kaiti kazenski zakon naj dolo-ča le, kaj je kaznivo in kaj ni. Posebno treba še povdarfati, da nastopl sila, ko ni m^oče govoriti o pravomernem Izvršenju dejanja. Razlikovan jo med pravomernostjo silobrana in samo ne-k*zrnvostjo deranja, izvr?encga v sili bi utegnilo im*ti v teh slučajih ležke po-stedice za prizadete, PREVARA PO NACRTU KAZENSKEGA ZAKONIKA. Društvo Pravnik )• dne 20. t. m. •adaljevalo diskusijo • rr.nutku kaz. zako-aika. Predaval Je dr. Milan Skerlj o vp'ivih, ki bi jih imel novi kazenski zakonik na promet in prometno pri-v o. Omeril je, da razvoj aodobneja zo-spodarskeca življenja sili zakonodavca vedno čeiče odstopatl od »ačela klasične gospodarske Sole »laissez faire, laissez p?.sser«. Ih to na polja tfvilnega prava (dnločbe aeuiibnera značaja, nejčinkovi-tost pravnih pos!ov), kakor tuđi na polj'tj kazenskeca prava (popolnjevanje in mo-dcrnizovnnie kazenskih norm po potreban go^podrrskeja razvoja). Ravno na tem polju ima zakonedavec posebno težko tta-lišče. Treba je namreč zadeti pravilno mejo, da zakon Ščiti pošten;aka pred siroko-vestnim Človekom, nerodneža pred pret-kancem, da pa vendar ne ovlra potrebne podjetnostl in gospodarskeja razmaha. Naloga je tu tem težja, ker ravno glede za-ščite imovine zakonodavec v današnjem sapietenem gospndarskem življenju ne more toliko računiti s snlnšno znanim! in prf* znnnfmf etfSkfm! načelf kakor m. pr. flede lašći^e živl]en:a Ib telesne varnosti. Fredavr»teTJ ;e na to opozoril na ne-katere neskladnosti ▼ normah o tatrin!. Pri/nal pa je kot dobro novost, da se elck-triška, parna In vsaka druga sila (energija) smatrao ▼ k?zenskem oziru za pre-mičnlno in tako uživtjo isto zaSčito kakor telesne premIČnine. Podrobno se je preda-«it«li bavU s pojmom prtvare x Montk«. Pondarjal )•, da )• oMotek modera. ▼ ko- likor omejuje pojem prevare na dejanski stan. po kojem kedo i samero, sebi ali drugemu pribaviti protipravno imovinsko korist koga zavede v zmoto ali vzdrži v »moti, tako da le-ta kaj stori alt ne stori, kar ima sa posledico imovinsko škodo. Orajal p* je, da je norma o prevari v podrobnosti premalo jasna, da zakon od b«$ navedenega dejanja ne loči strožje onega dejanja, s Cimer kedo na enak način drugemu proviročt imovinsko škodo, vendar pm brez namere, naperjene na imovinsko korist. Za punesrečeno je smatral predavatelj zlasti lormo, ki nabraja doloć-■o, v katerlh primerih se more prevara iz-vrSit! pri pogodbah. Zahteval je, da se pod posebno zaščito zoper prevaro postavijo ae samo državne nabave, nego tuđi nabave drugih aJi vsaj še nekaterih javnopravnih korporacij. Pojem prevare pri zavarovanju aaj ne ostane omejeo na zavarovanje zoper po« žarno Škodo in nekatere vrste transportne škode, nego naj se razširi tuđi na druge vrste zavarovanja «oper škodo in naj se sploh bolje precizuje. Prevara * izdelova-njem ln razpečavanjem suroga tov, ki nišo označeni kot taki, ali sploh blaga, ki so se mu pridejala svojstva, katerih nima, naj se, ako je res prevara v smislu splošneca pojma, kaznuje kot taka. Sicer naj se pa z redkimi Izjemami, ki bi spadale v pojem nečedne konkurence. prepusti ureditev obrtni policiji. V diskusiji se nišo pojavila nasprotna mnenjm. Predavanje je napravilo vtls, da posebni del našega osnutka potrebuje v marsičem ie temelite podrobne prede!n\ In morala bi se izvršiti, predno se osnutek predloži skupšSinl. Diskusija se ima še nadaljevatl. Na vrsto pridejo v istem okviru še nečedna tekma, caščita poslovne tajnosti, ponareja-Hje prometnih listln in krida. Kreuz und quer riurch den slawischen Suđen. Od Maribora do Bi toli cl — Od Beo « greda do Bakra. — Kranjski dnevL Herm^a Wendet Ne popis potovanja, marveč spo-min na prežite ure, po tem navodilu Alfreda Kerra se ravna naš dobri nem-ški znanec Herman Wendel. ko piše o naših deželah in o našem ljudstvu. Najprvo je sestavil svoje spomine od Maribora do Bitolja iz avgusta in septembra 1920, nato od Beograda do Bakra iz avgusta *n septembra 1921. Ta dva spisa sta bila kmalu razprodana. Sedaj je sestavil svoje nove spomine iz av-Stista in septembra 1922 pod naslovom »Kranjski dnevi«. Vse tri spise je izdal v Frankfurtu a/M, Societatsdruckerei G, m. b. H. Abteilung Buchverlas v lepo opremljeni knjiti pod naslovom »Kreuz und quer durch den slavischen Suđen«. Stane 6 M plus 400 % pribitka za inozemstvo. Wendel prav! v svojem uvodu, da ne grč za čisto nepolitično knjigo. Ako se hoče, se jo po lahko smatra tuđi za povsem politično, toda samo v tem pogledu, da hoče malo poznane in pogo-stoma psovane Jutoslovene postaviti v pravlčnejšo luč. Služiti ima sporazu-mevanju med narodi. V knjigi je polno zanimivih slik iz vso Jugoslavije. Dcla »Od Maribora do Bitolja« in »Od Beograda do Bakra «sta na??im čitateljem že znana, nov je tretji del »Kranjski dnerf«. VVendel se je •mudil ob lanskem velesejmu v Ljubljani ter Je prepotoval ob tej priliki Kranjsko. Ljubljana. Nad strerjami in stolpi befega me-sta Ljubljane, nad gradom, ovitim z zelen jem, se razsteza višnjeva svila čisto Italljanskega neba ... Skozi revno Av-strijo smo se peljalf v stlskah kakor pod visečo lavino. Sedaj pa imamo v veselju, kakor že marsikatero leto prej, ljubljanski grad za svojim hrbtom in gledamo na klepetajoče sejmišče Vod-nikovega trga. Ugaja mu Vodnik, kl je pred ŠtlHmi generacijami prvi uvedel zaniče\rano rovorico slovenskejfa kmeta v dvorane literarnega jezika. So-dcbnlki pripovedujejo o Vodniku, da je imel najboljši tobak, fn Pre^eren, kate-rega nekoliko nagromadeni spomenik stoji par sto korakov dalje na Jrugem bregu Ljubljanice, je Vodnikovo bit;e opisa! z dvovrstnico: »Preoblečen scin menišič bil in rad sem pel, še rajše pil...« Z zadovoljnim razmišljanjem si ogleduje Wendel Ljubljano. gleda na-okoli, stopi v ve?e in na dvoriSča, ^e-dno pa se mu obrne korak, kakor sam obsebi, proti Ljubijanici, ki se vije f.ko-zi mesto v obliki velikega vpra^anja. Od kod naj prite^e oanes denar za na-daljno delo? Kdor si ogleda hiSe na de-snem bregu Ljubljanice, razvidi iz teh hiš in iz marsikatere skrite krive ulice, kakšna je bila stara Ljubljana. Leta 1895 je priSel potres. Poglej s! za pre-izkušnjo nove Ljubljane, v kotikor se izraza v zgradbah, hotel Union ali pa velike... »Steinkatsent lovo in desno Stritarjeve ulice, o JeJ, o jej, vzbndl se ti zla želja po novem potresu... Na severm robu tnesta Ljubljane z dolgimi prostori in malinu paviljoni je razvit ljubljanski veliki sejem. V nemški republiku dragi prijatelj, kako se izvrSi taka svečanost? V nem-š ikrepubliki potegnejo vrvi in posade tja redarje, za povabljene obiskovalce postavijo dese.t vrst stolor, natančno x sredi prvih matematično izračunjeno se Šopirijo trije baržunasti stoli s pozlaćenim naslonjalom za to, kar se imenuje: civilni, vojaški in cerkveni dosto-janstA'eniki; zravea in zadaj se natlači vse po činovnih razredih, po službenih letih, po redovih, po gumbih, po pavo-vih peresih. Toda pri teh Jugoslovenih đihamo v resnici demokratični zrak. Vrvi, redarjev, vrst stolov in baržuna-stih stolov ni. Tuđi ni nikakega sveča-nega prihoda. VsaKdo priđe, kakor ho-Če in se postavi, kamor hoče. Mini-sterijalni ravnatelj stoji poleg kogarsi-bodi, divizijski puveljnik gleda Čez rame dveh pred njim stoječih novinar-jev, okrogli kleriški klobuk škofa Je-gliča najdemo nekje v tretji vrsti... S povdarkom deluje semenj, kazoč, da je Slovenija obrtno najrazvitejsi del ju-goslovenske države. Iz Zagreba in drugih hrvatskih mest je seveda več tova-ren poslalo na sejem svoje industrijske izdeike, tuđi že iz Dalmacije, iz Bosne, iz Vojvodine se dobe redki izstavljalci, Srbija, Makedonija in Črnagora nišo imele sejmu kot čisto agrarno ocemlje sploh ničesar povedati. Toda Gorenj-ska! Toda Dolenjska ! Toda Štajerska! Na tisoče rok se je tu zganilo, da po-kažejo, s kako vntmo se trudi jo, da bi dohitele velike strojne dežele. Upajo se že do najpredrznej>ih nalog, vlivajo zvonove, postavljajo turbine, izdehijc-jo dinamo - motorje, gradijo električne centrale, fabricira jo kavčukove pod-petnike, mešajo parfume, destilirajo eterična olja. Na naHrdnej^lh lleh pa stoji slovenska industrija, ki temelji na ta-korekoč od ssme^a Boga danih pred-pogojih domačesa Ijudsliega gospodarstva. Dve petini slovenske dežele sta pokriti s starimi gozdovi. Zato pa us-pevajo vse vrste lesnega izdelovanja, i od malega zobotrebnika preko umetni-ških parketnih desk do svctlolakiranc-ga pompoznega Koleslja se na sejmu lahko vse občuduje, karkoli je nastalo iz lesa in ravno zadruge so v tej vzor-ni deželi kooperativnega sodclovanja na tej produkciji marljivo udeležene. Sicer mora kljub vsemu temu obilno prispevati inozemstvo. Dližnji prijatelji Cehoslovaki imajo ccl svoj paviljon za- j se in ne sme se jih prezreti z vzorci njihove industrije, ki je zelo napredovala, tuđi po drugih prostorih. Kdor bi iskal zapadne anlantne dežele, ne naj-de razven Belgije, nobenega sledu o njih in tuđi Italija se pojavlja le plaho. Toliko bolj pa naletiš zopet in zopet na dunajske izdeike in dočim je stala Nem-Čija na sejmu zadnjega leta z dveina ali tremi tvrdkami čisto ponizno ob strani, se čitajo danes pri pregledova-nju razstave imena znanih tvrdk iz Berlina in LJreslave, Frankfurta in Lipske-ga, Essena in Niirnberga, Diisseldorfa in Bielcfelda, Ludwigshafna in Zittave. Led je prebit. Tuđi neka draždanska eksportna družba za Balkan je izpol-nila svoj posebni paviljon. Mali ehimbo-rasso z žico prepletenih mišnic to vzpodbuja k filezofičnemu premišijeva-nju. Poprej je prešerna oŠabnost nem-ških »Spissbiirfferjev« zaničevala nn-rode tega ©zemlja kot narode, ki tr-žijo z nii.rriicami. Sedaj ?o postale misnice nemško izvozno blago. Eiempla docent! In ako pojde tako naprej z našim obuboževanjem, ko plačujemo dinar že s 25 markami, borno mi Nemci neke-ga dne z mišnlcami, naloženimi na hr-bet, romali po slovanskem jugu, gledali na okna in po slovensko in srbo - hrvatsko klicali: »Misnice, misnice, mišo-Iovke!c Sicer se nzdeli slovenska dežela v dve provinci, Ljubljana in Maribor, toda tuđi po tem si staro glavno iresto Kranjske vojvodine ne da odvzeti masla s kruh«. MoŽgani gospodarsko na.i-napreclnej-cga jugosiovenskcga dežel-nejra dela so tu in ker ni potreba pre-daleč iztegniti roke, da zagrnbiš po ita-lijiinski in avstrijski meji, ostene tu vedno važno nahirnliSCe trgovine. Pred-vsem pa pušča Ljubljana s svojo silno frrp7eno duševnostjo pojme province in 70.000 prebivalcev daleč za seboj. K«i-ti karkoli je pognalo in klpelo mladih sokov v ma'em, toda žilavem in po bo-do^nosti hrepenečem slovenskem plemenu, so se j'm tu razvili vršiči in krone. Samonikli pe.^mki, slikarjl in glas-beniki, uvaževani časopisi, društva in gledallšča odpirajo muzam široko pot, tuđi neka ekspresijonistična revija, »Rdeči pionir «je zažarel. Skupno s sej-mom se otvarja retrospektivna razsta-va slovenske slikarske umetnosti, ki šega daleč v 13. stoletje. Kaj opravičuje Ljubljano za »Extra-wurst?« Pri »Kolovratuc je cviček sve-tel in golaš oster. V teh starih meščan-skih gostilnah z nepogmjenlmi leseni-mi mizami pri »Kolovratuc in »Pri be-lem volkuc in po drugih gnezdih v ob-lakih dima mnogo prijetnostl Stari LJubljančan je ponosen na to, da mesto nima barov, ki so res le prazni kraji ne veselosti, marveč »obratac, ne zabave, marveč »amusementa«. Toda zelo modri magistrat, slavno policijsko ravnateljstvo ali kdor pri vas tploh določa policijsko uro, ali je res potreba, da se |s nedolžne gostilnc meščane požene ta- ko zgodaj v zakonsko postelj? Ako se-dimo v gosto spojenem krogu v pogovoru o umetnosti ali o franeoskem vplivu v ilirskih provincah ali o bodoenosti slo-venskega jezika, točno ob 11. se odpro vrata, par rdečih našitkov se posveti skozi tobakov dim, roka se razvije do službene knpe in razlega se gromeča beseda: »Policijska ura!« V zgodnjem jutranjem svitu pa ropota mne^o trdih pod pl a tov po ulicah, katere ho treba ?e pretlakovati. Delavci in ^lužinčad hiti k zgodnji maši pred svojini dnevnim delcm. Kajti radi neprestane^a doka-zovanja protireformacije je Ljubljnna eno izmed najbolj katoličkih mc<;t kr-ščanstva. Gorenjska. Herman VVendel pod a ja na to svoje ugodne vtiske o na^i čaroviti Gorenj-skl Gorenjska je velika, ogromna, pol-na groze>ga Veličastva. Pesnik 2upan-Čič primerja njeno kipečo sorovje z razhurkanimi valovi, ki so se strdili v skale v svojem vzdigovanju. Imenuje jih »Okamendi zanos domovine. Bo-hinjsko jezero, Sv. Duh, Sv. Janez, Bled, Sv. Marija, Brczje. Tržič tiči iz čisto pod maso Karavank. Tani vrtj in toJče industrija. V Kranju je narodna slavnost. Na odru se gihajo honoraci-jorf, hčere in žene notablov, ki so si nadele staro izunirlo kranjeko dežclno nošo, ogrnjegasno druStvo je postavljeno v vrsto in rdečc garibaldinske srajec Sokolov se odražajo med črnimi suk-njnmi in ?i\imi poletnimi Jaketi. Vrši se svečanost. Med govori in živio-klici ttr godbo ojmjesrascev, ki svira vse tri himne, re poKiga tcmeljri kamen zd. Narodni dom. Zvoki veselih instrumen-tov se lom;jo tuđi ob hi?-i, v kaferi je Prancc Preseren, prvi veliki lirik SIo-vencev, kot advokat tako zgodaj prc-minul. Od leta 1849 leži zunpj pod cvet-licami ra domaćem pokopališču. Ne da-leČ od njega ima Simon Jcrko svoj kameniti spomenik. Tuđi on pesnik in p^-vec one »Naprej zastava slave!«, ki zveni kot slovenska narodna himna z nebroja usten... V Selcih je sla\Tiost v proslavo dr. Janeza Kreka. On ni ni-kak kršćanski socijalec v tistem izrazi-i tem smislu kake stranke, ne, on je apostol krščanskesa socijalizma brez vsa-ke utesnitve, zsovoren bodrilec k idealizmu, neitmoren vzpodbujalec k delo-vanju, velik, svoboden, človeški, nepo-zabljivi Človek. Kmečke zadruge, dclav-ske organizacije, rokodclska dnišh'a, vse je ustanovit, preobličil in navdal s svojim duhom. V dimajskem parlamentu je naznanil zahteve slovenskega plemena jugoslovenskega naroda, da so ča poslušali k?,kor brez diha in na Sv. Joštu je vsejal miselsko setcv v duše mladih katoličkih akademikov. Oclkriva se spominska p!o§ča ob ndeležbi god-be Orlov in Orite. V e!esrantnem govora dr. Korošca se zrcalijo zasluge njega, ki je umri pred petirni leti. Slava -klici se razlegajo v Krekovo čast. Vrsti jo se govornik!. »Narod, ki nima knjig. ki noče knjig, ne spada v vrsto narodov, !fi na svetu kaj veljajo. Brez vina se lahke žr.i, toda brez knjige se posušimo.« Do!en|ska. Motto: Cviček, cvička, Def ZvrUscheft. Posetil je Dolenjsko. Prijetnega cara je dolenjska pokrajina, rodovita je in vesela. Iz zelenja na obronkih se svetlijo beli zvoniki in vaši, drevje, ko-ruza, trta, rože in nageljn!, sadno drev-je, po njivah kozolci, ob cestah jrostil-ne pijmo! Tako kliče kategorični imperativ. Na Dolenjskem raste cviček, nikflk grand vin, pripravljen za izvoz, marveč poSteno laliko nekoliko kišio vino, svetio rdeče, ki oživi kri in oveseli duha. Ako ima Dolenjec hitrejše no^c, ako hodi bolj brez skrb! in živnhnejSe kakor Gorenjec in ako nima v žepu smole, na katero bi se nalepili bankovci, za to ne grc zadnja zasluga cvičkn. CviČku sploh, cvičku na drobno, našemu cvicTcu hvala in priznanje! Posetil je Rn^'co, kjer se je rocTil Primož Tru-bar, bil je v Laščah, v katerih obkrož-ju sta se rodila Franc Levstik in Josip Sfritar, v Muljavi je zri na nizki kmc3-ki hi^i na napis, da se je trm rodil pi-satelj in pesnik Josip JurČiČ, klasik slo-venskega Ijudskega pripovedovanja, graditelj slovenskega romana. Obsirnej-še omenja njegovega »Desetega brata«. Bil je še po drugih straneh Polenjsfce* pripovedeje ćelo o vižnjegarskefll PO^- žu. Slovo. PriSel je čas ločltve. MimiTI to, olt kranjski dnevi. Hvala ti, slovanski jug, za vso dobroto, toploto in jasnost, ki si jo razsipal razkcšno n;td mano. Sedaj se vračam, podložen sili, proti se-veru, proti revni izkrvaveli domovini. proti hudi. zlo naznanjajoči zimi, pro€ brczplrdr.crnu delu r s^motežnem mA-r.u. Bil sern s:imo kaznjenec na dcpifc-stu, kajti vsak Nemec vlači danes zm. seboj ^clezno kaznilnižko krogljo. E>o-pust je pri kraju. Postanci: na Jeseni-cah. Še zadnji cviček, zadnji gola£, zadnjič še sezoni prisrJno v roke dr. Lajoviju, ki je opravljal honeurje s\foie dežele do tr.ejc, in otožno se smchljajoč stopam v vlak. Po'no je v njem Jus©-slovenov, ki se vozijo veseli, z dinarji v žcp:!i proti ozcmlju nizJol leicče valute. Se en zaniČujcČ žvL.s, kolesa po-u-rrnejo hrcsčc in v pnr ninutah nas fc požrla tema predora ^kozi Karavanke. Jchiiška vrata se h-umoče zapro za kažnjenceri... Mcrman V/endcl vr?i veTnVo zMtto* valno de!o. Z Ijubeznijo do našega juga iudi licdi ir.cd nas in govori odkrito, kakor mu srce veleva. Odkritosrčnost visoko spošfiTJcmo. Želimo uspeha nje-ffovemu trudu in skoro naj se vrne % nam brez »kaznilniske krokije*.., HUsuflarsdii mM mirovni kongres. Meclnarodni mirovni kongres, ki so ga skllca'e žen?kc nretečeni tedem v Iiaa^u. so je vrŠil v Juhu prcclbožife nega rsTpoloženjr^ Na oficijelnih kon»» ferencah je govorila glava evropske javnosti, na tem kongresu na srce, ti je povedalo to, kar vt'li razum. Angl«* ške žene so poslale 36. holandske 3©, ameribke 20, nem.škc 14, fruneoske 12, o^r-kc 3. irske 1, norveške 2, poljske •4, švedske 4, bol^arsk^ 2, kanadske X* avstrijske 4, belgijske 4, ukrajinske \ češke 5 in itaujanske 1 dclej2fitko. Nemške de!er?atke so takoj začetku m* javile, da hečejo na.3tjpati v vpra5*= njih pacifizma sUuncio z delcgatkam* Če"ke narodnosti. O mirovnih pogode bah se je na kongresu raspravljalo s stulišCa vojne, miru, financ in psiholo«--gijc. Mir mora temeljiti na dobrili rr.edscbojnih odnoiaj ih in spoznavanja pesameznih narodov, na skupnih inter* esih in spoštovenju pravičnosti, ki je izraženo v pregovoru naših pradedo-r: »Proti dobremu sosedu ni treba ogr*? je.« Čeaka delegatka Plaminkov* je na^lašala, da je izhod iz današnjeg« egoizma moijoč edinole na način, ki g* preiEafjamo najpn*j sami v svoji rod* bini. Ko govorimo o neomajanosti mi* rovnih poclodb je dejala Pkimfnkov«, spomniriio set da je minilo letes 250 let. ko je na Ho*and3kem umri eden največjih pacifistov, Komensky, ki j© do konca svojeg« življenja vxtrajal ▼ veri. da bo zmag-ila ideja pravičnosti in miru med narobi, spomnimo se tud^ da je westfa!ski mir pogazil svobod« njegove^ja naroda za 300 let. Cehi ■« pričakovali svobodo 100 let, Slovaki se. dalje, Ceškc ženske ločejo delovati 3» pacifizem pod vplivom teh »pomincyv. in t odločnostjo, ki bo povzročila, da ne bo nrcteklo niti 30 let, ko bo znuu p|al duh bratstva med narodi. Kongre« je sklenil premostiti takoimenovan© počitniško pacifistično solo za prihod* nje Isto v Luhačovicc na Moravsketn. Razne stvari. • Clemc-nceaufcv dvoinik. Oeorges Clcmen^eau ie v AmerH! do^.ivci, dm ai več tako popularcn kot nekoč. Stari državnik je bil vedno ponnsen na svojo pr>-ijubljen.ost in rad pripnveciuje an/ Jute a sebi. Cna teh najmlađih je sledeia: CU-ircn:cau se je sprehaial po Partru ia to ie bilo kratko pred njegovim odhodoai v Amcrilco ter se pri tem živahno zanimaj za cene živilom. Vprašal je neko tria* prodaj'alk'o koliko stane zvezek špnrgelisv.] Ženska ie oJzovorila: ,S0 centiinor.« —•> »Predrago!« je rekol Clemcncea«: »tjHL' pravljen sem dati ZO*. 2enska je stareg« gospoda pogledala fn končr.o izjavila: »Dobro, Imcjte Sparslie za 50 centi:nrnr, »Ti zato, moj starček, ker ste dobremti ?io«w. sicru Clcrneiiceaiiju tako telo podobni,« Nosile zaradi nj iboviK velil^ilii pf ednosii PALMA Katićuk^oi-.plale stran 12. „SLOVENSKI NAROD" dne 24. decembra 1922. Stcv. 292. Okroglega lesa »ogekjnesr«, ve?jo množino proda GLTN-§KA CERKVENA PODRUŽNICA. Vcč pti Vodniku, PodutiK, 11409 UanarčM priitni haroar£it dobri pevol, se 90 oizkl ceni proda! aio. Franjo Oaiattaa ., Ljubljana, EMesint trg fU. Nadučif elj v pokoju i§£« ■lužb« ©skrbnika mi večjem po* ftetru» pisarnillte službe ▼ industrija Akem, osir. trgoTtkem podjetju ali dnig« primern« aluib*. Ponudbo pod »T. Schulcr, Rakck 63«. 11189 Oprava m mi gogposko sobo (Herrenffanmer) z zeleno baržunasto garnituro vred, nadalje 2 elektr. leatencm, 2 kopalni banji iu 1 kopalna peČ je n» ptodajj pri JOS. TRIBUC-U, Gline« 37. H214 Prodala polnojarmenikn. PolnOjarmenfk rabljen a * jako dobrom stanju se, proda za* radi nabave specijalnoga jarntenlka, 7OO mm, jc 2 hJodov* n3ma voiovoma, franko vagon. r ALOJZU PLAUSTEINER A _..- '________SV. JURU OB JUŽ. ŽEU. I PBVOVRSTNO BBIVSKO IN I T0AL6TN0 MILO I Inato sa koto, kolinsko vođo, toaletna la briv- I ske potrebšč'no ter potr«b£61ne sa maskirasmo I prlporoča PARFTJ MEMJA „ S T B M 0 LI •', WUB- I LJAHA, Pod Trulo it L Spetialitete: Peiofce opr&me. Opreme za DHerajn&e. Perilo za dame in otroke priproste in najfinejše kakovosti izdeluje najceneje tvornica M. Alćšovec Ljubljana. Cankarjevo nabrežje t. RantvntiM polio ntaa»ulogi- PtOKn a bozltea đarda. Telefon 847. Telefon »47. Najboljši OVO3NI PAPIR Konceptni, barvasti, rotacijski in pergamerrtni papir, vsakovrstne merkantilne kuverte nudi po najnižjih dnevnih cenah tvornlška zalosa ( Ljubljane fa LBHlUTCt t"*0" "■ 1a Lisicie kože in kože vseh vrst diviaiin kupuje 1. ROT9 krznarstvo Liubliana, GradiSie, Stev. 7. Isdelava, stroionio In barvanfo kotahovino. Prvi in naistarejši strokovno tehnlčni , atelije za črkoslikarstvo — Pristou & Bricelj Selenburgova unca 7. Ljubljana Aleksandrova cesta 1 Speciallsta v Izvrševanju steklenlh naplsnih firm. <— Slikanje grbov po predpisih. — Izvršitev točna, okusna In predzna :-: v najmodernejSem žarsana k Vesele božične praznike in srečno novo leto 1923 i«H 1923 vsem tvojim cenj. odjemalcem In prijateljem obitelj Olupova tritvlu bi g#miniti v%* Truto. I.J«W|4ui^ Stari trg 1-2. IstoČasno pilporoCa li tvofe mtilne pristno štajersko in đolenjsko vino, katero •e toči čef mUoo po 2 kroni eeneje xa praznike. 11321 Prosto stanovanje, trgov. lokali, skladišta itd takoj na razpolago kupcu velike skoraj nove stavbe. Hiša se na-haja ca. 500 korakOT od ljubljanske električne cestne železnice. Potrebni kapital samo 250.000 Din. Ponudbe pod „Selitev 10934" na upravo Slovenske ga Naroda. 10934 MARASKINO 1&IORPURCSO Caflca l#9« ctollkattiega likeri« ie nepopisen užUek! Prlporo^amol COONAC OALMAT1A MEOiCINAL In druge Izbrane likeri«, fganfa, ekstrakte In sirupe. PRVA ODLIKOVANA DALMATINSKA PARNA OeSTILACIJA v. MORPunao, sput Zastopnlk: Adolf Kordln, Mubljana, Oeethovnova 9. Lepa j osakoorstiui koSahonlna baKor: " darila Ime alasfea boe, ofroCIe garnlfiirice za bo£I£! Imam o zalogi po nalnlllili cenaa. krznar ELIGIJ EBER krznar Koiigresiil trg 7. LJUBLJHHH Kongresni trp ?■ JoSID SfllĐlCfl i nnnW ^inonT JBBnT JoB ^^PanT JBHBoT ^B JHoW& ^^MoT JU ^Hii>«Ho^HHn> lennenar in sedlar. Velika zaloga razllCnih ooz in osebnlti sanl ter konjskih oprem I Auto garaže Auto garaže ' LlnMlana. Slomlseiia Blica iteii. 6. H^elečastitemu gospodu tovarnarju DRAGOTIN HR/BARJU in njegovi cenj. družini Vesele božične praznike in srečno novo leto ČEŠKI NAMEŠČENCI tovarne kanditov. \\wkwMf [itfeMtoa v:z:i i i o. i LjublNa.JliinoiElnsBsto? l^deiwjo in popravlja ts»an3fopmatopje za vsakovrstne napetosti In toke Zaloga moiorjev, r-ergman-noviS CGvs in vseh e'skirotehn. potreb« žč n. Onremaelckip. central. Instalacije. Na veliko! N« zsaici Velika zaloga ovirnaf'h ira^ov za okm, navadn:li in dvojna^ih, plosone vrvfoa za okna (Geflocl^eiio Ro-l«chrflre\ ti^ete^e rlb'o vrvice (An^elscimOre), r?bfQ irrsže, botsh^ž'JTe yrvicj 7a otroške postelje v vsth barvah, •?*■="•« t?š!£Q itd. nadi po nizki ceni tvrdka CENTRALA: Llubijanc, S^. Petra c. žt. SU Telefon Št. 411. nnnnn^virn Msr'bor, Vetrinjska ul. št. 20. in Gosposka ul. 3. PODRUŽNICE: KaamUi| Satna št 4. 11377 Sollđnm postrei^a!___________________Kislsc cen©S LokomobUi, najmodornejše konstrukcije v vsch velikostih, Garniture parnih miatilnic« Trajnice za poljske železnice, s 600 mm kolotečae širine, z vo- zički za prevračanje, Trajnice za gradbene svrhe in industrijske tirnice, Plinove In vreln© c«avl vseh razsežnosti, ćrnc in pocinkovarc, Komplatno parno žago, polnoprmenik, KompCatne krožna žage, 13 m dolge, Remscheid^Ko oroefj^. Žiinikl od 10 20 do 46 120, Stavbno-konstrukcijsko sirovo ž^tezo <^rod33j>. Crna In pocinkana plo^V«na vseh razsežnosti, razpoSilja takoj od skladišča Maribor, lupslnlo mM ii! i^M golji ioL Rnii Pio, Uor Trubarjeva ulica št 4. Telefon interurban 82. -i-» . • •- .-...-■ - .•-■•*■<»• '.'?'■'•' Ogleite si nfene zahsge Prođslalise na drobno m « Strltaii£Dl Blld it. 5. In o bISi „Gospodarske zveze" um DimalsM ces« Gflsuno sklad!š£s fe d Lla&li&nl o „KRE5U1" L'agsrlcua nSIca Steo. l. L nadsfrople. PodrnZnlca u Somborn (Ba£ka)v Hleksanđroua nlšca šfeu. Ifl. (Celje, Narodni dom v pritličju na oglu) obresfnle od f.]annaria 1923 use uloga po Zlsttfo Z 5% dneuno razpoložlltes 5s% proti 30 dneunl Ddpoiseili 6% proti 90 dnsiini Ddponcdi. VIoge denarnih ravodov in večje stalne vloge po posebnem dogovoru višje, ter ptačuje sama rentni in invalidski davek. Obresti se računajo od vseh vlog cd dne vloge do dne dviga. Stanle hranflniii ulog K 6^G00.0Đ0v— Stev. 292. .SLOVENSKI NAROD" dne 24. decembra 19*22. s'isn 13. ■fc-?^"-> "^- * t*. \- . J^---* . -..■£*"*?'___. -- * ____ . --_. . _ . _.-_. -—^__«^. ^^^TfcJ**- * -HMia^M^lM^m^ Gumiievi podpetniki ' In podplati '' " x»am ohranljo obu" -■>s. to • trajno |n .^s ^ ,\ elegantno ±M fJobi se po vseh bolj&ih trgovinnh z usnjem ter na veliko prii Jerson-Kaužuk d. d-, Zapeli, finim Hi a. ?, lOvic roznošolcc ■^aW ^* er e» ^e* ■* ■■1 mkw ®« W8 U wU) B V Vj" s»relme z novim letom „Slovenski Narod _______Oglasili se je v upravi. Najlepše darilo za božič so mladinske knjige Verne, Moister Cahariia — Orama v zraku „ Kaj si je Izmislil Doktor Oks Golar, Prelepa Vasiljica kater« naroflte « nHRooni KnjiGRRni ULfBLJHIlJl, PrelernoM nL 7 Sprejmeta se CNJIGOVODJA, možem Bflan* e in GOSPODIČNA, izurjena trojepiska in stenograf inja, per» ektna sloTenskega in ncm&kcga jezika za takojšen nastop. —• Od lesre stroke imajo prednost. "Msmene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Lesna industrija v Ljubljani/11472«, Kakršen gospod tak sluga. Burka enodejanka iz to-jaškega življenja. Igra se po vseh podeželnfh odrth z naivemin uspthom. Dobiva se v .MORODm HUiOflRKT PRESERMOn aUO. V UUtUAML )r. me. Miroslav Rosni >b!astveno poverjeni stavbnl iniencr la mestnl stavbenlk iiMjaia, GrallHi fl. fl. otavbno podjetje !n teh-ližka pisama za betort-ikc, železobetonske In vo- ( Ine zgradbe, arhitekturo »a vsakovrstne visoke stavbe. mirtei. — PrtJtkBrM* Kdor boce piti dobro vino, ta nej obiŠČ0 gostilno RAZEM NA ŽABJEKU ST. 5. Tam 9€ toči najboljii cviček U Krske gore i rt bela iz Slov. goric. Dobra primorska kuhinja; v*mk petek polenovka in kraški itrukljU ob nede* ljah tripe, krvave in me se ne klobase 11421 •*-- Gospodjicu -- inteligentnu, ngodne vanjfftiiM» lhar* ljivu (18—24 god) koja posjeduje dobar značaj te plemenito srce, želi upoznati bolji gotpodin, inteligentan, vrlo solidan, »a dobrom ekaiatenci* jom. — Na mira« no reflektira. Cj. referencu na upravu »Slov. Naro* da« pod: »11353«. TRGOVINA prvovrstnih dal* matinskih vin in olivnega olja na drobno in d*b«lo BUJAŠ I DRUGOVI Vlž St 149 Prva Specijalna trgovina z rokavicami in parfumi nudi: za božična đarlla vsakovrstne zimske r*-> kavlea ix ttsnja, podlo-žene % volno, s kožu-Ickom, ter volnene in tricot rokavice. Nadalje vsevrstne vse* barvne zimske in flor, svileni flor ter svilene Baiavlo*. HalTTitrn iristii frntnki lardil. Najboljše vrste kolinske vode. Em de Cologne O- BraČkO, Ljubljana. Duntjska cesta Stev. 13 Proda se ptici Čiste voljčje pa>me, 3 mesece stara. Naslov pove upr. SI. Narod*. 11383 viia z ob5irnim vrtom v I jublianl, jako solidno zidana, zgrajena leta 1914, •• proda. Naslov pove uprava Slovensk. Naroda. ______________U«l Proda se hlša na zelo prometnem kraju za kako obrt, inven je tuđi nekoliko sadnega vrta, po nizki ceni. Poizve se v gostiinl Krž VSp. Silki._____________________1U25 Proda se stav beni prostov, parceliran na 0 parcel, po ugodni ceni. Naslov povt uprava S»ov Naroda.____________________11432 Gostima s pocestvom se proda v Teznn It. 38 pri Mariboru. Informacije daje g. Pod-lipnik v Tezna.__________________14424 Okraini zastopniki se spfcjmcjo za sledeča mesta: Kranj, RadovMica, Kamnik, Kočevje, Logatec. Slov. Gradec, Brezice. Stalna plača in provizija. Ponodbe na Francosko zavi-rovalao družbo L'Union, Ljubljani. Sv. Petra cesta 33. (dvoiiSče). U430 Kletarska zadruga Maribor, r.tzo-z. išče spretnega zastopnika za rar- pečavanje vina lastnega priđelka v sodih in steklenicah. Prtporotamo j«!i8 aniuo" Vesel Božič! MIHAEL PETERNEL UUBUHHA, Sp. Sižka Ženitna ponadba. V rrrho takojJnje icnit^o se 1c* Boi •eznaniti z mladenko čedne runa* njosti, rrentualno tuđi vdovo do 40. leta. Prišel aem ix Amerike, kjer sem V»flk poslovođi« manufakturne ve!«» trsjOTinc Star s«m 28 let in razpola« gam s kapitalom 300.000 dolarjcv. Nameravam ustanorviti velctrgov-:-o, zato bi se rad seznanil z dekletom, ki ima veselje do reda in dela. Cenj. pontrdbe, oe mofoče 8 sli* ko. katera se na zahtero vnie, nod »Tajna sreča/11395« na upravo »Slov. Naroda«. r Slike z naSe rivijere. Splsal Ivan PodržaJ. Cena 3 Din. Dobiva se v „Narodni knjl-garnl" In drusod. ttčem mesto kot hišnik, v slučaju obenem tuđi Vot uradni sluga samo v Ljubljani. Sem oženjen tn brez otrok. Poitenost in vc ^tnost got va Dopisi pod .Hiinik— U426- na upravo Slov. Nar. 11426 Sukno za promenadne in športae obleke v bogati izbiri B. g E. Shahernt ^jfg „ €lektroinženjer zt večjo elektnrno, po možnosti \mt-ban tudl v stavbeni \n slroini »»'oki, s* \iit za datjš« name§čenje. Ponudbe pod .Elektroiadustriia 11430* na upravo SI' v. Naroda. 11480 Zenilna ponuitba! Oostilničar, 35 let star, v blizini Ljub ljsne. želi znanja v sviho žfnitve z gospodično alt vdovo v starosti 30—50 let s pre(no£enjem. Cenjene ponudbe s sliko kl se vine in navcabo pietno/.enja pod .Božič 1922*. Ljubljana, postno leže će glavna posta. 11493 Trdno riđan* in dobro ohranjen« eno na ds tropu* biša v Laškem, ki ima spodaj za trgovino ali obrt primerea lokal, akladisćc in pralnico, v nadstropju pa 3 aobe in 2 kabineta s pritiklinami, se proda. Pojasnila daje notar Avguit Druktr v Laikcm, Slovenija. 11362 Za nasekanje pil in rašpel se priporočam cenjeoim kovinarjem, da mi zaupate in r. naročili podprett mojo, hivšo »Jugoslovansko pilarno«. Naročila izvršujem kar najbojs« in po primerno nizkih cenak. IVAN FIGARf pilarskl mojster, LJUBLJANA, Sv. Martina ceata 8. 11338 Družabnica (kompanjonka) ta dobro vpeljano mešano trgovino v zelo prometni ulici v Ljubljani se radi obolelosti bivšega druiabnika takoj sprejme. — Stanovanje na razpolago. Potrebni kapital 20.000 dinarjv. — Našlo* pove M. ROB1DA. Rožna ulicm i/. 25, Ljubljana, II, nadstropje. 11414 Sena vsako količino, najboljše slavonsko*brodske vrste ter pšenične, ovsene in ržene sla* me, samo na vagone, 2 vagona rdečega luka, 150 q repičnih ko* lačev za olje. — Promptna pro* daja po znižani ceni. JAN STUDENT. Staro Petrovo selo, Slavonija. 11400 Fran Kolar, nad sv etnik ftnančnega mfn?«ir>* Mfva v o. PISARNA ga pravne svete in zastop* ifvo v finančno # upravnih tadevah. ZEMUN, M?rhoviće\'a ni. 2—11. Brr^iavi: KOLAR. Zctmin. 1>lcf.: 116. Zastopa ia posreduje v finančnih in r»ravnih zadevaH p" vseh ministr« stvih. uradih, oblantik i« konzulatih. kakor pri: pro§njah, pritr>?bah, npo-% nih in kazenskib carinskih radevah. davkiht monorn^tili. trožar'ni. pri^toi-binah, konceaijah. viT^mih, opcija^. državnih dobavah itd. 1137? Preda se takoj eprava za trgovino. Poizve so v upravi ^Slov. Naroda« 1M!O| m^^^Bmvto^^mKa^aM*^a^^na^B^m^*^*^*^*^^^^m^^^t^^*t*w*ia^amam+**z*>^x*^^*> | Na stanovanje in hrana *e spreimo d i j a k rirj'h ra^res dov srednjih Sol. —Naslov f>vc uprava »Slov. Naroda«. 11442 IŠČ8ID SDbo v pritličju ali prvem nadstropju za trf>ov*f-^ p/wrno. Obvestila na "p-a^o »S^v. Naroda« pod »Trgovska pisarna'1137^« Vpokojen oroznik išče službe Vot pisarHš^t moć, ozir. pri kaki večji tvrdki kot skladišnik, vratar ali slično. Pooudbi na npr«To *S!ot. Naroda« pol »OROZNIK '11412«. Boljši gospod išče od 1. januar ja dalje prvovrstno do maco hrano proti dobremu r^čil-i PoB-^h« pod »nOBRA HRANA 1MI3« na upravo »Slov. Nareda«. Proda se lepa, nova hi&a s trrmi sohami, knrii = "'o, shrambo. vrtom in dvoriščem blizu kolodvora Brezice. — Kupee ima stas novtnja ta' ■*] na razr>olago. — Ccna li3r>00 dnaricv. Na&lov povo uprava »Slov, Naroda«. 1147r» Na prodaj HIŠE> VILE, STAVOVE PAR* ĆELE, POSESTVA, GRASCINE, VODNE MOĆI, TOVAR NE itd. Pojasnia daje: FRANC SCHANTEL, konccs. poaredovalec, Mestni trg 18 I. 11474 Išce se gospodična, samoBtojna. prva moć, vajena knjigo« »'odatrra, slovenske in nerMke ko» respondence in strojepisja. Mesto je stalno in v Ljubljani s 1 januarjem 1923 ali malo pozneje ft nastopiti. Ponudbe z navedbo ^-^edanir^a službovanja pod »►VELETKCOVTNA 11473i na upravo »Slov. Naroda«. Dva rezalna stroja zm glavnike (§vicar«kega iacvora), Še popolnoma dobra, z vsem po-trabnim orodjem za glavničarje, se prodasta. Vprasa se pri g. M. TRETTLER, Slo venjgradec. št, 62. Oebičkanosno! Podjetjs, industrija brez konku* rence, se da takoj v rtajem, e^en* tualno ss prodn r^di preseliH*?. Pojasnila daje anendna drv7Ki AlTtro 7a perilo. Vse le v najboljem stunj'.i. Ponudbe rs^ ne' *i-no JKN'KO, L; ?b* Ijana, Gospoavetaka cesta. 11429 Urednikom in vpokojencem se nudi dober postranslci za^luzel; z nabiranicm novih zavarovar.rc> . Prav po^ebn** us^ehe doseže io lahko oni, gospo^je in dame, ki imajo mnop znar^tva. Ponudbe sprriema f-anconira ravaro* valna dr-rha L" UNION, Lj Slian« Sv. Petra cesta 33 (dvori$če). 11477 Garantirano pcUiSVi^-ii L0K0M8BIU IJKOM?T.\rO SA STANiCE j ZAGREB i LJUBLJANA W0LP — LAIfZ H? ] 100<5 12 20 I 1912 15.25 I 1^8 17 27 I 1917 17 31 I 1918 18 35 I 19.7 20 33 I 1918 22 35 I 1912 2i 40 I 1917 26 35 I 1910 23.52 1 1911 28 45 I 1912 30 45 I 1919 31 49 I 191t5 3S/57 I 1910 35 57 I 19J0 4100 1 1911 47 72 1919 48 70 ! 1916 5V70 I 1913 5S 82 1912 70 83 i 1909 70,96 I 1914 7' 110 i W9 85 120 1913 90 125 \ 1914 100 130 i 1909 10 150 19U 130 180 I 19H8 145 195 1921 170 235 19)7 260 330 1916 350 420 Popolnoma tvorničko nove 1 LOKOMOBILE j W0LF — LANZ HP 26/35 38 57 40 65 48 70 5 80 60/90 65 9S 70 110 100/140 170/235 VrSaći i Mmohodni lokomobill. i LokomobilkotlovL i Jednogodišnje tvorničko jamst\*o. , Prvorazredno generalno poprav- } ljeni. Savjeso iskušanL j Loženje svakim gorivom BRAĆA FISCHERI D. D. ZAGREB .-' Pantovčak 5. Dva dijaka (srednješolca) liče ta stanovanje in hrano v blizini Obrtne Sole s 1. jannarjem 1923. Ponudbe na upravo *>S!ov. Naroda*. pod »?:OVO LETO 11415« Proda se skoro nov Singerjev šivalni stroj, dve postelji in popolnoma nov damski plašč. Naslov povo uprava »Slov. Naroda«. 11380 z dokazom legitimacije stara tnd' po-kvarjeva dvokolesa, mot"Tii. pisalnl in iivatni strojL F. BatjeL Ljubljana, Ksr-lovgka ce^ta 4. 10r.57 cigaretni papir !n stročnice z novo ban-derolo monor>olne uprave se dobi zoptt pri glavni lalopl A. Lamprst, Lj ;b-nanfl, Krekov trg 10. Mo am jc doW tndi konc^ptni fn ovojnf (PacW) pap r. I Rgstfltfrnclln in Kopumh „ZUEZDft" z ulnsho hletlo I Cenjen*mu občinstvn aainanjava, da sva ae današnjim I d ■ a m otvorila pod restavracljskimi prostori najokusneje I opremljeno in moderno urejeno VINSKO KIvE^T I To&ijo s© najbolji« Ijutomerska, savrika, sromeljsko-bizoljska I In dolenjska vinav na razpolago so vedno mrzla jedila, topli I prlgrizkl in dollkatosn. Dobivajo se tudl vsakovrstne slaščice I izborne kakovosti« Otvorila sve ietočesno tuđi popolnoma na novo urejeno kegljiftoa, — Za obilan obiek ee priporočata ? Ljubljeni, dne 28. decembre 1922 FRAN in ROZI KRAPEŽ TRGOUSKH BBHRH d.d. LJUBLJHnH I Delmikt glavnica: R ootooo.ooo'- Kczcrvni zakiadi: okrogKfO,ocso.ooo'- P«a stratp« izda ■ FSblIbR luirm z najmodeu ■ ■ •awt>Ji^B* ntmi str»|l in iz naj-ooljdega materijala ter dobavljam v vsaki množio* po najnižji ceai. L JugaslovMSka tvaraJca Bakirta Jos. R. Puh, Ljubljana, •racama vtUm n. Tm%*t. si DiojaCino n. pr. srne, zajee, fazane, jerebice, divje race, sloke ttd. v vtakem času po naj-boijSih cenah kupuje E. VAJDA, veletrgovina z divjačino in perotnino, Čakovec, Medjimurje. Brzojavni naslov Vajda Čakovec, lnterarb. tel. 59. Malstaraiiai »^•▼•aska plesksnka in HCarsba delaTulca IVAlf BRICELJ, Dunaiaka c. 19, se priporroča. Izvršitev točna, cene zmerne. 1001 Te od- Kom, Ljubljana Foljanska c«sta ftttw( ». Krovec. staiaal. Malaatarflski In akrasni ktaaer lastatadia fa^aiadot. lUprm sMintof. laafifti ia klcsitie uau. Izdelovanje posod iz pločevine za fir-než, barvo, lak in med vsake veli kosti kakor tuđi poaod (Skatle) za konserve. Trgovina z ždeznino „pri Zlati lopati" Erjavec & Turk (pt*a>j Hammersehmirft) Uubliana, lalvazorjev trg 7 nasproti kr!4ewnlike cerkve« Zal#fjaMattajiU Im karMala. Velika zaloga klobukov in slam-nikov se dobi pri Franc Cerar tovanar r Moa« paita Doaaiale Prevzemajo se tuđi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Pre- šernova ulica št. 5. Satr*)J«iaia>ffije v srealo. Zaloga v Celju Gosposka ul. 4 ADRIR ^Lsurfine^ SAJLAMA steže blago povsem zrela dobiva se povsod L hrt. tvornpka salame, sušenega ■esa hi awsU > UGafrilović slami. d. d PdriajL VrnMiuy Klavirje HfltHa|a Ia papra»tji satUao Ia teina ter grt tadi na • defelo. rellhi Porte »m Božična ___l darila Pri A. SinkOTic ml. K. Soaa LJDBUAIIA, Maatal trg 19. Vam prenovi in strokovno shrani preko zime ob malenkostni pristojbini tvrdka 1 Ml Gosposvelska cesta U ■^^^■^^^^^■■■^■BBBaaaaBBBi^B^B^B^BVBMii^BBBBaaai nni(|D | Haiteaiie ni\ mio bogato Iz-rULUn! kini kiikikn b dpu nek mt Modni salon Stuthly-Maške Ljubljana, 1 — Židovska ulica 3. — - Popravila se sprejemajo! - i Žalni klobuki vedno v zalogi. Kaj beliš si glavo! kaj bi kupil svojim dragim za Božič in novo leio, prazna skrb, pojdi k: JOSIP PETELINC-U LJU3LJANAt Sv. Petra nasip Jtev. 7. Tam dobiš vie, kar je koristne^a za dom in obrt. PrljubMene in p vsod zah^evanc iiwalne stroja 9tGrItZner<4 v veliki Izberi za domačo in ohf :no rabo. Vse potreb^ćine za krojače, &lviljev ževljarje in sedlanje, galan« terijskOf modno In toaletno blatio, po zmerni ceni na veliko in malo. Največja zaloga vsakovrstnih oblek za gospode, dame in otroke GRIČAR & NEJflČ LJUBLJANA flutomcbili Kolesa Pnevmatike Motocikli Deli in oprema Garaža Prednaznanilo« Tvrdka otvori d lEiraarjii palef mw*yh dasedjraini prostoran nove prodajalne prostore v palači ljubljanske kreditne banke. Božično in nouoletno durilo. Vsakovrartne »reprooje v rsatailh vellkoetlh, kakor iaiail na metre. Bogata Izbira zastort>vf barvaatlh In bollli. — Poatoljno pe-Hlop rjaiho breac siva, gradi za zimnice in »la-xlite, nanklnaj sa pernice, fflanolasto In volnene oa1e|oT dalje »hrane adeje Iz klota, kretona, vol ne k. svile. — Raxllo*3 boH In barwa»tl naaalznl prti« kakor tud! gamltnre ia • In IX osob, platnone hl AaaBaaftlfle BBBaB^aBaaaaAnB aKaVn gg^gfnla aVaT«aaaejB »SLOVENSKI NAROD, dne 24 decembra 1922. Stran R*. ______—-----—----------------*. IG;i. ZflRGI „Pri niski otni" Bio dna trgovina Ljubljana, Sv. Petra cesta 3. ŠTEFI MASTNAK DRAGO ANTGLEK ZAROČEHn ! MRHIBOR, dne 26. decembra 1922 ! Gospodična Dođjetna in zanestjiva voditeljica trgovine, z dolgoletno praV^o, želi p;imrr-nega mesia bod si v mešani ti^ovmt, '. aiiH ?v galamu.ji, najrajc v mestu. Prevzame pa tuđi v najem ali na raćun. Ponudbe pnd .Dobra moč 11379* m upravo S'ov. Naroda. 1137y prvrrstna tnoč se sprejme proti dobr plači in prostemu s'anovanju. Samostojn korespondenti $ znanjem sloveničine, sibohi va'čine in nemičine imajo prednost. Nastop službe po m^žno-ti kma-lu. Ponudbe ni naMov VmKO Maidč, valjčni mlin v Kranju. 11418 Vesele bežične prax- ailse ia srečao Novo leto ieliifi vs*sn cra'enhn gostom Ivan in Rozi Hercog Res^avrag^fa prlLevu Trgon&i me** ne široke, starci§a moč, samostojen ka'kulant, dobre rc-rence, se išče xa na d"r^!o. Nps.op t*'*oj ali 1. svr,'-*«* Ćela cskba v ^.ii. hst<*am se sp^jrr.e tu'e-Va b^ljSe kmetske biše. Ponudbe .Jođfa", Ve'enje. 11396 v Marfborskem gradu se da w naj«m. ZHo pripravna za rszstavc in trgo/ska podietja. Ponudbe na lastnika gradi M. BERDAJS, Maribor. 11908 Si % 100 tiSOČ iinnrjev bi rado na posoćo prvovrstno podjetje proti dobremu cbrestovanju. Vamost prve vrste. Ponudbe pod .Dobro nalo žen kanital 11431* ni unr. Slov. Nar kilavi' (.ijđ „Pri rozi" Ljubljana, Židovska nHca 6 S5 iripb iit wbBBl &m&Vl% Scbvtdt vei prvovTsfnih de* la^cev za žzdeJova- rsie asnjeruh samaš. Ponudba na „Rekord" tocht-stroja feaSne robo u Varaidfnu. Priporoča se tvrdka In Fuchs gtaibtio Im galasteiijfko kleparsivo Ljubljana, Mir|* itw. 1 Podjetje z* Izvrševinje le-nocem«itw« strthc, kritje z .Rubersif tfr lep'jenim papnem. — Nape!;«*t ttrelovodov. — Prvovrstnt Ui bltrt iivrtilcvl KoNkuren-^t ctMl U479 AUTO ni j nove i se Trate, i dvem* Mdeicma, s^eorti nov, ftc r»rod« s« 43 060 D». Dopise pod »AUTO/10947« na upravnistvo »Slovenskega Naroda«. Sobo, prazno ali meblirano, išče čez dan oc'«otr*a gospodična. Ponudbo na: CIVHA & JESiH, Stari trg 1. 11212 Redka prilika! Strokovnjak v «foxdarski, >e$nl in polj leUki straki lice soudeležbe s par-sto ^oč k'onami. PojaiP'.a daje L. Va sic, trgove:, Sv. Florijam u ici 37. Lopa stavbtna parcela se proda ali da v nijem, ker ie tuđi ."tpravua za sk-a^ wjj, PonudDe poa .Ugodna lega v mestu 11257* na up . -!ov. Naro^^. 11257 RAZPOSII.JAM PRISTNO domačo ajdovo moko, prosto postaja Doljnja Lc-iclava od 50 kg -»»n-ej v-ako množino. Petcr OSFERC, paromlin Beltinci (Prekmurje). 11188 Išče se strojni inženjer za večje industrijsko podjetje. S prakso imajo prednost. Ponudbe pod »INOTSTRIJA 3C0« poštno ležeče Ljubljana. 11178 bukovo T \TS*e se prodaja vsako množino. — Sr^botnjak, Kolodvorska ulica 31. Stavbcnik s koncesijo in dol^oletno prakso i§čc družabni^a wte stoke s ka^fta'om v svrho ustarovit^e r adben-*ga podie*»a. Ponudbe na; se prtnejo n« Evgen Će-Hgoj, graditelj, 'agreo. Prilaz 12 10272 Ribolov Graščina Boštanj bode Iastni ribolov reke Save, desno obrežje, od Trbovelj do mosti v Radečah potom javne dr^xbe v zakup oddala. — Dražba se vrši v nede'jo dne 14. 1. 1923 ob 2. uri pop. v re^tav raciji goep. Tranct lvančič v Zidanem mostu. 11324 ▼efele božične praznike te srečno novo leto Erien ■laiiliama, Kongresni trg 19 Ljubljanu. Morntni vozovi zMi ohrtoikof sti'no v zalomi rri Martlnu Haiti, srdlarju In HĆarj« tvtnrnobilov v Do * -?alah. Vsako prvo fn tret*o »*rdo v me-srca v Ljabljsnl na AmoroJevfm trgu fSt. Peteriki mott). Sprejemajo se no pravila in v zameno. 1(^54 Družba IP111 r I j m *« Ljubljana. Kralja Petra trg 8 Tekf. 220 Prodaja bulioulti dru na debelo in drobaoJ zaganje drv da-»Uva ni doai _______ I0U4 Majvsčja lobira TazličBlh plitcDiB, m iic. \m 1« r«tevU pri tvidki B.8E. Sfeabernč ».^"JTio Zaloga pobištva UdeUva vseh vrtt blaiin, žimnL', pere %n\ct divanov, otoman in vsa snatlijof1! taprtniika deU po najug dnrii li cenah. V zatogi imam tuđi m rs o travo. Pefer KobaV zaloga pohiitva in tapttn ška delavnica, Kranj. 10784 ItUka izblra c\ Al\H vazirkev, dvakoles In iiva.'nih stojtv počeci. f. BiTJEi. unum, m trg 20 fokttea, »tr»Ai mid\ snai ta rizu itiij; fJTRS£itJjeA" Tovanu d»»feoles ia o.r^Skth voiK'ov L\n\\m* ItHifib tišti 4 ~ ^astnb ifea 1. PozorTTrim\! Za sestavo bllanc, urtrditfv Ugn"-\k'h Kuj £ in iiiunov ter druga podobna Jela se priroioifa perfektan knjiauvodM-blan^nik. Gre 'udi nadt'e!.». Ponudbe od .Bilajičnik 9652* na upravo S-ov. Naroda. 9o52 Ssmosloioi Irsli trezni in sanesliivl. dobro izvežrv.ni 'tuđi t d?U te) dobij > za s'alno ptoti kavciji iazno kr-iifekcijskn cielo na dom VpraSa *•© v Linbijanl, Emonska cc-t *l g-l v paami. 10991 Vila na »rdaj. lm* pet sob, klet, verardo, bef^on, postransko pos!cp: r, sadn: \*rt in vrt za zalenjavo. — Krasna te«<3. — Orf ptujske gimnarijc samo pet m;iut odđatiena. Sf*n.o--*nie na t*zpr>iago. VICA VA PRI FTLJU ST. 10. ___________________________11247 DVOKOLESA mali motorJJ, otročj« vozički, štvalnl ttroji hi rnevmat'ka najceneje, „THIBUHiT Lubliaoa Karlovska oasta 4 Za prevažanje tovorov z automobili r»o zmernfh cenah se priooroCa Jugo* Avto, d. z o. z., Ljubljana. TeleJon 5tev. 236. 1092« tw BONACE« —, *. BELEZIfl KOLEDAR*. 1923 se doW v vseh večjih trpovl-nah s papirjem ali direktno v tovarni -- I. BONAĆ sin, LWB'UNfl. --Gana 15 D 8 pa4to 18 D Ta tedensk! koledar se priporoča občin«k'm fn dm^m uradom, obrtnikom tn tttvj n<«om, ker je kras vsaki *ob ali pi- I iarrriv praktično sestavtjen f I - in tiskan na lepem • | >: pa pir ju. :•: ^ ^^ Proda se taKo] possstno i novo* krasno zidano vilo, x velikim vrtom v Ljubljani. StaMv»n{e kupcu na razpola«o. Naslov povc uprava Slov. Naroda. 11417 uesalni salon za dame O. Fettich - Frankheim Ljubljana, Kongresni trg 19. El. massage lica — Mankure Mrv8n]e i l# Ortaf IMnnc bvriMieJo m vsa latM dela Parfumerija.___________________Parfumerija. «xw-.w ....... !Nmm■■■■■■■ iii.iiii iiMOTnTrwii^wg^wwiTW^U:At;.^aaaW^ Priporoča slav. občinslvu vse domaće najboljše ščetarske iz-đclke na drobno in debelo. — Trgovina: Resljeva cesta 2. C. J. Hamann, Ljubljane. 1113c TTlii i Wtfiio»a 12. \ rvršujtr. B|f!a*evaaja ter Qtt?>ravfla f\z- \ »♦viriet ia harmosiiev speci e!nj stroko?- ] bo, točn« in ceu* i tirzs&rsivo ia &&L 'afjalca P.SemkQ, LiBfe. WmW |e otvorila delavn;co in proda;a!r.a « Sfavhno in nnrfp'no mizaraivo-JOSIP &B1CA,. LJUBLJANA, Dunajska cesta, Za Bcži^radoin t>i. 6 se priporoča za vsa v to stroko soadajoča dela. 10918 Prava turSka električno pražena in mleta I zajnmčeno popo'norra člsm in ofiliko-tnna z z'*?to l'olajno, se dobi vsak d?»p «"'e^?! naicfnce -amo p:l t\.rdki Javo R. Jovanović, Tu/.la CBosna). Ra.--fO§ljnmo v po-tmn zavitkiii od 5 krr n.iprej p*> pcvztt-u. '-(,4-» Izvanredno popravljen! !L0KOi-iuBIL I j promptno sa silnice Zagreb I i Ljubljana VVoif HP Wo!f HP 1903 10 ">0 1914 «2 /U) I l'^S 15^25 19?0 70 -HW I 11*17 l?0'32 1913 S"i.i ;0 1 1912 24/^ 1912 ICO 150 ' lOm 30 50 1903 13 X 150 i ^"»0 4'VSO !t)08 1^0 200 I 1921 54 75 1916 ^57 4S0 | Lanz HP» lanz II? 101? 10/20 1916 5O70 1912 15 26 l°2\ 60 90 i 917 20/30 1914 70,11 '. ( \ >\r 17'?^ 1 rog 85;l?n I 1912 26 42 1913 1C3/13O I !912 .'M'-N 1921 170^1.") i j 1914 38,5/ fi 1910 260,330 ! VrS.ići i sannhodii lokomobili i i.vih Mc'ičin«. — Lokomcbiiko-j 'l.vi .22, 3? cm. — Jcdnof*od:^-rje t'.'omiCko janstvo. Pi.oraz-j redno genrrn'uo popravljeni, ! savjesno is', žagae naprive in stroj« sa obdo-lovamje lesa vsake vrste, najnovejše konstrukcije, dobavi lakoj po najnižih cenah l jugo&lo-van-kfga skladišna — WELE£BWSIiSE9 WIZN XIIL — Breiienseerstrasse 56. 10506 Specijalno elektrotehn. podjetie za stro-kovno gradnjo telefonskih centra! vseh sistemov, napeljava hiinih telefonov in zvoncev. Prevzemanje vseh v to stroko spadajočih pop::vil. Zgradba elaklričnih naprav visoke napetosti.. kaneeslI«nlr»BO elektratebnttao pod]«tie 11334 LjiMjna, Si. Petra enta tt. 30. Najvežji davki ^m katere plaćate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat Še sitnosti. Poskuiite enkrat s Hustrovanfm katalo^ofi tvrdkc H. Suttnor, (mctnlk Henri Malr«)s Ljubljana •t. 3. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, špedjalne znamke P1KO* ii lastne tvornice v Svid, kakor tuđi druge dobre žepne ure, lapestne, »vetilne In stenske ore, verižice, prstane, zapeatnice, uhane, namizno oro dje, krstna In birmska darila ter vso drugo zlatnino in srebrn ino. Pa tuđi porabne predmete kakor: ikarje, nože, britve, lasestrižne In bflvske stroja, steklorezce, doze za tobak. s val Čiče in smotke, naŽi^aCe in denar-—— ■ niče kupite dobro in certo pri tvtdkl: N. SUTTNER« (Imetnik t%*nwl MalreK Mubljana St, 3. TUNGSRAM <*» Kii, pslilki! '■- NSje podpfsena naznanjara cenj. ob?instvu, da t novim tetom otvoriv? tovtrno sa izdelovanje vseh vrst pol edelskih strojer. Tovarna je opremljena z modernim! ftroji, kakor tuđi tisposlena z izkušenimi strojnimi ključavničarji, vsled Česar sva v stanu izdelovati prvovrstne stroje po nlzkt cenl. Sprejcmava tuđi vsa najtežja popravila in druga v to stroko spadajoča dela. Zraven imava tuđi dobro vpeljano mizarsko delavnlco, opremljeno z modernim! strojl ier sprejemava vsa pobiitvena in stavb«na dela za točno in solidno postreibo, po najnižji cenl. **■ SpRfnufa tnffi ra mĐssko - Uaibeaa de&L -m Se vfjndno priporočava Jakob Pučko & Košta tovarna kmetiiskih stroiev Budina — Ptui« (i: HAKBUEG ^GUTaA^rTOr^a !nCSSn30S3Qavr;^i?r TSSCj Vozne lisike tor vsa potrebna pojasu i1 a izdaja: zastopnik za 53ot5erti,*T?s £043 Ljubljana, Kolodvorska ulica 26' iJ^«rka^^a^^^^s^^^ra[^|i^tt^ld^a^cf^iAa%a^i^^Mer>ir^!- iii¥li*l \illl ¥\\\ n 1 ; I I ; ljubljanske okolice v LlubUani S i i ! naznanja svojim v£aga!cem9 da > i bo obreitovala s 1. januarjem 1923 i I ..I ^^^ jim. ^^. --- - ■ i i i -__ i ■ i OB f%\ i ! %# Q I > i I | Vaša žena! Vaša hčerka! ■■■• Vaša prijateljica! i imajo vse enako željo ZA BOŽIČNO DA RILO dobiti ~£.yjJ^JL*i..l.H..^.L^31: (žem?cr) C. J- Hamann, Ljubljana, | Mestni trg št 8 — Izuanredno nfzhe cene! — tWWWW*WtMM*HMIMIIIUUIIIIHimilMinMt**l»HmMMHMlMI>MMMW splofina Industrijska In trgaosfea drn2ba z o. z. LJUBLJHnH, mikloSlčeua c. 15 Z našega skladišča v Ljubljani nudimo, dokler traja zaloga: Podhoe za honje ^StyrlaM feaolne mllnCke Vile, leklene, s 4 rog1)l, 12" dolge Hladloa za gramoz CSctaofterschI9geI) Cneke za pete, u zabollh po 50 isg SolnCnike, znamke „Staedlsr" nPucd44 bolesa. ===== Cenc zelo ugodne! ——. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. ______________.___________________________------------------------------------------------------------------------------------------------------------^-------------■—■—-——^——^"^—^—^^.^» Ustsnouliena 1900, Delniška glavnica in rezervni zakladi cea K 150,000.000.—. Čekovni račun: it 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Tel. it 261 in 413. im v tasta« strate spatal^ta Obrestuje vloge naj-ugodneje. Prodala sreike rai- redna lote- riie. Podružnice: Breiloo, Cal|ef Oorloa, Kran|f Maribor, Metković, Novi sad, PtuJ, Sara-Jtvo, Split« Trst. Stev. 292 »SLOVENSKI NAROD« dne 24. decembra 1922. Siran 17 Trgovina In Industrija vseh vrst iM*dlol-J»klh, klrtirglsklh In ortopedljsklh aparatov, kanial, kakor tudl rasllema pas«v« za dame, obvazlla In zdravstvena potrabsčlns. Splošna popravila kakor brušenje, bakrenje, nik-janje In struženje vteh vrst kovin In oštrin. 3. BESEDNIK IN DRUG UubUana, Preiernova ul. S. illl POPRAVILA AVT0M0B1L0V. Predo1o*an|o in Izdolovanfo novih karosori], lakiranje in poniklu**- Prodala Ipedlalltet: St«yr avtomobill, angleSKt B. S. A. motorji In bicikli, francosfce ailehalln :,Cable" pnevmatikr, amcrik. Vaouum olje, mast. bendn In garaiiranjc avtomobilov. Strokovno solidno delo In zmcrne ccne Jogo-Avto d. z o. z, Ljubljana, Dunajaka cesta št. 36 I Naznonilo. 3 I Naznanim vljadno, da do preselitve v novi lokal, 1 Selenburgova ulica 1, sprejernam vsa naročita za čevlje 3 po meri in popravila vsake vrste, ako ravno čevlji nišo pri I meni kupljeni ali izdelani, v provizoričnih prostorih, to je 1 P0LJ4NSK1 NASIP 40 II. pad«tr. (stara onkrarna), I kjer se nahajam z delavnico in zalogo čevljev, Franc Szantner Ljtiiljasa, ivadlalist za •rtopt- Hlaa ta •MtoallM obvnla a trammc s lm«. ] jj Uvozna in izvozna trgovina i PETRA JIIIIITItl • SKOPLJE J Karodjordjeva ulica 54. - Telefon Jt 12. i Haivečja In najstarejla trgovina s kofantl i v Južni Srbiji, uvaia in IzvaZa vse vrste 1 surovih govejlh, ovčjih, kozjih, |an1% \ o»«»wm* I » U&9 000L I I NAZNANILO. ' Tvrdka PETER K0Z1HA & U tovarna čevljev - Tržič, Gorenjsko je otvorila 20. i m. svojo drago lastno pro-daialno od „K. P. 11381" na upravo Sloven. Naroda. 11381 Mlad gospod drž. vridnik išče poznatija s itarej$o gospodično ali vdovo vsled konverzacije v piostem času v Italija načini. Ponudbe pod .Zimski večeri 11316" na upravo Slov. Naroda. 11316 Makovo seme za potiče nu 'i po nizkih cenah SEVER & KOMP, Ljubljana, _______Wolfova ulica 12. 1U9I RrolaJKl pcmoinik Želi mesta. Najraje kam na Dolenjsko. Gre pa tuđi drugim Ponudbe s pogoji na upravo Slov. Naroda pod „T. T.— 11337" na upravo Slov. Nar. 11387 Ha]hno posestvo. Hi5a z 1 In pol johov (njiva In aadni vrt ) na drž. cesti na prometnem kraju se proda za 250 dol. Dopisi na upravo Slov. Naroda le do 1. jan. 1923 pod „Priložnost 11386". 11386 Malima hiiloa i dobro vpetjano trgovino i meSantm blagom, pripravna za samca, v industri)-skem kraju na Stajerskem, je naprodaj. Zraven se proda le ena parcela za zidanje. Cena po dogovoru. Naslov rove uprava Slov. Naroda. 11394 Prvovrstni delavci *m galanterijska dela $e iščejo. Natančne ponudbe a spričevali, zahtevo plače in navcdbo rcfcrcnc na »PELLIS«, Split, Dalmacija. Vžigalno vrvico (ZOndaohniir) zajamčeno sigurno, znamke »Btckford*, nudi najcene e J. Razborlakt Šmartno pri Litiji. lstotam na prodaj 5 vagonov lepo suhih bukovih drv. LOVCI POZOR! Kupujemo po naJTiijih dnevnih cenah: KOŽE LISIC. KUN, DTHURJEV. JAZBECARJEV, VIDER Ili DIVJIH ZAJCEV. Franc $malc9 Ljubljana, MARIJIN TRG 1. 111» FORO Avto 22 HP i •••ktrlta* raiivtt-\\*vm la samop«f9B#iB ▼ to-brem atanla eeno proda JUOO-AVTO d. x o- z. L|«bllaaa._____________11254 Vsled razpustitve oddelka se pro* dajo— do kler traja zaloga moški navadni čevlji po K 500-, ženski visoki čevlji po K 450.- in 160.-. Razni luksuzni čevlji po lastni ceni. H. KENDA. LJUBLJANA. Mesrt. ni trg it. 17. 11036 Sprejme se kompanjon s kapitalom od 150.000 Din za eksploatacijo brezkonkurenčnega rudnika, vzame se tuđi po soji lo proti gotovim odstotkom na podjetnem dobičku eventualno se tuđi proda ćelo polje rude. Ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod „Ruda 11388". Hi P*|: Turbina (Spiral) do 75 1 ?ode v sekundi, z artomatitoim regulatorjem, fina, popol-noma non, i?k. fabrikat. CcyI 100 m9 ielezoe (Flosseiseo) S mm X 180 mm premera« Stmžilnik za let 280 mm ?tiioef no?, žclczeo, oa pogon. Velika centralna peč, pripra?na tuđi za Tečjc to?arae ali sa-silnice. Ponudbe na: 4Mftp kHMip Redci ob PakL 11233 Gaaa aa prate lovski m »Ptifor" 5 mesecev $Ur, pri A. Podlesnik, Sv. Pcter, Savinjska dolina. 11318 Prodalalko za trgovino z mešanim blagom sprej-mem takoj ali pozneje. Ponudbe rod .1. D. 11348' na upr. SI. Nar. 11348 Velike prazne zaboje v vsaki množini kupuje tvrdka EMIL LAJOVIC & DRUG. d. d Ljubl;pna*Moste. 11173 Naprodaj imam tračnice za ozkotirno že* leznico. NaaloT pove uprava »SloTenskega ____________Naroda«. 11172 y PRODA SE ▼eĆjf množina želcznih obroćov po ugodni ceni. Poizve ae v to var ni MILARNE IN SVECARNE d. d. NA GLINCAH. 11042 ~PROOAJALKA, izvežbana v manufakturni in fipe* cerijski stroki, s štiriletno prakso, ve&ča alovenskega in nemškega jezika. iŠče službe v večji trgovini. Gre tuđi na deželo. Vstop takoj. Ponudba na upravo »Slov. Naroda« pod »M. O./1U28«.________ Trgovskega vajenca, 14 let starcga, z najmanj dobro dovršeno ljudsko Solo in pjsamiškepa praktikanta, absolventa trgovske Sole, steno« grafa, sprejme L. FURSAGER, RADOVLJICA. _____________________________11053 Kupim hišo v LfoMfanl, ne veliko, najraje enodra-žimko, Čc mogoce z vrtom. Stanovanje mi mora biti tako} na razpolago. Po-sredovald izktjučenl. Ponudbe s ceno na poiioi ptedal 159, Ljabljana. 11365 PRODA SE 200 delnic Slovenske trgovske d. d. 50 delnic Trgovske banke d.d. 15 delnic Hrvat, eskomptne banke Ponudbe na upravo SI. Naroda pod „ROF11O32". KAREL C!fxL^"ll ■ mafV ul !■■■ Baa "a*^ M \tJd msa -Jzaa Sa LI SP. SISKA, CELOVSKt\ CESTA ST. 72 PRODAJA drv in premoga na drobno in dsbelo. Uandiifi p^iIP^ ^ UgUUIIU g»>j dtSii^ • Ker sem preobložen s posfi osobito radi nameravanj gradbe večje elektrarne prodam prav dobro vpeljane podružnice (trgovine z rae anim blagom) na Bledu, v Goričah (z 2 hišama) in v Senčurju. Reflektantl naj slavijo pistnenc ali ustmene poimate natavnost na moj naslov EDVARD DOLENC. Im etnik tvrdka Franc Doienc Kranj. Nailepia zabava v ficmsčem kroon za božične praznike |e ki Vam jo preskrbi dober gramofon z lepimi izbranimi pio-ščami prvovrstnih orkestrov, solistov in pevskih zborov. Vse to imate v največji zalogi Rramofonov, p'o§č in vseh delov: F. DEBELJAK, LJUBLJANA, Sođna ni 5 Akcijonarsko društt/o za saobraćajne in železniške potreba luinđ ziim LjflHiaoa, MMi m\i 39/1 ^tica. mm TratalM zt normalne in poljske železnice, za opekarne, gozdne industrije in druge vrste industrije. Transportni ▼ozot! za les, zemljo, premog in prekucni vozički> Ogibalnloe in okretmlntoe. Lokomotivo za normalne in poljske železnice. , Okoiesie za poljsko železnico. : Vse promptno iz skladišča po najnižjlh cenah. * - —-■* i ŽARNICE, kupuje In vporaNja Zahtevajte „MEDICINAL KONJAK" z znamko „ALKO — modri križec" in najffinejSe krem liker je! „ALKO", LJUBLJANA, KOLIZEJ. ---------------^^-^^-^------- —_____________^_ Jadranska banka - Beograd. D» ilnuia: Oii 60,110.- Bnenra: Dio 30,000.030.- Podruinice: Hoif Cavtat, Colfo, DvkroTnik, Horoofnovl, .folsa, Josonioo, Korčula, Hotor, EranL I4«M|aul Marikor. Motko^ic, Provalio, Sarajovo, SpUt, Šibenik, Triio, Zagrob. AlM#rllcanslcl odd^tofc. Naslov za brzojave: Jadranska. Afiliirani zavodi: Jatraaska vaakai Trst, Opatija, Wien, Zadar. rraak lakaor f tato Bank, Cortlandt Street 82, New-York City. lanko TnjOilavO 40 ChiU, Valparaiso, Antefogasta, Punta Arenas, Puerio Natales, Porvenir. Stran 13. »SLOVENSKI N A" RG u*. *■*• decembra 1922. Stcv. T)2. ^3 LIVJUvVJI 1 I IMIV ^/VV Laittnina ia titk »Narodoe Uskarae«.