Štev. 7.
V Ljubljani, 18. februarja 1910.
L. leto.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. '
Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji.
Dne 31. decembra 1909. je zborovalo predsedništvo Zveze na Dunaju; na zborovanje so prišli podpredsednik Stanislav Nowak iz Krakova, blagajničar Adolf Šustr iz Bojanova, tajnik M. Hajny in zastopnik Poljakov Stanislav Palka iz Bohnije; opravičil se je zastopnik Slovencev, tov. Engelbert Gangl, ki je bil zaradi zasedanja deželnega zbora zadržan.
I.	V koliko je napredovalo vprašanje o zadevi ureditve plače učiteljstva v Avstriji? Tajnik prečita peticijo, ki jo je sestavil in predlaga, naj se predsedništvo Zveze informuje takoj pri predsedništvu „Deutsch-osterr. Lehrer-bunda", je li se pripravlja tudi od strani nemškega učiteljstva kaka akcija, oziroma je li so pripravljeni Nemci, da se pridružijo naši akciji. To se je takoj zgodilo. Zastopniki Zveze so posetili kol. Jessena, tajnika „D-d. Lehrer-bunda", in ga obvestili o korakih, ki jih namerava storiti Zveza; tajnik nas je zagotavljal, da pojdejo Nemci z nami roko v roki. Jessen bo obveščal tajnika Zveze o razpoloženju v državni zbornici in ga opozori na priličen trenotek, ki bi bil dobrodošel za skupno akcijo.*)
II.	Tajnik referuje o današnjem stanju češkopoljskega vprašanja**) in o uvajanju vzajemnih stikov, med češkim in poljskim učitelj -stvom v Šleziji. Po dajši debati se je določilo, da se pozove poljsko Towarzystwo Pedago-giczne v Tešinu, naj se pričleni Zvezi.
III.	Za krakovsko zborovanje se določa naslednji program.
*) Naša Zveia šteje 25.000, „D.-oesterr. Lehrer-bund" pa 20.000 članov. Skupno akcijo torej za-poeneta dve napredni učit. organizaciji, ki štejeta mogočno število 45 000 glav. Mislimo, da pojde vkljub sovraštvu naših klerikalcev in vkljub nasprotovanju — Jakliča in Ravnikarja!	Uredn.
**) Danes so poljske šole tudi tu že na morav-
kili tleh. Uredn. g _
LISTEK.
Ivan Cankar: Hlapci.
(Drama v petih aktih. — Schwentner 1910.)
Kaj mislite, da po novih postavah učitelj ni več služabnik? Se zmerom je služabnik in hlapec, bolj upre-žen in bolj vklenjen nego najmlajši hlapec pri grun-tarju.
(„Martin Kačur" str. 35.)
Cankar si je izbral v tem svojem najnovejšem delu za predmet zopet duševno in prmotno bedo slovenskega učiteljstva, osobito kranjskega, ter je kakor dober poznavalec naših specifičnih razmer tudi dobro zadel. O tej drami, ki je proti nji klical kritik v „Domu in Svetu", če se ne motim, celo policijo na pomoč, par nadaljnih besed.
„Hlapci" po mojem mnenju niso nikako samostojno delo, temveč se ta drama večalimanj naslanja na Cankarjevega „Martina Kačurja" (Slov. Mat. 1906.), ker y nji srečujemo skoro
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 10 h.
iste tipe, kolikor se tiče v drami nastopajočih učiteljev, kakor tudi zdravnika, župana, župnika ter kovača. Tudi skoro povsem iste ideje razvija pisatelj v tej drami, in besede, ki jih govore osebe, so kakor odmev iz „Martin Kačurja". Samo čas, v katerem se vrši dejanje, je pomaknil pisatelj bližje, recimo v 1. 1907., ko so se vršile državnozborske volitve, dasi tega specialno ne označa. Glavni junak pa je ostal po svojem bistvu isti, samo da je prekrščen v Jermana. Kdor hoče tedaj „Hlapce" popolnoma umevati ter tudi uživati, mora prej prebrati še enkrat „Martina Kačurja", osobito njegov prvi del, ki je služil v prvi vrsti Cankarju v dramatizacijo. In pri tej priliki bodi rečeno, da je bila ta dramatizacija srečna misel in da je z njo Cankar izpolnil mojo željo in željo marsikaterega tovariša.
V prvem dejanju srečamo družbo učiteljev in učiteljic, župana in zdravnika, ki sede na vrtu pred županovo krčmo ter pričakujejo izida volitev. Nemirni so vsi izvzemši Jermana in zdravnika. Značilna je Jermanova izjava: „če izvolijo same svetnike ali pa same cigane, moja suknja ne bo nič manj zakrpana in moji podplati nič bolj celi." Ter: „Narod
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskana (telefon št 118).
si bo pisal sodbo sam; ne frak mu je ne bo in ne talar."
Vse drugače se razburja učitelj Komar. Širokoustni Bodomonte kot je on se navdušuje za „napredno misel" ter iz navdušenja pije danzadnevom na račun volilne zmage. Kdor dvomi o tej zmagi, mu je izdajalec. Medtem pa hodi župuik od hiše do hiše in — dela. Učiteljici Minka in Geni sta tudi „napredni", ker — no, ker je moderno. Nadučitelj takisto, a zato, ker mu menda kaže. Drugače je potuhnjen egoist, trs v vetru in dobro pogojen frazer, ki zna ravnotako balzamično govoriti o napredku kakor pozneje o cerkvi in veri. V to družbo trešči novica, da so zmagali klerikalci na vsi črti. In tedaj se razodene ono, o čemer je učiteljica Lojzka dejala, da bi bilo bolje, da bi se ne razodelo. Najhujši kričači se potuhnejo; postali so nakrat malodušni in ko koncem akta nastopi župnik, se mu vsi klanjajo, izvzemši Jermana.
Drugi akt nas vede v šolsko knjižnico ter nam kaže, kako se je povsem posrečila — vsaj na zunanje — izprememba mišljenja nekaterih učiteljev. Drastično vidimo to ob pre-
Naročnino, reklamacije, to Je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine.
teljstvu, ker drugi stanovi, dasi imajo morebit1 več takih kameleonov kakor učiteljstvo, vendar niso tolikega pomena in socialne važnosti kakor je ravno učiteljstvo. Razlika je pa še ta, da je plačilo neznačajnosti učitelju le drobtina ali celo pesek v oči, medtem ko se take metamor-fozače pri drugih stanovih plača s pogačo in dostojno eksistenco.
In razmere? Poklic učiteljstva sme pač zahtevati le značajnih mož, zakaj nemožno je vzgajati deco k značajnosti onemu, ki sam ni značajen. Česar vzgojevalec nima, tega ne more podati gojencu. Prvo, česar pa smemo pričakovati od značajnega moža, je pač odkritosrčnost, poštenost in resničnost.
In kako plačuje svet učitelja za poštenost in odkritosrčnost? V največih slučajih je plačilo pritisk, zasledovanje, da, celo naravnost uničenje eksistence, če on odkrije svoje nazi-ranje in prepričanje onim, ki jim je podložen, in njim to naziranje ne ugaja, tedaj nikdar ne izkazujejo spoštovanja in časti poštenemu in odkritosrčnemu možu, in ga tudi ne puste po lastni volji izvrševati dalje službenega posla. Nasprotno; napišejo ga oni, ki imajo vso moč nad njim v rokah, na črno polo, in sigurno sme pričakovati, da se mu izkuša pri vsaki priliki škodovati. Pod ničnostnimi vzroki se ga prestavi, ali bolje rečeno, disciplinuje iz službenih ozirov, se mu dela ovire pri službenih dokladah, se ga prezira pri avanziranju — ali se ga celo pahne iz službe in se ga prepusti bedi z ženo in otroki vred.
V kakem položaju se nahaja pošten mož v tem slučaju, je jasno. V«st mu veleva: Bodi pravičen in odkritosrčen; zvijačnost mu narekuje: Zatajuj se, hlini se in varaj svet! Razum in volja imata odločevati, in premnogo-krat je posledica takih duševnih bojev, da učitelj zboli, hira in — ne moremo rabiti drugega izraza -- pogine. Kdo je kriv njegove smrti? Če pa kdo v tem boju moralno podleže, če zaradi zunanjih okolnosti svoje prepričanje skriva, zataji in proti svoji vesti govori in dela, komu se je čuditi in komu za-
gledovanju knjižničnih knjig. Razpelo pride iz zaprašenega kota zopet na steno; g. nadučitelj ga lastnoročno obesi. Komar prosi tovariša Hvastjo na kolenih odpuščanja za besedi „mež-nar" in „mevža", s katerima ga je prejšnji dan počastil. Vsi se izkušajo „postavljati na glavo" — najnovejša telovadba. Le Jerman izjavi, da „rajši ostane na svojih poštenih nogah" in to pred župnikom. S tem je boj med tema dvema napovedan, boj, ki se ga je lotil Jerman s šibkimi močmi. Efekten je sklep drugega akta.
V tretjem aktu se vrše predpriprave za zborovanje, ki ga je napovedal Jerman. Ustanoviti hoče namreč izobraževalno društvo v svojem kraju. Močna opora mu je kovač Kalander, oni, „ki je svojo ženo v hlev zaklenil, ker je hotela na božjo pot". Kalander svari Jermana, češ: „Vsa fara je kakor laškega vina pijana. Kaj pijancu beseda!" Kalander je mož dela, treznega, podrobnega dela, ki ga Jerman podcenjuje, hoteč v naskoku poraziti „neumnost". A Jerman tudi ni snov, ki se iz nje mesijo junaki in mučeniki. Sam pravi: „Slabič sem ...jokav sanjač... bojim se trpljenja ... pa bi se rad za junaka postavljal."
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Dne 9. avgusta sestanek Zvezinega odbora.
Dne 10. avgusta zborovanje delegatov, ki jih pošljejo deželne organizacije (občni zbor Zveze) z naslednjim vzpo-redom:
1. Otvoritev. 2. Razdelitev referatov. 3. Izprememba pravil. 4. Tajnikov referat. 5. Blagajnikov referat. 6. O nalogah in smotrih Zveze slovanskega učiteljstva, referirata Nowak in Hajn^. 7. Službena pragmatika, ref. Palka. 8. Volitve. 9. Odborovi predlogi. 10. Samo-stalni predlogi. 11. Zborovanje novega Zvezinega odbora. 12. Pozdravni večer.
Dne 11. avgusta je slavnostno zborovanje. 1. Predsednikov in pozdravi delegatov. 2. Slika sedanje šole v Avstriji. 3. Slika šole bodočnost i. 4. Banket.
Dne 12. avgusta. Dopoldne: Ogled mesta in njega znamenitosti (po skupinah). Popoldne izlet v Vijeličko, k Morskemu očesu i. dr.
* * *
Po zborovanju sta posetila podpredsednik Nowak in tajnik Hajny dr. G. Schena, tajnika odbora za reformo ljudske šole, da se z njim dogovore o započeti akciji z vprašalnimi polarni.
Izkušnja komiteja govori za to, da dožene največji uspeh lahko le postopanje, kakršno je predlagal referent za osrednje društvo učiteljskih enot na Moravskem, kol. Milan Šilha iz Krasnega, naj bi vprašalne pole, zbrane po okrajnih enotah, izpolnili po enotni in-strukciji pedagoški odbori v enotah po svojih referentih, ki pa bi oddali svoje elaborate, za katere bi bilo dobro posebne tiskovine, deželnemu referentu, ki bi potem prav lahko predelal ves ta že pripravljeni material.
Referati, ki jih sestavijo referentje deželnih organizacij,*) naj se oddajo čimprej
*) Predlogi, ki jih podajejo, deželne, v Zvezi zastopane organizacije, da o sejah razpravlja občni zbor, naj se 4 tedne pred zborovanjem odpošljejo tajniku M. Hajnemu v Jankovicech, p. Holešov, Morava.
Uredn.
podpredsedniku slovanske Zveze, kol. Nowaku v Krakovu, ul. Powišle 4., da zamore tako zbrane statistične podatke pozabiti referent za glavni tema na zborovanju: Slika sedanje šole v Avstriji.
Knjige „Slovenske Šolske Matice" so izšle. Vsak društvenik dobi petero lepih knjig, ki delajo čast „Slovenski Šolski Matici" in pisateljem.
Hlapci!
Slika sedanjega položaja kranjskega učiteljstva.
Polomljeni značaji! Take in enake govorice čujemo dandanes o učiteljstvu — ne samo v naši blaženi domovini, temveč celo na cesarskem Dunaju. Vsakdo vidi le polomljeno bajto značaja učiteljstva in polomljene stebre šolstva, a nihče ne vidi duševnih bojev, nihče ne vidi praznih želodcev, po katerih bi pajki brez skrbi za leto dni lahko predli, nihče ne vidi nasilnosti, s katero se ubija poštenost, značajnost in moralnost učiteljstva. In ona visoka gospoda, ki je z gnusom odgnala od sebe „klečeplazce", mari ni ona sokriva klečeplazenju, mari ni ona vzgojila klečeplazcev; mari ne gleda naša vlada mirno, kako politi-ške stranke podlo izrabljajo slab gmotni položaj učiteljstva, kako izrabljajo njega obup in niti s prstom ne gane v prid učiteljstvu, da, ona, ki bi morala varovati in ščititi učiteljstvo, da lahko v resnici služi le šolstvu — ona celo pomaga izrabljati šolstvo in stan v politiške namene in ne da zadoščenja učiteljstvu ob pritožbah zoper — nasilje!
Hlapci; da, hlapci postajajo učitelji, in mi se ne čudimo, ker postajajo hlapci borbe za kruh in ker naša sedanja doba hoče in 'zahteva, da hlapci vzgojujejo hlapce in le hlapci lahko vzgoje hlapce!
Zato se koncentruje vsa nemoralnost značajnosti naše slovenske inteligence le v uči-
meriti? On se žrtvuje v največih slučajih za ženo in otroke, in kdo more reči. da morajo žena in otroci trpeti, ker je mož in oče — učitelj! Nikdar ne pridi prehitro svet s pro-kletstvom nad učiteljstvo, če nisi še nikdar bil žrtev obstoječih razmer in še nisi okusil njih ostrine. Obrnimo torej orožje proti razmeram samim, kipro-vzročajo take nemoralne slučaje. Vso moč moramo uporabiti vto, da priborimo za učitelj-stvozakon, ki mu bo dovoljeval biti odkrit in pošten značaj — nedabimoralpritem žrtvovati svojo eksistenco.
Nikdar se ni pokazala potreba takega zakona tako kakor v sedanjosti. Danes je po-litiško prepričanje učitelja merilo za njegovo ocenjevanje od strani predpostavljenih oblastev. Tako se vzgojuje hinavstvo, ki posebno na ne-stanovitneže kaj demoralizujoče vpliva. Premnogo, žal, se jih je našlo v vrstah učiteljstva, ki v javnosti ližejo noge slučajno vladajoči po-iitiški stranki, ki pa v zaupnem krogu to stranko proklinjajo in se na ta način opravičujejo, da slepijo sleparje. Kam vodijo take razmere in kaj bo z učiteljskim stanom, ki ima v rokah šolstvo, deco, narod — človeštvo ?
Pač pridejo drugi časi in druga politiška stranka na krmilo. Toda, ko pride druga politiška stranka na površje, bo ta stranka gojila politiko zadoščenja in tudi ona bo uporabljala politiško prepričanje kot merilo plačila pod pretvezo, da na ta način popravi storjeno krivico. Demoralizujoč vpliv na duševno in materialno slabejše člane učiteljstva se bo nadaljeval in tako ne pride učiteljstvo iz te moralne zagate nikdar ven.
Da bi se pa učitelj popolnoma izključil od vsakega politiškega, prosvetnega, narodnega delovanja, ta zahteva je pa popolnoma nemogoča in moramo reči onim, ki to zahtevajo, da ne pojmujejo položaja in razmer, v katerih se nahaja učiteljstvo, da jih nočejo razumeti in v svojem fanatizmu zahtevajo od učiteljstva nekaj povsem nemogočega in pretiranega
Ne učiteljstvo, temveč oblastva bi ne smela gojiti one strankarske politike in bi bil že skrajni čas, da se vlada zgane in napravi konec temu početju. Saj ne zahtevamo nikakih strankarskih koristi, temveč hočemo, da bodi temu postavni konec, hočemo objektivnega, pravičnega presojevanja za vse.
Javnost pa naj prej uvažuje dejanski položaj, v katerem se nah»ja učiteljstvo, in naj potem obsoja one, ki so vsega krivi, ne pa njih, ki trpe pri tem zaradi krivičnih razmer. Moralna dolžuost naprednega časopisja je, pojasniti širši javnosti položaj učiteljstva. Naj ponatisne v svojih listih ta članek in tako brani čast učiteljskega stanu!	Dix i.
K preosnovi dež. šolskega zakona na Kranjskem.
Znano je, da so „Slomškarji" stavili na Brezjah za preosnovo dež. šol. zakona iste zahteve, ki smo o njih že zdavnaj govorili in se torej oni, v tem pogledu z nami načelno stri-
To je pač tragika njegovega značaja, a spoznanje mu je prišlo prekasno.
V četrtem aktu se vrši napovedano zborovanje. Malodušnost se poloti Jermana že pred njegovim začetkom. S svojo nerodnostjo še bolj razjari nahujskano množico. Zborovanje kocča v pretepu B^njenega Jermana reši Kalander.
In tako se zgodi, da Jerman potrt zaradi neuspeha, nasičen gnusa do življenja, kloni slednjič ponosno glavo. Mati mu leži na smrtni postelji, njegovo premeščenje v planine je gotova stvar. V tem duševnem razpoloženju se še enkrat sreča s Kalandrom. Žilavi mož ni odnehal, ni ga strašil prvi neuspeh; pridobil si je k trem somišljenikom še nove štiri. A Jerman je vrgel ž* orožj« od sebe. „Daj mi roko!" reče še Kalandru. „Za dve moji! Ta roka bo kovala svet... Ne, jaz ne bom več zboroval. Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, vi glej te! Ob vaših plečih bo slonelo življenje, moja so odpovedala . . . star sem in zaspan ..." In dalje: „Bajši bi, da me je upihnila burja, dokler sem gorel. . . žalostno je, sam v sebi zaspati . . . ugasniti v praznoti, luč brez olja."
njajo. To nam je končno vseeno, a zanimivo je vendarle, ker nam kaže, da so se to, kar je pametno, naučili od nas !
Tedaj je zborovanju predsedoval in zagovarjal koristi in zahteve učiteljstva tov. Jaklič. Navzoč je bil tudi tov. Bavnikar. Zahteve so bile sprejete in ni ugovarjal niti tov. Jaklič niti Bavnikar in se tudi ni oglasil katerikoli drugi klerikalni poslanec.
Prišli so v deželno zbornico. Tu je predložil večinsko klerikalni šolski odsek ravno nasproten načrt za preosnovo, kakor so to sklenili in zahtevali „Slomškarji". Tovariš Gangl je zagovarjal prave koristi učiteljstva in šolstva in se potezal za prav iste zahteve, ki so jih stavili zborovalci „Slom. Zveze", ki ji je predsedoval Jaklič, ker so pač to naše stare in skupne zahteve. Tov. Gangl je stavil tudi izpreminjevalne predloge z ozirom na naše zahteve, ki pa so popolnoma enake zahtevam „Slomškarjev", kakor so to povedali na svojem romanju na Brezjah. Zgodilo se je pa, da so klerikalni poslanci, z njimi Jaklič in Bavnikar glasovali proti vsem tem predlogom, torej tudi proti zahtevam „Slomškarjev".
Iz tega posnemamo lahko sledeče:
1.	Da so „Slomškarji" molili na Brezjah za prave koristi učiteljstva ter se v teh zahtevah niso ločili od nas, kjer so se jih naučili.
2.	Da je njih predsednik pred njimi bil zanje, za hrbtom pa glasoval proti njih sklepom.
3.	Da so isto storili drugi klerikalni poslanci in odbornik „Slom. Zveze" Bavnikar.
4.	Da so kler. poslanci ravno tako prijatelji „krščanskega" učiteljstva kakor naprednega.
5.	Da imajo „Slomškarji" planke na očeh, ker ne vidijo še sedaj, kaki prijatelji šolstva so klerikalci, oziroma klerikalizem.
6.	Da ne poznajo načel klerikalizma in so politiški slepomišarji.
7.	Da morajo imeti precej trdo kožo, ker take zaušnice prenašajo in prebavljajo.
8.	Da so sila nedosledni, ker o protislovju svojega predsednika in o delu klerikalnih poslancev niso niti besedice črhnili.
9.	Da se niti ne zavedajo, da so prejeli od kluba S. L S. že tri brce, prvič pri za-zahtevi in glasovanju zaradi plač, drugič pri zahtevi in izpremembi dež. šolskega zakona in tretjič, ko je njih deputacija doživela tako odkritosrčen sprejem, kakor ga ji je napravil dr. Lampe.
10.	Da jih ne zmodruje nobena stvar več, tudi to ne, da je v zadnjem zasedanju padel predlog za 32%, oziroma 25% drag. doklado in za 35letno službovanje z glasovoma Jakliča in Bavnikarja!*)
Klerikalna ljubezen do učiteljstva.
V 2. št. letošnje „Gorice" so nam klerikalni mogotci zapovedali jako strogo molčati ali pa ljudstvu tako „resnico" razlagati, ki je podivjancem v činih sutanah všeč.
*) Sedaj je bilo razmerje glasov: 22 za — 24 proti, če bi glasovala Jaklič in Ravnikar za, bi bilo 24 za in 22 proti — torej bi bili vsi predlogi sprejeti! Da nima učiteljstvo nič, naj se zahvali — dvema učiteljema!	Uredn.
Pretresljiv je sklep tega slednjega akta. Že seže obupan po orožju, da bi končal svoje življenje. Zdrami ga klic umirajoče matere, klic v noči k njemu prihitele Lojzike. Našel je „dušo. dekle, ženo I" Pisatelj nam je s tem slednjim vzklikom Jermana pustil tesno špranjo upanja o nadaljni usodi junaka. Našel je ženo, sprejel mateiin blagoslov, morda mu je prišlo spoznanje tega, kar Martin Kačur ni mogel umeti, namreč, da žive ljudje „sami zase in za svojo družino", mogoče se mu je odprla tudi pot v novo življenje, pot, na kateri pa je bržkone srečal druge ideale kakor te, ki se je zanje boril dosedaj Morda!
Drami se z umetniškega ozira ne more očitati niti najmanjše hibe. Enotnost časa in dejanja, sploh vse je tu; razvitek živahen, dvogovor dovršen, dolgoveznost ne poseza v dramo. Umotvor je naravnost pisan za oder; igrali ga pa menda ne bodo tako hitro kje zaradi strankarskih ozirov, ki prevladujejo, žali-bog, vse pauoge naše umetnosti.
Na vsak način nudi ta drama neprimerno več užitka kakor, recimo, Oton Ernstov „Lanovec", ki je za neučitelja deloma ali celo čeloma prava puščava dolgočasnosti. Badostno
Kdo bi ostal takemu apelu dolžan odgovora? V 3. letošnji štev. dičnega našega bra-nitelja je izšel primeren odgovor na tako nesramnost diktiranja, kaj smemo ali česa ne.
Seveda je ta članek spravil sedanje osre-čevalce Goriškega v slabo voljo.
Odgovor ni izostal. Bil je naravnost ful-minanten.
V	7. letošnji štev. ima pod naslovom „Liberalnemu učiteljstvu" nad dve koloni dolgo skrpucalo, v katerem laže, da smrdi do neba.
Hvali se z delom za ljudstvo, ki ga oni opravljajo, članek v „Tovarišu" imenuje „gnojnico". Dalje kvasi, da se je izrazil kak liberalni učitelj, menda v Indiji Koromandiji, da bo to glasovalo za tistega, ki več da.
Potem nam ta res usmiljeni novodobni prerok očita šarlatanstvo ter vali krivdo naše mizerije na dejstvo, češ, preveč obiskujete kraje, kjer zunaj veja visi.
On pravi, in verjeti mu moramo, ker on je nedosegljiv, resnicoljuben, katoličan, ki ga ne dosežemo niti do gležnjev, da kričimo samo zato, da bi imeli večje plače, a za delo d> nam ni mar.
V	omenjenem članku da se je psovalo naše dobro, katoliško ljudstvo, oh, to je ginljivo.
Seveda nam grozi, da nam pokažejo že oni robe. Groze nam v zadnji številki tega tako katoliškega glasila, da nas izstradajo. To je vse res lepo.
Taji, da bi bili oni zmagali pri volitvah z denarjem ter se boji, da nas bodo šele zdaj Nemci in Italijani imeli za prave norce in duševne reve, če bodo zvedeli za to psovanje, kakor imenujejo članek, za to žaljenje njihovega tako dobrega ljudstva.
Vredna ni odgovora taka pisava. Saj je pisana le za backe, ki ne smejo nič drugega čitati drugače jih vzame vrag.
Pošteno ljudstvo — pa ne tiste fanati-zovane klerikalne reve — tega itak ne bere, ker se mu studi to hvalisanje sebe in poniževanje nasprotnikov.
Ti megalomani že res ne vedo, kje se jih glava drži od same ošabnosti. če nekatere njih zastopnike v deželni zbornici Lahi pogledajo. pa imajo gradiva za dovtipe baš kakor dovolj. Če bi po teh sodili duševni nivo našega ljudstva, bi sodba ne bila več ugodna. Saj pleše z njimi stari Pajer kakor hoče. Še celo debeluhar Gregorčič se vrti po tistem taktu kakor kakšna vrtavka.
To vam je prizor za bogove, kako jim stari lisjak nastavlja pasti, a ti tako za ljudstvo vneti možje, med katerimi se nahajajo nekateri, ki preminjajo politiške barve kakor kameleon, lepo kimajo, pa gre kakor namazano.
Seveda ni ta sodba splošna, saj je tudi člankar v „Gorici" priznal, da so med liberalnim učiteljstvom tudi izjeme.
Poštenjaki se najdejo povsod, a zvonec nosijo navadno politiški šarlatani, ki jih imajo katoliki več kakor dovolj.
Hočete resnico! .Zakaj je sami ne cenite prav nič? če vam pride še tako neumen članek v roke, ga priobčite. Sicer delajo to vsi naši manjši listi, ker nimajo sredstev in zmožnih moči za urednike in poročevalce.
Toda — erare humanum est.
Oui vzorni katoličani bi morali paziti na hčerko božjo, a jo prezirajo, da tega niti Čifut
bi tedaj pozdravil — in z mano vse resno misleče učiteljstvo faktično uprizoritev te — „naše" drame
Psihologično je drama povsem utemeljena. Zgodovinsko pa večalimanj jako resnična Poznam namreč tudi jaz učitelje-sošolce, prave liberalne Bodomonte, ki so ob prvem vetru potegnili plašč po drugi strani ter celo ustanavljali ,slomškova' učit. društva. Gene-ralizoval pa nihče ne bo teh učiteljskih tipov iz „Hlapcev". Imamo med nami tudi mož, ki so jim zabe-Ijeni žganci niso istovetni z nazori. Ti možje, seveda, čakajo še svojih dramatiških pisateljev.
S „Hlapci" je poslal Cankar v našo domovino drugi poziv slovenskemu učiteljstvu, da se jame resno baviti s socialnim vprašanjem. Domovina rabi čilih moči; rabi ljudi, ki se ne bodo vdajali brezplodnim sanjam, ki bodo vedeli kam, kod in kako. Ljudi rabi, ki jim Martin Kačur in Jerman ne b.osta v za-smeh, a tudi ne v zgled. Ljudi, ki bodo pisali nadaljno zgodovino slovenskega učiteljstva v računsko knjigo in ne v sanjske bukve. Dobro je navdušenje, boljše je spoznanje. Can-
ne dela tako. Da je ljudstvo po razmerah, ki ste jih ustvarili ravno vi, popolnoma zmešano demoralizovano, je jasen dokaz uspeh gonje proti ugledni rodovini Štrakljevi (prosim pa tovariša oproščenja, da moram segati po zgledih).
Ako vprašaš po Krasu ljudi, zakaj na mara več za poslanca te rodovine, odgovore, da zato, ker se piše Štrekelj. Ne bom nikogar zagovarjal, toda kak krik bi zagnali vi, zaščitniki javne morale in resnice, ko bi preiskovali tudi mi življenje premnogih vaših pristašev ter obešali malenkosti na veliki zvon, kakor ate delali vi v boju proti imenovani družini.
Ne bom hvalil napredne stranke, ker dobro vem, da nisem njen agitator ter stojim na stališču, da bodi učitelj najprej vzgojevalec, potem šele politik.
Kako opravičite nastop svojih tovarišev na Tirolskem, ki so povišali sicer plače učiteljstvu, a so v pokritje večjih izdatkov namesto 1,000.000 deli v proračun 2'/4 milijona, le da bo ljudstvo še bolj hujskano, na požrešne učiteljske pare ! Seveda, vi ste vzorni katoličani, nesebični, ljubite vse enako ter želite, da bi se vrnili stari časi, ko je bil debeli župnik kralj v vasi, a njegova kuharica namestnica, pred katero so se morali valjati ubogi učitelji-mežnarji.
Na Nižjem Avstrijskem ste vzgojili med učiteljstvom klečeplazce — „Knierutscher" jih je imenoval sam dr. Lueger!
Kaj vam mar, če je vaš pristaš ateist, če je nemoralnež, le da je z vami, pa je dobro. Saj bi lahko navedel Darvinista, ki je presedlal. Ko je trgal hlače po klopeh, je pljuval če je srečal duhovnika. Zdaj je „katolik", da je veselje. Ce bere „Tovariša" morda kje na skrivaj, bo že vedel, kako in kaj, saj ni dolgo na službi.
Drug tak tip je bil v nevarnosti, da mu odnese preiskava službo ter ga potisne v luknjo. Postal je klerikalec, presedlal je, pa je bilo dobro.
Sicer se dobe taki tipi tudi drugod, a nikjer ne v tolikem številu kakor pri vas. Potem pa bevskate o skrbi za ljudstvo, o delu zanje. Zgodovina je grozna sodnica vašega delovanja.
Od same vnetosti za kraljestvo božje bo Španije kmalu konec.
Spoznanje sili med ljudske mase. Zaveda se, zato mu vi mašite oči z lažjo o krščanstvu svojem, o skrbi za njih blagor.
Bili so katoličani, da, pravi Kristovi nasledniki, toda ne zdaj Tam pred stoletji. Zdaj morajo pravi njegovi namestniki vegetirati, uzde imajo v rokah pobeljeni grobovi.
Sami, nehote ob skrbi za svoj žep, ki ga nam očitate, rušite in izpodkopujete sebi tla. Ce nam grozite 8 sestradanjem, tudi dobro, pa bomo stradali, a tudi vašega gospodarstva temelji bodo škripali in se majali, dokler se ne podere vse skupaj. Ko bi pri vas bila ljubezen in resnica doma, potem bi bilo drugače. Tako pa; dober tek s prebavljanjem neznačaj-nežev, ki bodo polnili vaše vrste v strahu za žep, pa jim pokažete figo kakor na Kranjskem.
S tem končam enkrat za vselej. Kričite in bevskajte, se že izkričite!
A r g u s.
kar kliče slovenskemu učiteljstvu svoj memento, učiteljstvo bo razumelo in se zamislilo. Spoznalo bo svoje hlapčevanje in izvajalo posledice.
Evo hipne misli, ki so me prevladale, ko sem Cankarjevo delo hlastno prebral. Zamisliti se nad tem delom je dolžnost vsakega trezno mislečega učitelja.
Skedenj pri Trstu, 9. februarja 1910.
Ferdo Plemič.
Pisma iz onstran groba,
PiSe pokojni Afron Voljnii, priobčnje Florijan Svon.
II.
Dragi Čiro!
Včeraj Ti je pravil Švon, da sem mu pred osmimi dnevi pisal pismo. Ti si se mu smejal, ker poznaš njegovo lovsko, humoristi-ško žilo. Zato si mu tudi rekel: „Ne boš Jaka kaše pihal! Tvoji lovski latinščini vsa čast, tu laik prav lahko sede na Tvoje limanice, s Tvojimi pismi iz onstran groba, pa si ne boš pridobil slave, najmanje pri nas juristih ne."
»
Učiteljstvo in obrambni sklad C. M. D.
(S Štajerskega.)
Vse zavedno nemško učiteljstvo je spoznalo dalekosežni Roseggerjev program iniciativo temeljnih kamnov v znesku 1000 K. In nabiralo je donesek za doneskom in danes ima več takšnih „Bausteinov". Kar eden ni zmogel, to so zmogli skupno, držeč se gesla: Vsi za enega in eden za vse!
Kaj pa mi? Ne bi se dalo tudi pri nas kaj takega doseči? Prav lahko. Štajersko slovensko učiteljstvo poseduje „Socialni odsek". Delovanje tega odseka je vsakemu zavednemu tovarišu in tovarišici znano. V „Naročilnem listu" odsekovem je postavek, glaseč se: Družba sv. Cirila in Metoda. Na ta naslov bi bil moralno dolžan vsak tovariš in vsaka tovarišica postaviti kakršenkoli znesek po lastni volji in denarni moči, najsibo postavek še tako majhen, ni se ga treba sramovati, saj doseza svoj vzvišen namen. ,Od zrna do zrna pogača, od kamena do kamena palača I' naj vsakemu zveni na uho.
Sčasoma bi se po vinarjih nabrale krone in po kronah — stotaki. Pomislimo: če bi bilo le 100 darovalcev po 1 K, je to 100 K in tako leto za letom naprej. Ali ne bi tem potom pripomogli prekoristni C. M. D. k čvrstemu razvoju in osigurali njeno denarno moč? Naloga socialnega odseka v Celju je, zneske izpisati in postaviti jih na račun pokroviteljnine za obrambni sklad C. M. D. Predsednik ali tajnik odseka bi bil imetnik in bi zastopal učiteljstvo.
Poizkusimo to že letos. K mesečnemu obroku naj vsak dostavi znesek za C. M. D. — kdor tega že ni storil — in naj pripomni na obratni strani čeka n. pr. 40 h, 60 h, 1 K za C. M. D. Hočemo videti, koliko resnične zavednosti tli med učiteljstvom 1 Sezimo si v roko in storimo tako!
Cujmo in stojmo, da ne pade naš narod v pogubo; rešimo ga!
Druga tozadevna mnenja pozdravljamo! Potrebno je to zlasti sedaj, ko so naši klerikalni janičarji napovedali C. M. D. boj na smrt! Njim sramota in poguba, nam čast in življenje !
M.
Iz krogov učiteljic.
V zadnji seji je odobril kranjski deželni zbor med drugimi tudi sledečo resolucijo: „Deželnemu odboru se naroča, naj v načrt šolskega zakona sprejme določbo, ki bo izključevala, da bi upokojene učiteljice, ki se omože, prejemale učiteljsko pokojniuo, dokler so omožene ali če imajo kot vdove od drugod pokojnino."
Iz tega zopet razvidimo, da smo ravno me učiteljice povsod prikrajšane v svojih pravicah. Ker nam že nočete poboljšati našega bednega stanja, nam vsaj istega ne vzemite, kar nam je bilo do sedaj po zakonu zajamčeno. — Čemu pa vplačuje vsaka učiteljica v penzijski lond? Koliko učiteljic pa uživa penzijo?
Ako je katera izmed nas vendar enkrat v poznih letih tako srečna, da se sme ogreti pri domačem ognjišču, kako prav bi ji prišla pri številnih izdatkih vsota borih 800 K, ki
Poznam Te, čiro, kot dobrega jurista Pri justici ne zadostuje samo ena priča, ampak morata biti vsaj dve, zato napišem Tebi drago pismo. Radoveden sem, kaj porečeš, ko gi dobiš napisanega na aktu, ki si ga sinoči, ko si šel spat, ostavil na svoji mizi. Pa ad rem!
Rekel sem, da se je pričelo daniti v moji samozavesti in da se je v meni zbudila volja po biti. In glej, kolikorbolj sem imel voljo, da se prebudim, toliko bolj sem se zavedal svojega položaja, črna, neprodorna noč je ginevala in priče! sem se zavedati svoje mračne okolice. Zbudila se je v meni z voljo tudi zavest. Bil sem si vsvesti, da je okrog mene nekaj: Kaj je, nisem še mogel dobro razločiti, zakaj čutil sem se jako utrujenega in vse krog mene je bilo tako mračno, da nisem mogel prav razločiti.
Zavedel sem se, da sem bil snov pri umiranju, in zbudila se mi je volja po lastnem truplu, čudno se mi je zdelo, da ne čutim nikakih bolečin, ki jih je moja duša tako strašno čutila, ko sem ležal na bolniški postelji. V teh mislih se je pričelo v meni daniti. Nehote si stavim vprašanje: „Kje si zdaj,
si jih je tekom let krvavo zaslužila Me vplačujemo! čemu nam hočete vzeti, kar je našega! — Če učiteljica one-more zaradi dolgoletnega, napornega dela v zatohlih in nizkih šolskih sobah, gre v zasluženi pokoj. A gospoda, verujte z 800 K se sedaj ne more ne živeti — ne umreti, če se pa, kar je redek, redek slučaj, omoži, tako so te bore krvavo prislužene kronice vendar izdaten prispevek h gospodinjstvu. —
Učiteljice se rekrutirajo iz nižjih in srednjih slojev, bogate ne gredo na službo. Nimamo dot, ob pičli učiteljski plači si pa tudi ne moremo ničesar prihraniti, saj je treba dobro gospodinjiti, da je za sproti. Kranjske dežele ne bodete rešili z groši, ki jih hočete krivično vzeti učiteljicam, ki bi se slučajno poročile. Koliko se jih pa poroči?! Na vsem Kranjskem je po štatusu od leta 1909. komaj 7 učiteljic, ki so se poročile v penziji.
Na boljšem so celo delavke v tobačnih tvornicah v tem oziru. če se poroči, ne izgubi penzije, ki ji gre po vsej pravici. Poglejte c. kr. poštne uradnice! One se smejo poročiti, ne da bi se morale odpovedati službi ali penziji.
Po drugih deželah delajo na to, da se priznajo tudi učiteljicam človeške pravice, da se odpravi celibat. Pri nas na Kranjskem se pa deluje ravno nasprotno!
Ako že reformirate šolske zakone, spomnite se na toliko učiteljic, ki le s težavo dobijo stanovanje v kaki podstrešni sobici kme-tiške hiše, in še to za drag denar. Delujte na to, da nam po zakonu zajamčite stanovanje v šoli, kjer se zidajo ali prezidavajo šolske stavbe, v nasprotnih slučajih pa nam dajte stanarino.
Druga krivica je tudi ta, da poučujemo ženska ročna dela brezplačno. Poglejmo v sosedno Primorsko! Tam dobi vsaka ljudska učiteljica, ki oskrbuje ročna dela, po letnih 60 K od vsake tedenske ure. Tudi na Štajerskem se pouk v ročnih delih nekoliko nagradi.
Apeliramo na deželne poslance obeh strank in jih prosimo: Ne kratite nam dosedanjih pravic in spomnite se nas pri prihodnjem deželno-zborskem zasedanju glede stanovanja in nagrad za ženska ročna dela!
Učiteljice in „Društvo slovenskih učiteljic", zdramite se! Na noge za svoje pravice, dokler je čas! Drugod se daje ženskam vedno več pravic, na Kranjskem nam pa kratijo še to, kar smo dosedaj imele!	—e.
Opomba uredništva: Z vsebino tega članka se popolnoma strinjamo. Naš nasvet je ta: „Društvo slovenskih učiteljic" naj sestavi spomenico o zgoranjih upravičenih zahtevah. Naša skrb bo, da bo o tem razpravljal šolski odsek in deželni zbor, ko pride v razpravo v članku omenjeni načrt zakona. Z delom te spomenice pa se ne sme odlašati, da ne bo prepozno. — Dokler tak zakon ne bo sprejet in sankcioniran, se ni bati nikomur, da bi izgubil, kar ima. Mi tudi dvomimo, da bi bil tak krivičen zakon sploh kdaj sprejet. Toliko v odgovor na pismo iz R. na Gorenjskem.
Afron?" In čuj, takoj mi odgovori moj „Jaz": „Tu, poglej!"
Znašel sem se hipoma v mrtvaški rakvi globoko pod zemljo. Kraj sebe sem zagledal bivšega Afrona Voljniša. Strašen je bil ta pogled. Dragi čiro, tega si ne moreš misliti, kako sem se začudil, ko sem videl svoje truplo, nekdaj polno življenske energije, ležeče in razpadajoče v rakvi kakor mrhovino.
Ležalo je v mlaki že razpadle krvi, bledo, brez ikakega izraza na obličju. Nehote se je v meni pojavil nek odpor. Zbudila se je v meni volja, da zapustim ta nesrečni kraj. In v trenutku sem se znašel na vrhu gomile, v kateri razpada materija Afrona.
In zopet je posvetil v moj „Jaz" nov žarek spoznanja. Krog mene je nastalo novo jutro. Stal sem prvo jutro nad gomilo kot jako razrejeua, svetlikajoča se meglica. Rekel sem sam pri sebi: „Umrl si a vendar še živiš." To je prvi pojav v mojem novem življenju, v moji novi domovini tostran groba, da sem si bil svest svojega novega prebujenja in novega življenja. čudom sem se čudil sam sebi.
Ali Ti porečeš: „To vse so bujne iluzije, fantazije in nič drugega." Ne, dragi Čiro,
Celibat učiteljic.
Ko sem čitala v zadnjem „Učiteljskem Tovarišu" člauek o možitvi tržaških učiteljic, sem se morala res čuditi izvajanju tovarišice G. glede tega vprašanja. Stališče, ki ga zavzema, se mi dozdeva naravnost ekstremno. Kdo bi pač ne dobil iz njenega referata vtiska, da je vsem učiteljicam, ki bi se hotele kot take poročiti, šola deveta briga. Vsaj tovarišica G. slika take učiteljice kot za šolo popolnoma brezbrižne v tako živem koloritu, da bi pri marsikomu utegnila zbuditi domuevo, da vstopi večina učiteljic res le zato v učiteljski stan, da dobi prvega plačo. A mislim, da je kolikor med učiteljstvom toliko v javnosti število onih, ki bi imeli o učiteljicah tako slabo mnenje, le majhno.
Vsaka stvar ima svoje senčne in solnčne strani, tako tudi celibat učiteljic in ne trdim, da bi se ne mogli iztakniti tudi razlogi, ki bi bili proti možitvi učiteljic. Tudi celibat učiteljic bi se dal zagovarjati, če kdo prav hoče, saj se to lahko stori pri vsaki stvari, najsi bo še tako slaba. Ako si pa ogledamo odpravo celibata s stališča stroge objektivnosti, pridemo do zaključka, ki nas dovede do popolnoma drugih nazorov kakor jih ima g. G.
Le razmotrivajmo možitev učiteljic toliko s pedagoškega kakor s socialnega stališča, in videli bomo, da je perspektiva, ki se nam pri tem odpre, popolnoma drugačna kot si jo nekateri mislijo.
Ne izražam se preostro, ako rečem, da je g. G. popolnoma prezrla v svojem referatu veliko važnost učiteljice v socialnem življenju. Koliko graje se je izsulo ravno na naslov učiteljic, češ, da se ne zanimajo prav nič za izobrazbo ženstva, zlasti na deželi. Semintja je sicer povzdignila kaka učiteljica pri zborovanjih svoj glas in klicala koleginjam: Med ljudstvo, med narod! — Toda ti klici so bili kmalu pozabljeni. Ali pa smemo učiteljicam radi tega zameriti? Gotovo ne. Ne čutijo se v vsem kos svoji nalogi, zato se je rajša niti ne lotijo.
G. G. sama priznava, da gre novoporočeni učiteljici izpočetka v gospodinjstvu jako trdo. Pomanjkanje prakse je seveda temu vzrok. Kako naj pa neomožena učiteljica odgovarja opravičenim zahtevam onih, ki smatrajo učiteljico poklicano tudi v to, da je prijateljica in svetovalka tudi materam in jim kaže pot ne le pri vzgoji otrok, ampak tudi v gospodinjstvu in družinskem življenju sploh?
Kakšno stališče zavzame tov. G. napram takim res opravičenim zahtevam, ki jim neomožena učiteljica skoraj ne more zadostiti?
Ako bi zastopala tov. G. v tem slučaju mnenje, da so učiteljice le za to, da utepnjo deci abc v glavo iu imajo kvečjemu še skrbeti za nje vzgojo, potem bi zagrešila velik greh z ozirom na delokrog in vzvišenost učiteljskega stanu.
Dolžnost učiteljice je, zanesti smisel za pravo gospodinjstvo in vzgojo otrok med matere naše dece. Ta naloga dviga učiteljico na vzvi šeno mesto.
Poglejmo sedaj, v koliki meri ji učiteljice zadoščajo! Ali mi more kd oporekati, če trdim, da smo v tem pogledu na pomanjkljiv način izvrševale svojo misijo ?
to ni iluzija, to je prava resnica. Tla pod menoj so se izpreminjala v neko tmino. Snovna zemlja je izgubljala polagoma zame svojo ne-prodornost in postajala je pod menoj le kot senca.
čimbolj se je moj „Jaz" razvijal, tembolj se je snov, ki me je obdajala, zame oddaljevala, izgubljala svojo snovno lastnost kot trdo telo in v daljah sem zazrl, temno, ve liko okroglo senco, obdano z drugimi okroglimi, temnimi ploščami. Mislim si, kaj Jmore neki to biti? Spoznal sem, da je ta črna veja nad menoj rimska cesta in ona velika akrogla solnce. „To so zvezde," zakličem sam sebi. čudno, kaj ne, prijatelj? Svetal-vsemirski svod s črnimi pegami! Ravno nasprotno kot za človeka na zemlji.
Za zemeljska bitja je vsemirski svod temna, neprodorna noč, ki jo razsvetljujejo ne-brojni svetovi, in tu svetal vsemir, ki ga za-temnujejo črne pege na nebu.
No, ker mi je bil poznan iz fizike sličen pojav na zemlji, sem si to novo prikazen kaj lahko razložil.
Snov, to je materija, srka vase tostrano svetlobo, kakor črna plošča na zemlji, ki po-
Kje pa tičijo vzroki ? Ali smo res same krive, da je naše ženstvo, zlasti po deželi, jako zanemarjeno — brez vsake organizacije?
Temu moramo slovesno oporekati. — če že rade žrtvujemo svoje moči v prid šolski mladini, smo brezdvomno tudi pripravljene, iti tudi materam na roko. Saj je to v našem interesu, zakaj dobre otroke vzgoje le dobri starši. Dejstvo, da imajo starši in specialno mati odločilen vpliv, moram tu posebno naglasiti, ker vidim ravno v tem dobre posledice za vzgojo otrok od strani omoženih učiteljic.
Le omožena učiteljica more iz lastne izkušnje dajati v slučaju potrebe nasvete glede negovanja otrok in gospodinjstva sploh. Ako si torej s tem pridobi zaupanje mater, ki vidijo in cenijo v njej izkušeno in izobraženo osebo, ki s pametnimi nasveti in tudi v dejanju premnogo koristi, si s tem pridobi tudi vdanost otrok; nehote preide ljubezen in spoštovanje, ki ga ima mati do učiteljice, na otroka, in koliko več se lahko dožene i v moralnem i v intelektualnem oziru pri otrokih, ki so nam vdani, kakor pri takih, ki vidijo v nas le učiteljico, o tem pač ni treba razpravljati.
Mora se torej vriniti vprašanje, kako naj pa učiteljica vpliva na družinsko življenje, ki ga ne pozna iz lastne izkušnje.
Tovarišica G. je prav gotovo pri sestavi svojega referata izpustila iz vidika dolžnost in važnost delovanja učiteljice izven šole. Ako bi uvaževala ta moment, potem bi gotovo priznala, kako velikega pomena je, da se učiteljica omoži, in njen referat bi končal z besedami: Učiteljice, omožite se, spoznajte zakonsko življenje, potem pa ven med matere! Učite jih to, kar doslej niste mogle, ker vam je bilo neznano! Pro-derite v skrivne kote družinskega življenja, slabo odpravljajte, dobro podpirajte in uspeh vam je zagotovljen doma in v šoli!
Kakor že rečeno je tov. G. prezrla delo učiteljice izven šole, ki je pa v najtesnejši zvezi z delovanjem v šoli, zato ni našla vrline za šolo od poročene žene.
Končno še omenjam, daje tov. G., iskaje senčne strani odprave celibata učiteljic, navedla marsikateri razlog, ki je jako dvomljive vrednosti. Sicer pa opuščam za sedaj vsako izpodbijanje njenih razlogov, ker se nadejam, da se oglasi s tem kaka druga tovarišica. časa je pa tudi dovolj, izreči tudi o tem še kako besedo in se eventualno vrniti k referatu tov. G.
—nova.
Ali ste le našemu listu pridobili novega naročnika? — Ako še ne, storite to takoj!
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Gornjegrajsko nčit. društvo zboruje dne 6. marca t. I. točno ob 11. uri pri g. Antonu Turnšku v Nazarjah po sledečem vzporedu:
1.	Nagovor predsednikov.
2.	Zapisnik o zadnjem zborovanju in seji društvenega odbora.
3.	Dopisi.
4.	Predavanje tov. Burdjana in dr o prirodopisju na ljudskih šolah 8 posebnim ozirom na razmere tukajšnjega okraja.
5.	Predavanje tov. Kelca o ženskem vprašanju.
6 Slučajnosti.
srka vso solDČno svetlobo vase; zaradi tega ni zame solnce več svetla krogla, ampak velika črna nebesna pega. Ti porečeš: „čudno, dragi." No, to ni nič čudnega.
Vsemirski pojav je za dotični opazujoči pojav tak, kakršen je opazujoč pojav sam. Tako opazovaje to novotarijo uvidim, da se je moje novo telo pričelo stiskati, zgoščevati, da postaja vedno svetlejše in da se v meni rode nove moči.
Svetlobo mojega telesa je bila podobna fosforiscirani svetlobi kresnice, le da je bila še mračno siva.
Zamaknjen vase, premišljujem, kaj bo. Zbal sem se momentano, da se vnamen in da še to, kar je, zgori. Kaj ne, čuden strah?
Končam za danes, čiro, to pismo predaj Švonu!
Pozdravlja Te
Tvoj prijatelj
Afron.
Glede kosila se mora — po naročilu g. Turnška — ysak udeleženec vsaj 3 dni pred zborovanjem zglasiti pri njem. Na eni šoli lahko vsi na eni dopisnici.
Ker bodo predavanja poučljiva in zanimiva, vabi vse ude — tudi gostje dobrodošli — k polnoštevilni udeležbi	odbor.
Šaleško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 20. februarja t. 1., ob pol 3. uri popoldne v Velenju. Vzpored:
1.	Zapisnik zadnjega zborovanja.
2.	Dopisi in društvene zadeve.
3.	Volitev odposlancev za občni zbor „Zveze" v Celju dne 3. aprila t. 1.
4.	Eventualno predavanje.
5.	Nasveti in predlogi.
K polnoštevilni udeležbi vabi
odbor.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj
je imelo dne 10. februarja svoj letošnji občni zbor. Iz letnega poročila povzamemo, da je društvo štelo 72 rednih, 6 častnih in 6 podpornih udov. Zborovanja so se vršila 6 krat. Dosedanji predsednik tovariš Anton Pesek je med tem odšel kot učitelj na slovensko šolo v Sv. Eupert pri Velikovcu. Poslavlja se pismeno od tovarišic in tovarišev ter pravi med drugim: „četudi daleč od Vas, hočem biti i nadalje Vaš, t j. stremiti za Vašimi cilji, ker sem uverjen v dno duše, da je dobrobit učiteljstva in razvoj šolstva podlaga, da, pogoj za napredek našega milega naroda. Kdor hoče naroda dobro, kdor ga hoče očuvati sovražnikov, mora podpirati učiteljstvo pri njegovem gigantnem delu, mora pospeševati razvoj slovenskega šolstva, zakaj s slovenskim učiteljstvom in šolstvom napreduje ali nazaduje, zmaga ali propade i narod slovenski.
Predragi! Stojte na braniku, vzgajajte mladino, da se bo navzela iskrene ljubezni do milega slovenskega jezika, do krasne naše domovine in da bo ponosna na to, da je slovenskega rodu. — Pri vsem narodnem delu pa ne zabimo svojih lastnih stanovskih zadev, zakaj izboljšanje krivičnih in neznosnih učiteljskih razmer je istotako narodna korist, da, potreba narodna.*) Posameznik je pa šibka vejica, ki sam ne zmore veliko, doseči more uspehe le skupnost, organizacija. Podpirajte svoje društvo, bodite mi zvesti, zakaj s tem ste zvesti sami sebi ter podpirate sami sebe." —
Izroči se mu pismena zahvala za njegovo uspešno delovanje v društvu, posebno pa še za trud, ki ga je imel kot predsednik.
Vršilo se je šest zborovanj, na katerih so se obravnavale sledeče teme:
a)	Tovariš M. Sotošek: „Kako se uspešno prirejajo roditeljski sestanki."
b)	Tovariš A. Pesek o temi: „Naš položaj".
c)	Tovariš A. Ogorelec: „Kako zbudimo zanimanje staršev za šolo."
d)	Tovariš I. Žunkovič o temi: „Varčevanje v ljudski šoli."
e)	Potovalni učitelj M. Stibler o temi: „Zadružništvo in učiteljstvo."
f)	Tovariš A. Kren iz Mute o temi: „Mladina pred izstopom in po izstopu iz šole."
g)	Julija meseca je obravnaval tov. A. Ogorelec temo: „Kmetijski pouk." Društvo kaže:
234 K 33 h dohodkov 219 „ 58 „ izdatkov
14 K 75 h prebitka. Pregledovalcem računov sta bila voljena tovariša Šerona in Kajnih, ki poročata, da je blagajnica v redu. Za tekoče leto je bil izvoljen ta-le odbor: Predsednik: tovariš Ant. Ogoreiec, namestnik: tovariš Ivan Kaukler, tajnika: tov. Jos. Cenčič in tov. Ema Trstenjakova, blagaj-ničarka: tovarišica M. Luknernjeva, knjižničar: tovariš Valentin Kajnih, pevovodja: tovariš Vinko Šerona, odbornika: tovariša Gorup in Kotzmuth.
Izreče se priznanje deželnemu poslancu dr. Kukovcu za njegovo krepko zastopanje spodnještajerskih šolskih interesov. Knjižnica učiteljiščnikov dobi 10 K, povrh se za njo še naročita dva „Učit. Tovariša". Tovariš pevovodja naznanja, da bodo pravočasno obveščeni pevke in pevci, katere pesmi se bodo pele, iu vabi k obilni udeležbi vaj, ki se bodo vršile vedno pol ure pred zborovanjem.
Da dobi vsak tovariš ali tovarišica priliko pri zborovanju nastopiti ter se tako vaditi v govorništvu, v tem prevažnem sredstvu v boju za obstanek, se je sklenilo, uvesti pri letošnjih zborovanjih po dva do tri predavanja, izmed katerih pa nobeno ne sme trajati čez 20 minut iu se mora vsekdar prosto predavati — a nikdar čitati.
Ker je bil ta sklep s splošnim odobravanjem sprejet, se je nadejati številnih prijav. Odbor bo skrbel, da bo vsak pravočasno obveščen, kdaj pride na vrsto.
Srednješolski vestnik.
*	* Vladnim svetnikom je ob priliki umirovljenja imenovan ravnatelj ptujske gimnazije Andrej Gubo.
*	* Na beljaški realni gimnaziji je
razpisano mesto za klasično filologijo kot glavni predmet, za nemščino in slovenščino kot stranska predmeta. — Prošnje je vložiti do 28. februarja.
*) Tega klerikalci ne vedo, ker nožejo!
Uredn.
*	* Gimnazijsko poslopje v Gorici
je pregledovala komisija iz naučnega ministrstva na pustni torek. S tem, da se je pregledovanje vršilo ravno na ta dan, menda še ni rečeno, da bo vlada brila norce še nadalje z upravičenimi zahtevami po novem, modernim zahtevam ustrezajočem poslopju.
*	* Prvi tečaj je končal — kakor ču-jemo — na gimnaziji, še bolj pa na realki v Gorici precej neugodno. Temu kriv pa bo pač novi učni načrt, ki je sicer dobro mišljen, a neizvedljiv na tako močnih zavodih kakor so goriški. Saj ima goriška gimnazija med vsemi zavodi v Avstriji, iz-vzemši Galicijo, največje število dijakov (641!). Nemcem bi napravili za tako število gotovo kar tri zavode. Tako ima na primer cela kočevska gimnazija manj dijakov kakor 1. razred te gimnazije!
*	* Na celjski nemški gimnaziji je ob sklepu prvega semestra, kakor nam pišejo, učni uspeh dokaj nepovoljen. Tretjina dijakov je propadla ; največ iz — nemščine. V enem razredu kar polovica učencev semestra ni izdelalo. To je jako žalosten pojav ter zasluži, da se javnost z njim bavi. — Mi poklicane čiuitelje pozivamo, da preiščejo, kje tiči vzrok tako slabemu uspevanju učencev! Starši ne pošiljajo svojih otrok zato v učilišča, da so tam izpostavljeni kapricam in samovoljnosti-posameznikov . . .
*	* Frekventacija avstrijskih srednjih šol. Začetkom šolskega leta 1909/10 je bilo na gimnazijah 95.319 (med temi 2689 učenk) in na realkah 48.067 vpisanih učencev, vseh skupaj torej 143 386 srednješolcev. Po posameznih kronovinah pripade na Nižjo Avstrijo 12.271 gimnazijcev in 9590 realcev, na Gor. Avstrijo 2161 gimnazijcev iu 805 realcev, na Salcburško 565 gimn. in 333 real., na Štajersko 3070 gimn. in 1739 real., na Koroško 1032 gimn. in 397 real., na Kranjsko 2175 gimn. in 782 real., na Primorsko 2728 gimn. in 2049 real., na Tirolsko in Predarl-sko 3774 gimn. in 835 real., na češko, na čeških gimnazijah 10.516, na nemških gimn. 7345, na čeških realkah 10 365, na nemških 5129, na Moravsko na češke gimn. 4707, na nem. gimn. 3418, na čeških realkah 4603, na nemških 4111, na Šlezijo 2031 gimn. in 1550 real., na Galicijo 33.632 gimn. in 3866 real., na Bukovino 5118 gimn. in 746 real., na Dalmacijo 1324 gimn. in 619 real. Zanimivo je opazovati razmerje med številom gimnazijcev in realcev. To se lahko povzame iz vsega: čim kulturnejša, naprednejša je dežela, čimveč je z njej obrti in prometa, tem večje je število realcev v primeri z gimnazijci. Le poglejmo si Tirolsko — okroglo 3780 gimn. proti 835 real., torej kakih 22% real. ali Gor. Avstrija okrog 46%, Galicija samo 11%, Bukovina le 12%. Nasproti pa Niž. Avstrija 78%, Moravsko — češki zavodi 98%, nemški celo 120%, Češko — češki zavodi 98%, nemški okrog 70% realcev v primeri z gimnazijci. Pri nas na Kranjskem je razmeroma še dokaj ugodno razmerje; zakaj upoštevati se mora, da je na ljubljanski realki precej tujih učencev iz sosednih kronovin. Razmerje gimn. proti real. je 2175:935 ali reducirano: na 100 gimnazijcev skoro 38 realcev.
Politiški pregled.
*	Poslanska zbornica. Prva letošnja seja poslanske zbornice bo v četrtek 24. t. m. Na dnevnem redu te seje so te-le točke: Volitev dveh novih podpredsednikov (maloru-skega in romunskega), prvo čitanje rekrutnega kontingenta, proračuna in finančnih predlog.
*	Srbski vseučiliščniki na Dunaju za hrvaško-srbsko koalicijo. Z Dunaja poročajo, da je tamošnja srbska vseučiliška omla-dina imela te dni sejo, na kateri se je odobrilo postopanje hrvaško-srbske koalicije obenem se je koaliciji izreklo zaupanje z obžalovanjem, da je Supilo izstopil iz nje.
*	Ljudsko štetje leta 1910. V ministrstvu pripravljajo sedaj določbe in navodila, po katerih se bo vršilo ljudsko štetje 1. 1910. Naše organizacije naj bodo čuječe, da se ljudsko štetje izvrši na čast našemu narodu.
*	Član gosposke zbornice in slovanski učenjak profesor dr. V. Jaglč o glagolici. Profesor V. Jagid je objavil v „Neue Freie Presse" daljši članek, v katerem nepobitno dokazuje, da se nekateri dalekovid-neji papeži izrečno dovolili Hrvatom posluževati se starodavne pravice do slovanske liturgije po rimskem obredu. Nato razpravlja člankar o sedanjem stanju tega vprašanja in pravi : „Namesto da bi se izkušalo urediti to vprašanje, se je raje seglo po „masreglovanjih", o katerih pišejo že tudi dunajski listi. Ali je to prava pot, ki vodi k smotru, ali bo to pospeševalo udanost do cerkve in resnično vernost — o tem nočem govoriti!"
*	Volilna reforma, ki jo namerava uvesti nova hrvaška vlada, zviša število volilcev od 48.562 na 250.000.
gospoda, vendar bi mu prisodili še toliko poštenosti in treznosti, da nam ne prihaja s tako naivnimi zafrkacijami, (Glej „Slovenca" št. 35 — „liberalnim" odklanjamo !) Vemo, da se ravno on odlikuje v blatenju učiteljstva med ljudstvom, zatorej nas ne bo nikakor presenetilo, če bo to svoje delo le nadaljeval bodisi s še tako neresničnimi sredstvi. Zakaj se naenkrat bojite onega učiteljstva, o katerem ste vendar govorili, da nima nikakega zaupanja med ljudstvom ? Pač občutite narodno izdajstvo, ki ste ga započeli! Seveda, „Slomškarji" vam bodo prikimali, a mi ne bomo molčali ! Poleg tega se pa čudimo notičarju, da je tako kratkoviden in gleda samo kranjsko učiteljstvo, a obmejnega učiteljstva, ki bi storilo narodnosten greh, ako bi pri tem početju molčalo, ako bi dopustilo, da se uniči edina obramba, kijo imamov bojuz narodnostnim nasprotnikom — bojuzanaše meje, za našo narodno eksistenco! Pokažite nam samo eno šolo na meji, ki je vzrasla iz vašega „obmejnega sklada"; pokažite nam samo en narodnostni čin, ki ste ga storili v prid naši narodni obrambi iz vašega obrambnega ali ljudskega sklada — in ne le v zgolj strankarske nagibe, često v prid našim obmejnim nasprotnikom! Pokažite, in radi vam bomo priznali, da vam gre zgolj zoper strankarsko izkoriščanje in ne zoper narodu pogubne namene. Dotlej pa, dokler tega ne vidimo, moremo verjeti dejstvu, da z obmejnimi darovi varate ljudstvo, da slepite narod in da ste najpod-lejše narodnostne izdajice, kar jih nosi svet! Nikdar se ne bomo ustrašili groženj, s katerimi nam prihaja notičar, zakaj pripravljeni smo v tem oziru na najskrajnejši boj in verujte nam, da se bodo pri tem upogledu odprle marsikomu oči. Tudi med učiteljstvom ste napravili s tem korakom svoj fiasko. Onih 20 hujskarskih mladeniških tečajev po deželi nas ne straši, zakaj če bo-dete na ta način delali „prosvetno", bo kaj kmalu vaše glorije konec. Odločno pa prote-stujemo proti temu, da si dovoljuje notičar govoriti o tem, da se učiteljem „očividno predobro godi, zato so postali zelo objestni". To se pravi rogati in norčevati se iz učiteljske bede, ki je ne pojmi nihče, ki je ni izkusil sam. Vsak naš novčič je pošteno in krvavo prislužen in zaslužen, ter nam nimate v tem oziru ničesar očitati, temveč ste vi naši dolžniki! Da, da, saj vemo da nimate za učiteljsko gmotno stanje nič drugega nego je pokazal dr. Šusteršič v dež. zboru — le zasmeh. Verujte nam, da nas tudi to ne dovede do narodnega izdajstva!
% „Ali ni nobene oblasti, ki bi branila učiteljstvo pred takim napadom?" Tako so se naši klerikalci obsodili enkrat sami sebe. V kritiki Cankarjevih „Hlapcev" v „Dom in Svetu" čitamo tudi sledeče: „Vsa vsebina je persiflaža učiteljstva, kakršne bi ne smelo mirno prenesti, če bi imelo splošno več časti v sebi. Radovedni smo, kako bode reagiralo učiteljstvo na to psovanje ? . . . Pijejo in robantijo, da bi bilo žalostno za bodočnost naše mladine, ako bi imela v resnici take vzgojitelje ... Saj se pa tudi ne zahteva od njih drugega, kakor da priznajo župnika za svojega poglavarja, žive in verujejo pa lahko kakor hočejo . . . Najgrje je pa blatenje učiteljstva, ki brez dvoma ni tako podlo in neznačajno, kakor se tukaj predstavlja." — O stališču pisatelja „Hlapcev" ni dvoma, da je ost napačno obrnil, in smo to tudi v uvodniku označili, če bi pa obrnil pisatelj ost v pravo smer, tedaj bi bili v prvi vrsti prizadeti naši klerikalci, oni sofisti, ki tako tendenciozno zavijajo pravo smer satire. Na eni strani taki zagovorniki, ki priznavajo učiteljstvo kot dobro, na drugi strani (Slovenec, Domoljub e tutti qaunti) pa nesramna laž, blatenje in podlo obrekovanje, ki je bilo že sto in stokrat dokazano kot krivično postopanje, a ga še vedno nadaljujete. Hinavstvo vsepovsod! „Veruje in živi pa lahko, kakor hočejo"; torej naj igra vlogo koristolovca in hinavca, kakor jo igrate vi. Ni dovolj nesramne laži in blatenja — ne-utemeljnega — že sedaj? „Če bi imelo splošno več časti v sebi"; lep kompliment, toda ob nas se odbija in pada v vaše vrste — med „Slomškarje". Zares, radovedni smo, kako vlogo bodo pričeli igrati ti klovni sedaj. Na eni strani „živi in veruje lahko kakor hoče", na drugi strani se ni hotel „kloniti" župniku in je bil prestavljen; o logika, o svoboda! „Brez dvoma" ni učiteljstvo tako, kakor ga vi slikate po shodih, časopisih itd., itd. in ni je oblasti, ki bi ščitila učiteljstvo pred takimi napadi, ker ste oblast sami, namreč oblast brez pravičnosti in poštenosti! — Vi ste krivi, da je tako, ker ste se poslužili takega nečastnega orožja; vi ste krivi, da je vse resnica!. . .
TJciteljišeni vestnik.
O principih organizacij.
Piše Braniš tan.
sploh in tudi ne specialno naših stanovskih organizacij. Dogaja se celo, da se smatra naše organizacije kot nekako demoralizujočo institucijo, seveda gotovo ne od premišljenih in preudarnih ljudi in tudi ne od treznih presojevalcev organizacijskega življenja. Najsi to izvira iz tega ali onega vzroka, gotovo je, da je v premnogih slučajih temu vzrok p r e m a 1 a vzgoja v spoznavanju pomena samega in gibanj družabnega življenj a, k a k o r t u d i socialnega življenja sploh.
Vsako družabno življenje se vrši po gotovih pravilih, tako si mora tudi stanovsko družabno življenje staviti nekake norme in modus, ki mora po njih živeti vsak član pripadajočega organizma. Predpogoj je pa, da mora vsak član te norme in ta modus poznati, da mora poznati načela in organizacijo samo in da se mora njih zahtevam ukloniti. Seveda je s tem odvzeto nekoliko osebne svobode, toda ta del svobode mora žrtvovati vsak posameznik v splošno korist, ker tvori to bistveni del zdrave institucije, ki ima disciplino in jo uporablja za delo.
Disciplina je torej ono prvo, kar je neobhodno potrebno za uspešno delovanje organizacije. Predpogoj disciplini je pa neobhodna potreba zahteve znanja od poedinca, vsaj temeljnega znanja v organizatoričnih stvareh in pokorščine, da se ukloni zahtevam in pravilom. Nikakor ne moreš smatrati takega postopanja absolutističnim ali terorizujočim, zakaj kakor ima posameznik svoje dolžnosti, tako ima tudi svoje pravice, ki jih na pristojnem mestu lahko izrablja. Vsekakor je torej v interesu celote, če poedinec vsako napako, ki jo opazi v vodstvu organizacije, prenese pred forum članov, da se tu o zadevi razpravlja, pogovori in sklepa. V interesu celote je, če se vsak nasvet in pomembnejši korak obravnava pred vsemi člani, da si je tako vsak poedinec na jasnem o svojem in skupnem stališču.
Obveščanja o vseh sklepih vodstva in važnejših namerah pa sme zahtevati vsak poedinec tudi iz tega ozira, ker smatramo kot glavni princip vsake stanovske organizacije — demokratiško načelo. Enakost in skupne obravnave vseh važnejših točk odpravi lahko vsakršno nesporazumljenje med člani in hkrati odstranjuje nevarnost, da se ne uvede v organizacijo diktatura in absolutizem.
Le če v kakem slučaju spozna vodstvo potrebo ukreniti kaj brez obvestitve članov, sme to storiti, a je vedno odgovorno za svoje čine samo in jih nikakor ne more zvračati na celoto, če je neopravičeno in nepravilno postopalo.
Dogajajo se pa slučaji, da ekstremen človek prenese svoje malenkostno nezadovoljstvo v organizaciji nasprotniku v roke, da jih ta izrabi, ker meni, da bo na ta način odpo-mogel stvari, se bo s tem sebe zadovoljil in bo imel ta način postopanja večji učinek. Še večkrat se pa zgodi, da se tak človek tudi sam pridruži nasprotniku, ne toli iz prepričanja, nego le iz osvetoželjnosti, v kar ga najčešče dovajajo osebna nasprotstva in osebna razmerja. Tako postopajo ti elementi najškodljivejši celoti, ker donašajo v organizacijo osebnosti, ki postajajo najkvarnejše načelom in stvarnosti.
Gotovo je, da se tudi često ne more ločiti osebe od stvari same, ker sta v pretesni zvezi, in le v takih slučajih je opravičeno nastopati proti osebi sami, ker v teh slučajih je z osebo samo odstranjena nevarnost, ki preti stvari in celoti. Nikakor pa ne stojimo na stališču, da se ima te napake prezirati, temveč je proti takim slučajem nastopati najradikalnejše, da se jih zatre.
Brezobzirnosti nam je potreba v prvi vrsti napram sebi, zato ni nikakor pričakovati, da bomo vihteli kadilnico ob naši organizaciji in bi jo poveličevali; če bi se pa to zgodilo, tedaj verjemite, da nam to veleva naše notra ije prepričanje. Nikakor nas pa ne smatrajte kričačem, če bo morebiti padla tudi kaka pikra beseda, zakaj tudi ta ima najboljši namen, in pre-mnogokrat mora človek pretirati kako stvar čez mejo, da doseza le polovico zaželjenih uspehov. Vsekakor pa nočemo nikomur usiljevati nazorov prolfcj njegovemu prepričanju. V tem so svobodna načela in svobodna o njih polemika.
(Dalje.) i
Kranjske vesti.
—r— S. L. S. se po svojih zastopnikih kar cedi za dobro šolstvo. Tako je v zadnjem zasedanju dež. zbora dr. Pegan neusmiljeno kritikoval občinski svet ljubljanski, češ, da ne skrbi za šolstvo in odteguje podpore ubožnim učencem itd. itd. (čeprav je občinski svet takoj nadomestil vse podpore za šolstvo, ki jih je ono po znanih dogodkih izgubilo od Kranjske hranilnice). Pozabil je pa dr. Pegan povedati, daje deželni odbor črtal podporo „Narodni šoli", ki ima njamen, podpirati ubožne učence v mestu in po deželi s samoučili in posredovati za popust pri nakupu samoučil. O skrbi za šolstvo po deželi bi vedeli še marsikaj povedati.
—r— Tirolci pred nami! Morebiti nam bo treba še precej časa čakati, da se bodo „vremena Kranjcem zjasnila", toda eno moramo priznati na svojo žalost in obžalovanje, da je naša dežela s svojimi voditelji vred naj-
Obrambni vestnik.
* Vstrašil se Je oni go'pod v „Slo-venčevem" uredništvu, ki je spisal nesramni in protinarodni članek: „Cirilmetodarija". Dobro poznamo tega učiteljstvu „naklonjenega"
I.
Namenil sem se razpravljati o organizacijah v splošuem, ker nas v to navaja naravna potreba, spoznavanje in občutek, da marsikateri tovariš ali pa tovarišica ne pojmuje pravega smisla organizacijskega življenja, organizacij
nekulturnejs z ozirom na smisel za kulturo sam Ko smo čitali poročilo o generalni debati novega šolskega zakona na Tirolskem, se nam je krčilo srce, ker smo spoznali, da je ocenjevanje in predelavanje šolskega zakonika od strani klerikalnih strauk pri nas in na Tirolskem kakor noč in dan. Tam je vladala tr z-oost in razsodnost, tu zaslrpljenost. V vseh ozirih se je tam ustvarilo nekaj popolnega in dobrega za šolstvo in učitelistvo, tu strankarsko spakedrano. Tudi gmotni položaj učiteljstva je sedaj na Tirolskem izdatno izboljšan, kar je dežela napravila s pomočjo raznih naklad. — Teč o vsem morebiti, ko nanese prilika!
—r— „Oesterreichische Rundschau" prinaša jasno sliko o kraujskem deželnem zboru in strankah, ki so v njem zastopane. Seveda Nemci izrabljajo vodo tudi za svoj mlin, toda mnogo je tudi povedane bridke resnice o naših škandaloznih politiškib razmerah Pečali se ne bomo natančueje z dotičnim odstavkom, povemo naj samo eno o naši S. L. S., in sicer toliko, kolikor ima stika -i zastopuiki učiteljstva v tej stranki. List -pravi, da S. L. S. ne sestoji iz zastopnikov ijudstva, temveč je nje začetek in konec v Su-steršiču in Kreku, ki imata hipnotizujočo in terorizujočo disciplino, tako da ne dovoljujeta posameznim Članom niti samostojno misliti, kai šele, da bi celo nastopali tako. — To ni več -disciplina, ampak zaslepljenost in nasilstvo, in naj si to dobro zapomni tov. Ravnikar, da se pri svojem opravičevanju glede glasovanja za učiteljske plače ne bo več skliceval na disciplino, temveč na terorizem. — Tako sodijo drugi in mi se z njimi v stvarnosti popolnoma strinjamo.
—r— Iz ijndskošoiske službe. Izprašana učit. kandidatinja Angela Nerima je nastavljena kot začasna učiteljica v Moravčah Obolelega nadučitelja Simona Punčuha v Šmarju na Dolenjskem bo nadomeščala suplentka Antonija Goderer, ki je dozdaj službovala v Dol. Logatcu. Dosedanji suplentki na Bledu Antoniji Jaklič je dovoljen vstop v brezplačno prakso na tej šoli. Obolelo učiteljico Marijo Benedek v Kranjski gori bo nadomeščala bivša radovoljka na Breznici Pavla čop. Jadvigo Šareč v Moravčah pa izprašana učiteljska kandidatinja Jerica Vizenjak Za prov. učiteljico v Tržiču je imenovana Gizela Sedlak, doslej v Spodnji Šiški,
—r— Osemdeseti rojstni dan je obhajal dne 15. t. m. vadnični učitel Fran Gerk-mann v Ljubljani. Deloval je 47 let na šolskem polju ter si kot izboren učitelj in okrajni šolski nadzornik pridobil velikih zaslug. Vkljub visoki starosti je še vedno vedrega in trdnega zdravja ter mu le želimo, da ostane tako še mnogo let Tov Gerkmaun je bil tudi med ustanovitelji našega lista.
Štajerske vesti.
—š— Iz dež. šol. sveta. Dovolilo se ije razširjenje petrazrednic v Hajdinu in Cir-kovcih v šestrazrednice ter ustanovitev samostanske okoliške gospodinjske šole v Teharjih. Nastavljen je za. strokovnega učitelja na dekliški mešč. šoli v Voitsbergu def. učitelj v Konjicah, B Serajnik.
—š— Častnim občanom v Hajdinl je bil izvoljen v seji obč odbora soglasno tov. učitelj Pogrujc Tov. Pogrujc deluje na haj-dinski šoli že 22 let in si je pridobil velike zasluge za občino.
Goriške vesti.
—g— V šolskem okrajn goriške okolice bodo letos štiri lokalne učiteljske konference, in sicer dne .28. maja ob 10. uri pred p. v K a n a 1 u za 28 šol (32 učiteljskih oseb), 1. junija ob 91/» v P r v ač i n i za 21 šol (38 učiteljskih oseb), 4. juoija ob 10. uri v A j d o v š či n i za 18 šol (32 učiteljskih oseb) in 8. junija ob 9 Vs v K o z a n i za 20 šol (36 učiteljskih oseb) Skupna okrajna učiteljska konferenca bo začetkom novega šolskega leta v Gorici.
—g— Grahovo ob Bači. K vsoti 200 K, ki jo je sklenilo plačati „Tolminsko učiteljsko društvo" Družbi sv. Cirila in Metoda za obrambni sklad, so do sedaj prispevali : Olga Miklavčič 4 K. Albin Miklavčič 3 K, Marica Cičigoj 3 K, Fr Ločniškar 3 K, Marica Bepič 3 K, Bogomila Volarič 3 K, A. Crnigoj 1 20, A. Kutin 5 K, Marica Perin 3 K, Jožef Velikonja 2'50 K, Josip Ivanfrč 3 K, Iv. Mahnič 3 K. Ljudmila Mesar 2 K. Justi Silič 2 K, Ana Perin 2 K, Anka Ger-želj 3 K, Anica Sedej 2 K, M. Mikuž 3 K — Ker se je odzvala šele četrtina udov, imamo tudi šele četrtino potrebne vsote. Prosim I — Nekateri so poslali tudi članarino, pa nič oznanili na položnici, zaradi česar sem moral to uganiti. Ako nisem pri kom prav pogodil, prosim, naj mi oprosti; pri priliki popravim.
Denamičar.
—g— Iz sežanskega okraja nam poročajo o proračunu ra leto 1910: Naš c kr. okrajni šolski svet je z odlokom z dne 7. fe bruarja 1910 št. 313, naznauil vsem šolskim vodstvom sežanskega okraja, da je c. kr de-želui šolski svet z odlokom z dne 21. januarja 1910, št. 713, odobril proračun okrajnega šolskega zaloga za I. 1910 — Javlja nam nadalje, da se je v pokritje primanjkljaja do-
ločila za leto 1910 doklada 110% na vse direktne davke, predpisane vsem katastraluim občinam v okraju Sežana. — Opozarja nas na te velike doklade in pravi, da ne bo v prihodnje več zadoščala ta doklada. Zato priporoča šolski svet kolikor moč š t e d i t i in naj šolska vodstva pazijo na red in snago v šolskih prostorih in da se da vsaka malenkost na šolskem poslopju popraviti. — Tudi naj se gleda na opravo in učila, da se po nepotrebnem ne uničujejo. — Pazi naj se na temeljito snaženje peči, štedilnikov in dimnikov. Ako ne izvrši dimnikar svoje dolžnosti, mu ni treba dela potrditi.
Splošni vestnik.
„Slovenec" dela reklamo za družbo sv. Cirila in Metoda s svojo „Cirilmetodarijo". Omizje pri „Belem volku" v Ljubljani je vplačalo 3. pokroviteljino družbi zaradi „Sloven-čevega nesramnega napada. — G. Gregor Pikel iz Postojne je poslal družbi 23 K naročnine na „Slovenca", ker ga ni hotel več sprejeti zaradi nesramnega članka „Cirilmeto-darije". — G. F. J., nadučitelj. je poslal 5 K, v pohleven odgovor slovenskemu Efialtu. Bog odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. — G. Lavoslav Bučar v Kostanjevici je nabral, oziroma sam daroval K 10 kot odgovor na nesramni napad v „Slovencu" dne 7. II t. 1. za našo dičuo družbo, ki je edina šolska narodna organizacija na Slovenskem. — Družbi prihajajo pozivi, naj založi narodni kolek „7/2. 1910". Živeli, zavedni rodoljubi!
Rabljene poštue znamke dobivajo v družbi sv. Cirila in Metoda vedno več prijateljev: takih, ki jih darujejo in takih, ki jih kupujejo. Nekatere teh pošiljatev so naravnost dokument strogo rednega darovalca, ker so čuda lepo sortirane. Sicer nimamo navade, da bi te vrste darove, oziroma darovalce redno in imenoma izkazovali, prav mnogim bi to tudi všeč ne bilo, omeniti pa moramo zahvalno g. Fr. Petana, koutorista v Ljubljani, ki je daroval družbi cel svoj album znamk. Hvala 1
Slovenci v Ameriki so po tajniku I. Ciril Metodove podružnice v Novem Jorku, g. Ivanu Zupauu, že zopet poslali naši družbi K 400, ki jih je spremljalo pismo ognjevito rodoljubno. Od dne 4 julija 1909 so že poslali naši rojaki iz Amerike K 800 naši družbi, ustanovili so podružnic 20, ki štejejo članov čez 900, število pa se vsaj to leto podvoji Dragim rodoljubom v Ameriki iskrene Ciril-Metodove pozdrave in zahvalo. — Družba sv. C. in M. je bila navajena šteti naprej, da se preje paralizira Boseggerjev nevarni naskok, šteiemo sedaj tudi od tisoč nazaj. Neimeuovan rodoljub na Štaierskem si je namreč prilastil številke 991 —1000 inkl., prijavivši se za te številke za C. M, brambovca. častitemu rodoljubu 2000kratna hvala!
U*posoblJcno8tne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole se prično pri izpraševalni komisiji v Ljubljani v petek dne 15. aprila 1910 ob 8. uri na učiteljišču. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposob!jenostni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočosno vložiti tako, da bodo do 9 aprila v rokah izpraševalne komisije.
C. učiteljstva se najtopleje priporoča novoustanovljena tvrdka Premrl & Jančar, Dunajska cesta št. 20, ki izdeluje vsakovrstne barve za šolsko uporabo.
Zahajajte samo v lokale, kjer imajo na razpolago naš list!
Listnica uredništva.
Literarno zgodovino narodnega gospodarstva nadaljujemo prihodnjič, ker se nam je danes nabralo preveč drugega gradiva. — Tržačanka: Vaš članek o možitvi tržaških učiteljic priobčimo prihodnjič. Danes smo objavili članek o istem vprašanja izpod drugega peresa.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 562.
Kranjsko.
102 1-1
Na štirirazredni ljudski šoli v Dolenji vasi pri Ribnici razpisuje se četrto učno mesto s postavnimi prejemki v stalno nameščenje.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 20. marca 1910. 1.
C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 12. februarja 1910.
St. 256	101 1-1
Na enorazredni ljudski šoli na Skaručni je oddati učno in voditeljsko mesto z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 10. marca 1910.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo t državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 1. februarja 1910.
Št. 204.
100 1-1
Na dvorazredni ljudski Soli v Dola je oddati učno mesto z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 10. marca 1910.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 1. februarja 1910.
Srečen vse žive dni, Vsaka mu jed diši, Nikdar bolan: Kdor vživa
52—6
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost	liter K 2'40
Kabinetna kakovost . . 4*80 Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
Postavno varovano.
Poslano*).
V dopisu „Oastitamo sebi in Slom-škariji" se me prijemlje v treh točkah. — Dopisnika poživljam, da mi pod pričami dokaže:
1.)	Kdaj in kje sem se ustavljal svojemu nadučitelju?
2.)	Kdaj in kje sem se vedel arogantno in sirovo vpričo ljudstva napram njemu ?
3.)	Kdaj in kje sem prišel z grožnjo: „Le pazite se, jaz imam Jakliča, Jegliča in Smrdela za seboj!"
Vse tri točke so podlo obrekovanje. Dokler mi dopisnik na gori navedena vprašanja ne odgovori in ne dokaže resnice, ostane mu na čelu pečat laž-njivosti. Tudi naj pride s polnim imenom, bojazljivec, in naj se ne skriva za urednikov hrbet. Potem se bova učila dostojnosti, a zamenjala bodeva vlogi. Ano-nimniku pa ne bom odgovarjal dalje.
V Domžalah, 15 februarja 1910.
103-1
Fran Kuhar,
učitelj.
*) Za vsebino je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor to zahteva zakon.
Važno!
Pri nakupu oblačilnega blaga za dame in gospode navadno do najfinejšega izvolite se ozirati na priporočljivo narodno manufakturno trgovino
Tekališče Verdijevo in Šolska ulica
v Gorici. 6-,
Ravnokar došlo najnovejše modno blago za spomladansko sezijo.
Vzorci na zahtevo poštnine prosti.
f Peter Cotič |
čevljarski mojster,
Gorica, v Raštelju 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. 6-e
Sprejemam naročila tudi z dežele in jih pošiljam po pošti.
Cene zmerne — delo lično.

Knjigarna
L. Schwentner
Ljubljana, Prešernova ulica 3
priporoča nastopne novosti:
Aškerc A.: Akropolis in piramide. Poetični sprehodi po Ori-entu. — Broširano K 3-—, eleg. vez. K 4'50.	30—23
Cankar Ivan: Za križem. Obsega 13 novel in črtic z epilogom. — Broširano K 3"—, eleg. vez. K 4 50.
Levstik Vladimir: Obsojenci. Vsebina: Nenormalni piščanec. Razmišlieni Vid. Mlada Breda in slepec. Eikard Malloprou. Broš. K 2-50, eleg. vez. K 3"50.
Milčinski Fran: Igračke. Črtice in podlistki. Broš. 2 K, el. vez. 3 K.
MurnikRado: .Tari junaki. Humoreske. Br. K 2 50, el. vez. K 3-50.
Ne zabite „Učiteljskega konvikta!"
Prvi slovenski izprašani
optik in strokovnjak
Dragotin Jurman
2—2 Ljubljana, Šelenburgova ul. 2.
Naznanilo!
Tvrdka Ivančič & Kurinčič vljudno naznanja vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu in na deželi, da je
preselila
svojo manufakturno trgovino iz Nadškofijske ulice št. 5
v Gosposko ulico št. 11 (Via G. Carduci).
Pri tej priliki vljudno naznanjava slavnemu občinstvu, da sva povečala svojo trgovino s tem, da sva vpeljala razno modno blago. — Cene nizke, blago prve vrste, postrežba strogo slovanska. — Priporočava se za nadaljno naklonjenost in obila naročila.	Z odličnim spoštovanjem
6-1
\\Tnr\r\r* Rt Wnrin^ir> manufakturna in modna trgovina lVdllLlL CX r\UriIlUL Gorica — Gosposka ulica št. 11.
Aviust Äineli
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52-5 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
59—3
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice	52—31
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n/Met.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2 — 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti.
Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
J. Jeix
Ljubljana
Dunajska cesta
TEK
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
• •
Našim rodbinam priporočamo 49
- Kolinsko cikorijo -
Cenj. učiteljstvu in ostalemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel s 1. februarjem 1910
znano gostilno in hotel
»Bavarski dvor'
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Moja prva naloga bo, da povzdignem t» gostilno na višjo stopnjo z dobro kuhinjo im pristno pijačo. — Za obilen obisk se priporoča
6—2	Štefan Bergant, gostilničar.
Priporočamo našim gospodinjam pravi rJ^iiKGKOV: kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček:
iz zagrebške tovarne.

TovaruiSka znamka.
el zajja II, Y 1161,12:9 II. V.
„Živi človek po smrti dalje?
a
8—6
Na to velevažno vprašanje daje točen odgovor knjižica, v kateri je naše daljno življenje po smrti na eksperimentalni podlagi ne-ovrgljivo dokazano in prepričevalno ::	zasigurano.	::
II. izdaja velja samo 50 h v poštnih znamkah.
Knjižica se vsakemu tovarišu najtopleje priporoča, ker ojači veselje do težkega našega poklica, krepi duha k napredku in obvaruje žalostnega in obupanega
človeka pred samoumorom.
Cena 1 K.
Cena 1 K.
Naroči se pri:
T. KUNSTIČU v KONJICAH
Cena 1 K.	(Spod. Štajersko.)	Cena 1 K.
I
I
I
I
10—7
Valentin Lapajne
• • • •
pred šolo v Idriji
• •
priporoča svojo bogato zalogo vseh risalnih in pisalnih potrebščin, kakor tudi zalogo vseh učnih :-:	knjig za ljudsko šolo in realko.	:-:
Velika izbera razglednic mesta Idrije in idrijskega rudnika.
=!•••[=

46—1 AA/v
v •
Največja in najstarejša tovarna lončenih pečij in lončenih izdelkov
An a n m jM	# Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na
. DRELSt štedilna ognjišča in peci
. ti*	preprosto ln najfineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj stro-
jl 11 O I 1 3 TI 3 kovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam znaten J—^J ^ ^ AJ	#	popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.
a c
.M
>
O
bJO
lm
OS. C
u
O Q-
>c/i
cS C
o
S
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepinee, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	62—4
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kituičarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Z
p
C/5
O
5T <
3
<T>
O
C/N
ET
Izdajatelj in odgovorni urednik Badivoj Korene.	Last in založba .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".	Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
6