G, Anittaš'sttčne slovans o-italijansne ženske zveze za Vzhodno primorsko oftrož e J- ★ št. 2. Ajdovščina, 16. marca 1946 Junaške žene v coni A ^ne 7. marca so sc zbrale v Trstu žene iz Vse cone A od Bovca in Gorice, preko Tržiča R .Trsta vse Kot je bil kongres na eki manifestativnega značaja, tako je bila n erenca v Trstu delovna. Žene so se zbra-e’ da tu skupno pregledajo svoje delo in uspe-‘e In da si zadajo v teh odločilnih trenutkih n°Ve naloge. V sestrski povezanosti so Slo-yenke, Italijanke in Hrvatice ugotavljale, da *jo vzgojo otrok še vedno v rokah fašistični , ^enti in da je bilo prepovedano govoriti v ^ o Titu in naši borbi. Proti temu so to-^»ce vložile pismen protest >. Najgloblji vtis so zapustile pri vseh navzo-,. . “esede tov. Filippi Francesche iz Trsta, c. 'e dejala: »Vsi oni, ki govore, da so Sloven-, Proti Italijanom, delajo to zlonamerno, ker If°?.^0 vnesti med oba naroda razdor. Mi Julijani, protifašisti, ki se že več časa borimo uPno s Slovenci, vemo da se bore Slovenci S?.n'° Proti fašistom, pa najsi bodo to Slovenci 51 Italijani. Reakcija nas ne bo prevarila z , Sedann, ne z obljubami. Borili se bomo do s°nčne zmage demokratičnih sil! Borili smo s poštenimi narodi in s temi hočemo živeti ^ “dru in svobodi! Ob zaključku je poudarila, bodo rešeni vsi problemi tržaškega delov-,eža ljudstva edinole s priključitvijo Trsta Jušoslaviji!« > diskusijo je prevevala nepremagljiva 0 ia: »Hočemo k Titovi Jugoslaviji, hočemo Potati VII. federativna enota FLRJ! Ponovno . e žene izjavljale svojo pripravljenost na naj-žrtve in najtežje napore, samo da dose-1,10 svoje s krvjo zapisane pravice! I-c nekoliko ur po tej konferenci so juna- mesp », - ur po tej turnici j^k^cne Trsta sprovedle svoje izjave Ponovni so bili primeri, da so »Čerini« lrali naše žene, ko so hotele na svojih do-izobesiti zastave. Dve tovarišici iz ednja, kj sta potegnili čez cesto vrvco in n)o obesili zastave, sta se le s težavo rešili Ig aretacijo. Višek pa je dosegel teror dne Šle" marca popoldan. Takrat se je pripeljal v edenj jeep z dvema angleškima vojaškima ,cjstima. Ustavila sta se pred cerkvijo in otrila zastavo z zvezdo, ki je visela na zvo-£ u- Čez nekaj časa sta se spet odpeljala. • 6z kake pol ure sta se vrnila s še enim ^.ePom, s tremi člani civilne policije in nekim *Vl no oblečenim moškim, ki je držal v roki ^trelko. Sledila sta jim dva kamiona ci-_ n® Policije z brzostrelkami. Ustavili so se e cerkvijo. Takoj se je zbrala velika mno- Na kraju zločina ▼ Škednju, kjer je civilna policija izvršila množični umor, katerega žrtev je postala tudi žena, mati treh otrok. žica ljudi, da bi branila svojo zastavo. S posebnim junaštvom so se za simbol naše svobode zavzele tovarišice. Eden izmed policistov je dal strel v zrak. Kot da je bil to signal, so začeli streljati trije drugi policisti v množico. Že prvi streli so ubili članico sektorskega odbora v Škednju tov. Genso Giovanno, mater treh otrok! Njej je sledil v smrt tov. Giorgio Bonifaccio. Ranjenih je bilo 24 oseb, med njimi 7 tovarišic, ki so najbolj ogorčeno branile zastavo. Med ranjenci so bili tudi otroci. Vsi navzoči so se globoko presunjeni poklonili junaški žrtvi žene, ki je morala dati svoje življenje, ker je branila simbol .naše borbe in svobode, našo zastavo, in to danes, skoraj leto dni po zmagi nad fašisti! Junaško ženo so pokrili s slovensko zastavo. Med navzočimi že- nami pa je šla od srca do srca neizgovorjena prisega: »Maščevali bomo Tebe, mati štirih otrok, Tebe tovariš, ki si padel kot žrtev fašizma in vas nedolžne otročiče, ki ste ostali brez matere s tem, da se bomo do kraja borili za svoje pravice in ne bomo klonili pred nobeno žrtvijo.. Vaša žrtev nam bo dala moči! Vsa cona A je odgovorila na zločin v Škednju s splošno stavko. Na tisoče in tisoče žena iz vse cone A je v zadnjih dneh demonstriralo in zahtevalo odstranitev civilne policije. Ves Trst je poplavilo moreje zastav in na tisoče letakov po tržaških ulicah je izražalo zahtevo ljudstva po razpustu civilne policije. Žene so vse do zadnje po vsej Jul Krajini podpisovale resolucije, s katerimi zahtevajo razpust civilne policije. Pogreba žrtev v Škednju se je udele* žilo nad 150 tisoč ljudi iz vse Julijske Krajine. Ogromna valujoča reka ljudstva je predstavljala eno samo manifestacijo za priključitev k Jugoslaviji in obenem demonstracijo proti fašističnim nasiljem. V zadnjih dneh so tudi druge žene iz Skednja in Trsta pokazale mnogo junaštva. Pogosti So primeri, da so se neoborožene žene borile zaradi zastave z oboroženim civilnim policistom . Policaj Grazioso je vihtel nad ženo gostilničarja Medizza pendrek in jo s tem prisilil, da je snela zastavo. V drugi hiši so trije policaji pravtako prisili vratarico, da je snela zastavo. Strgali so ji zastavo iz rok in odšli z njo. V ulici Luiggi Rizze št. 6 so člani civilne policije nasilno iztrgali hišnici zastavo in jo odnesli. V Via Colognia je član civilne policije ranil v glavo gostilničarko, ki ni pustila, da bi snel z njenega lokala zastavo in jo odnesel. Ker so branile zastavo, so bile aretirane tov. Marsich Ida, Marsich Lucia, Anica Trošt in 'dijakinja Ferjančič Neva. Policist je udaril s pestjo v lice tov. Touh Vero in jo odpeljal v Coroneo. Znan je primer naših junaških žena v Greti. Dne 10, marca okrog 11, ure šo prišli na Greto trije člani civilne policije in hoteli sneti z zasebnih hiš zastave. Prebivalci so se takoj zbrali in protestirali. Policisti so dvakrat ustrelili z brzostrelkami proti množici, vendar na srečo ni bil nihče ranjen. Barbarski postopek je izzval med navzočimi val ogorčenja. Žene so navalile na policiste in jih preteple. Policisti so začeli prositi: »Mi nismo krivi, mi smo samo poslani.« Eden izmed njih je zbežal in se skril v cerkev. Kot se žene iz cone A junaško borijo za svojo zastavo, tako se tudi sedaj bore zaradi krivične ukinitve slovenskih šol. Junaštvo naših žena je zraslo iz dolgoletnega trpljenja, iz dolgoletne borbe naših žena proti fašistom, ki so nam požigali domove, zapirali nas in naše družine, nas ubijali in nam zastrupljali naše otroke s fašističnim duhom. Junaštvo žena je vzklilo iz nepremagljive volje: Do kraja uničiti fašizem ali umreti. Zato nas ne bo nihče premagal. Borile se bomo do dokončne priključitve k Titovi Jugoslaviji! v Žene Vzhodno-primorskega okrožja Trstu Zločini v Skednju in v Trstu, kakor tudi po ostalih predelih cone A so izzvali med fiašimi ženami val ogorčenja. Povsod se udeležujejo demonstracij proti zločinskemu početju civilne policije in jih tudi same organizirajo. iV naših ženah se je zbudila spet tista borbenost kot v časih najtežje oborožene borbe. Kot žene v coni A, smo tudi me pripravljene žrtvovati vse za naš končni cilj, popolni zlom fašizma. V noči od 12. do 13 marca so žene jz vseh vasi navdušeno darovale za naš junaški Trst. Kdo bo spal, ko kliče Trst! To je Jiajmanj, kar moremo narediti, da pomagamo fcašim borcem za pravice J. K. s hrano. Kdo bo popisal vse naše žene, ki so to noč nabirale darove. Navedle bomo lahko samo 'drobec. Žene v Ilirski Bistrici so tekom dveh ur nabrale 212.40 kg moke, 196 jajc, 189 kg krompirja, 1.000 kg fižola, 43 kg graha, 1.25 kg masti, 1 salamo, 6 hlebov sira, 23 mesnih konzerv 40 paketov Rdečega križa, 640 cigaret in |17.365 lir. Tovarišica Slavec Francka, vdova padlega partizana, s tremi otročiči, ki se preživlja samo z delom svojih rok, je darovala 8 kg krompirja, 30 dkg masti, 2 kg fižola in 1 jajce. — iTovarišica Koren Marija, mati 6 otrok je darovala celoten paket RK. V Podgradu je stara ženica, mati treh partizanov, ki živi v veliki revščini, darovala za stavkujoče 30 kg krompirja, medtem ko je žena špekulanta Bavdeža dala s amo 5 kg krompirja. Žena delavca Grka, ki živi samo od živilskih nakaznic je darovala 10 kg moke. V Postojni je sedemdesetletna tovarišica Mrak vstala ponoči in prinesla 15 kg krompirja: »Otroci so mi prišli povedat, da zbirate za Trst, pa sem takoj vstala. Mnogo nisem živili tega okraja prvi kamioni natovorjeni z že ob 6.30 zjutraj v Trst. V Branici je izjavila žena, vdova po partizanu: »Vse so mi požgali, moža so mi ubili. Zato bom pa dala vse kar morem za naše junake, ki še danes trpijo pod fašizmom in se bore proti njemu!« Nešteto je primerov žena, ki so se izkazale v pomoči našim junakom in žrtvam fašističnih zločincev v Trstu in Škednju. Nabiralna akcija še ni končana in bo trajala vse dotlej, dokler ne bo dala vsaka svoj prispevek za borce. V nekaterih vaseh so izjavile žene, da bodo darovale še in še, dokler ne bo vsa Julijska Krajina priključena Titovi Jugoslaviji. Žene iz Škocjana, Matauna in Betanj s4j poslale stavkujočim v Trstu sledeče pismo1 j Z vami smo tudi me žene, slovenske ®a’j tere, katerih sinovi so dali svoje življenje zJj svobodo, prav tako kot so ga dale žrtve ' Škednju. Naša srca so še boleča zaradi izg»^ najdražjih, vendar je ta izguba zbudila v naS še večjo pripravljenost do žrtev in še m0'1' nejšo zahtevo po pravični razmejitvi. Me že j im' ne smo z vami, junaki Trsta! S stisnjeni1 pestmi vas krepimo, borci rdeče zvezde! Na' ša pot je pravilna in vodi v zmago! Vztrajajte v Trstu! Vam bo šla največi1 zasluga za osvoboditev Trsta! Žene iz Škocjana, Matauna in Betanj*' Žene iz Ilirske Bistrice so poslale slede4* resolucijo: roti Medzavezniški komisiji v Trstu! V dneh, ko ste tukaj v naši J. K.i ^ odločate o pravilni razmejitvi, vas tudi me ne iz Ilirske Bistrice pozdravljamo! Prepričani smo, da boste pravilno razum* li zahteve našega ljudstva, ki se je skozi yeS! čas borilo proti fašističnemu nasilju ter s' j krvjo m žrtvami začrtalo svoje meje. Zato danes odločno protestiramo pr° nasilju in zločinom, ki ga danes vrši civim* policija nad našim prebivalstvom cone A ^ zahtevamo odstranitev vseh fašistov, ki so d* | nes še nameščeni, predvsem razpust civil®* ( policije; ker bomo le tako lahko prepr«*! zločinska dejanja, ki si jih ti izmečki upal° še vršiti. s'- j Prav tako zahtevamo tudi, da se U^f prepoved slovenskih šol, katero so izzvali šistični elementi! - j Le z odstranitvijo fašističnih izmečkov zagotovljen mir, za katerega smo toliko *r tvovali. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Žene Ilirske Bistrice- Svojih domov ne krasimo samo zaradi mednarodne zavezniške komisij ampak tudi zato, da se okrašeni pripravljamo na priključitev k JugoslavU1 to, da se naše vasi, ki so pokazale toliko r naštva in požrtvovalnosti, okrašene kot 1,6 prinesla, ker nimam, a kar imam dam rada za naše junake, ki se bore za Trst in za nas vse.« Ko so žene iz okraja Herpelje-Kozina, ki šo bile zbrane na demonstraciji, slišale, da je treba pomagati Trstu, so izjavile: »Žuljave noge imamo, ker smo hodile mnogo ur daleč, vendar danes ne bo nobena izmed nas spala, (dokler ne bo šla hrana v Trst. In res so šli iz S temi besedami je zaključila svoj govor na proslavi 8. marca tov. tajnica iz Črnič. Mnogo globine je v teh preprostih besedah! Naši domovi in naše vasi morajo biti danes verna slika primorske Slovenke! Pričati morajo o vsej njeni borbenosti in njenem sovraštvu do fašizma, pokazati morajo pa tudi vso njeno ljubezen do domovine in naroda in vso požrtvovalnost, ki izvira iz te ljubezni! V dolgih 25 letih trpljenja pod fašizmom smo si neštetokrat slikale tisti dan, ko bomo priključene k Jugoslaviji. V duhu smo zrle okrašene domove in morje zastav. Iz tihe želje in sanj mnogih let pa je s priključitvijo žene v narodno osvobodilno borbo zrastla borbenost, nepremagljivo junaštvo in požrtvovalnost primorske žene, ki je žrtvovala mnogo; čestokrat tudi najdražje, samo da uresniči sanje dolgih 25 let suženjstva. Nešteto je primerov naših bork, ki so žrtvovale svoja življenja za resnično svobodo Slovenskega Primorja v okviru matere Jugoslavije. Kot svetal primer junaštva in požrtvovalnosti nam je mati 3 otrok iz Skednja, ki je žrtvovala svoje življenje za simbol svobode, za našo zastavo! V našem imenu in v imenu vseh padlih junakinj moramo okrasiti svoje domove ne le zato, ker hočemo dokazati zavezniški komisiji svojo upravičeno zahtevo, ampak tudi za- na P1 ri- ! veste pripravijo na svoj veliki dan ključitev k Jugoslaviji. Tovarišice iz Črnič so stoodstotno pom*, i gale pri krasitvi svojih domov in pri gradu slavoloka, ki je ponos Črnič. Žene iz Črnič se zavedajo, da bodo lanK le s popolno enotnostjo pospešile naše d«1, in s tem našo dokončno zmago. Med njimi a j prepirov. Predvsem pa so nam Črniče zgl® 1 j kako morajo delati složno vse organizacije vasi, če hočejo doseči uspehe, Redki so se,, I zberejo samo žene al' Stanki, na katerih se samo mladina. Čim se postavi pred vas e* loga, skličejo vse organizacije na posvet i* skupno se pogovorijo, kako bodo nalogo f* šili in kako si bodo razdelili delo. Žene iz Črnič so za časa borbe mnogo P0 magale naši vojski. In tudi danes so še tese* povezane z vojsko, ki nam je priborila zm* go, in ki je garancija, da naše žrtve niso bi* zaman! Pred kratkim so šle delegatke iz & nič v idrijsko bolnico obiskat naše borce. ^ ta obisk so jim pripravile 8 kg finega pecWa' 112 jajc, 2 in tričetrt litra žganja in 2 parS klobas. Vračale so se bogato nagrajene od hvale borcev, ki so žrtvovali svoje zdravje z* svobodo Primorske! Bile smo v Dne 24. in 25. februarja je bilo plenarno ^sedanje Glavnega odbora AF2 v Beogradu, fisle so zastopnice Hrvatske, Kosova in Me-j K Črne gore in Slovenije, prišle so za-v^Pnice Slovenskega Primorja in Trsta, pri-so kmetice iz Bosne v slikovitih narodnih osah, prišla je zdravnica iz Skoplja, prišle ^ delavke iz beograjskih tovarn. Zbrale so "e la delovnem sestanku, da podajo obračun ® a> ki ga je do sedaj opravila AFŽ organi-j .Cliai kot ena glavnih množičnih organizacij (yds.ke fr<>nte. Prišle so, da podajo obračun a in nove smernice za dobo po največjem ®]niku naše zgodovine, po slavnostnem spre-, ustave Federativne ljudske republike Jllgoslavije. ud ,Delegaciia iz Slovenskega Primorja se je e u Pienarnega zasedanja, da izpove še n rat odločno in trdno voljo vseh ženskih n°žic tako Trsta in Gorice, Vipave in Pre-q h Materij in Cola pri priključitvi Trsta _ /-vf Tnliiolro IrriirinP Ir TOJliPri k materi j m celotne Julijske krajine goslaviji Z občudovanjem smo zrle na ob-„ CUl1 dela, ki ga je podala AFŽ organizacija, 8la^V°i 'Judskih množic, ki je prav v Jugo-Bj.Vlii v ogromni meri prekosil napore po zad-jij! v°jni prizadetih narodov. Opozorile smo kal ko bijemo zadnji boj za dosego nes'^ na8e narodno osvobodilne borbe, da-la\> • Svilna policija strelja na tržaške de-p0l.e. jn nameščence, danes, ko zapira civilna 6e C|la borce za demokracijo, za Jugoslavijo, z nn,oramo zavedati, da nismo same, da so 2 n "d tudi nepismene žene Metohije, da so ^ kmetice iz bogatih banatskih polj, da aa * “ami Hrvatice iz kršne Like, da je z va .1 sleherna žena tudi najbolj zapuščene Jugoslavije. Ker 'una Celoti Pa je bila plenarna seja izrazito de- feja, so bili sprejeti sklepi, ki veljajo UvpT1 D'av za našo AFŽ organizacijo zone B. aost 111<)ranio trdno organizacijsko poveza-Ui|Bj ,lled okrožnim odborom AFŽ in okraj-VeS(. °ddori. Na drugi strani pa se mora iz-j))p*udi čim prej organizacijska povezanost okrajnim tajništvom in vaškimi tajništvi v lei *ega se kaže glavna naša napaka