Poštnina plačana v goiovini. Izhaja vsako soboto. Celoletna naročnina Din 60—, polletna Din 30-—, mesečna Din 5 —. Rokopisi se ne vračajo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica 23, telefon št. 2552. Čekovni račun št. 15.420. Leto I. Ljubljana, dne 21. decembra 1929. štev. 7. Plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Dne 18. t. m. se je vršila v Ljubljani ob polnoštevilni udeležbi važna, javna plenarna seja. Zbornični predsednik, g. Ivan Jelačin ml. je po pozdravnem nagovoru Podal izčrpno poročilo o delu zbornice v zadnjem času, naglašajoč, da se čuti od kraljevskega akta z dne 6. januarja preokret na boljše. Pri zakonskih reformah in delu za izjednačenje zakonov je ljubljanska zbornica intenzivno sodelovala in dosegla mnogokrat dalekosežne, koristne spremenbe. Velikokrat se sicer naša zbornica ni mogla uveljavljati v toliki meri pri graditvi novih zakonskih smernic; zato nekatere spremembe ne ustrezajo docela našim posebnim prilikam. Zbornica je v zadnjem času posebno zaposlena z delom pri reviziji že obstoječih zakonov, posebno pri zakonu o splošni carinski tarifi, pri vseh sccijalno-političnih zakonih in pri zakonu o indirektnih davkih. Posebno pažnjo posveča zbornica tudi zakonu o pospeševanju poljedelstva in zunanje trgovine ter zakonu o kontroli izvoza poljskih pridelkov. Na inicijativo ljubljanske zbornice je bila sklicana v Beograd konferenca vseh zbornic za TOI, ki jo lahko značimo kot pričetek nove ere v skupnem konstruktivnem delu zbornic za povzdigo gospodarskega napredka naše države. Na tej konferenci je bil izdelan osnutek za skupni nastop vseh zbornic in dosežen sporazum v načelnih vprašanjih glede revizije naše so- cijalne zakonodaje ter smernice carinske politike. Obžaloval je, da se je nekje razvila nepotrebna in docela neutemeljena agitacija glede odmere zbornične doklade in ovirala delo zbornice, dasi se je izkazalo, da so bile te domneve kvarne, neutemeljene in neumestne. V daljšem poročilu, ki ga v izvlečku prinesemo v eni prihodnjih številk je g. predsednik podal sumami pregled zborničnega delovanja in važnejših dogodkov Po poročilu g. predsednika je poročal g. Krejči, kot zastopnik ljubljanske zbornice, podrobno o konferenci zbornic za TOI v Beogradu. Za inečno-enotno zbornic© se je zavzemal ob splošnem pritrjevanju vseh članov g. I. Ogrin. Pred prehodom k glasovanju o proračunu, ki letos znižuje zbornično doklado od 25% na 13%, torej skoro za polovico, je g. Jelačin ponovno zavrnil neutemeljene pritožbe nekaterih, napačno poučenih, ki so nasedli pretiravanju in napačnim informacijam. V nadaljnih izvajanjih poroča g. predsednik, da se je o osnutku proračuna, ki ga imajo zbornični člani v rokah, obširno razpravljalo v odsekih, ki so proračun brez ugovora odobrili. Proračun izkazuje skupne potrebščine Din 4,951.992-—, ki fce pokrije deloma z lastnimi dohodki zbornice Din 140.515-—, deloma z donosom daklade za leto 1929, ki bo do- tekla še le v letu 1930 v približnem znesku 2 milijona dinarjev. Ostali pri-mankljaj se pokrije s 13% zbornično doklado na pridobnino in družbeni davek. Po poročilu g. predsednika je zbornica na to proračun, o katerem so odseki predhodno izčrpno razpravljali, brez debate soglasno sprejela. Sledi poročilo zborničnega konzu-lenta g. F. Žagarja o predlogih za revizijo zakona o taksah in ureditvi samoupravnih financ. Zbornični tajnik, g. Ivan Mohorič poroča o pripravah za revizijo carinskih tarif. G. Ivan Ogrin je podal poročilo o reviziji socijalno - političnih zakonov. Zbornični tajnik g. dr. Pretnar pa je poročal o načrtih zakona o zgrad- bah, elektrifikaciji in razlastitvi nepremičnin. G. Josip Lenarčič predlaga, naj zbornica skrbi za to, da vsled pospeševanja izvoza poljedelskih pridelkov ne bo udarjena industrija in ji tako onemogočena konkurenca na svetovnem trgu. Generalni ravnatelj g. Anton Krej-či naproša zbornico, naj se zavzame za osnovanje finančnega inšpektorata v Mariboru. G. Anton Stergar predlaga, da se naprosi bana, naj po svojih organih strogo nadzira in kaznuje kršitve od strani inozemskih potnikov. G. Lenarčič predloži načrt za izboljšanje in popravo naših cest, ki so v zelo slabem stanju. Javni seji je sledila tajna. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) V zadnji številki smo pri opisu ustroja splošne zavarovalne družbe »Anker« pomotoma pozabili vstaviti njeno premoženjsko stanje, ki predstavlja skupna aktiva v zjnesku Din 650,000.000*—, kar s tem popravljamo. * Sejmi, velesejmi, razstave, dražbe. Nastanek sejmov zasledujemo daleč nazaj v srednji vek, da celo v starem veku je bilo sejmarstvo močno razvito. Znana nam je celo svetopisemska primera, ko je Kristus izgnal z bičem sejmarje iz templja. Dočim so bili zlasti v srednjem veku. pa tudi novejši dobi do razvoja prometnih sredstev: železnice, paro-plovbe itd. potrebni in velikega pomena za trgovino, ker so mnogokrat nudili kupcem edino možnost, da se oskrbe s potrebnimi predmeti, ki jih .sicer v daljnji okolici ni bilo mogoče dobiti, trgovcem pa je bila na ta način vsled velike množine kupcev da-•na prilika hitro prodati svojo zalogo in se istočasno informirati o stanju ce.n ter jih izravnati s konkurenco, oziroma prilagoditi krajevnim razme- ram, obenem pa proučevati na podlagi povpraševanj tržne razmere in potrebe različnih krajev. Novejša doba je z uvedbo hitrih prometnih sredstve in brzojavnih občil skoraj popolnoma uničila prvotne namene sejmarstva; kajti svoje potrebščine lahko nabavlja trgovec v vsakem večjem kraju, ali pa njih naroči in hitro dobi s pošto ali tovorno iz najbolj oddaljenega kraja kontinenta. Svoj informativni pomen za cene so stari sejmi izgubili z uvedbo brzojava, ki hitro obvešča o nastalih spremembah v skoro zadnjo vasico. | Pač pa so obdržali svoj pomen še vedno živinski sejmi, ki prihranijo kupcu ogledovanje živine po raztresenih in oddaljenih krajih ter mu vsled velike izbire dajejo priliko primerjave enega blaga z drugim. Prodajalca pa seznanijo ti sejmi še vedno z vrednostjo svojega blaga, ki ga je navadno precenjeval, ali pa tudi podcenjeval, ne imajoč prilike informirati se o kvaliteti tujega blaga in vladajočih cenah. Obenem pa mu nudijo še skoraj edino možnost prodati svoje blago zaradi velikega števila zbranih kupcev po pravilnih cenah. • • j Srečen Božič j • • • • : naročnikom m prijateljem želi : • • Uprava in uredništvo j l : Znameniti so še vedno naši žitni sejmi, ki se vrše v večjih mestih Hrvatske, Slavonije in Vojvodine ter regulirajo cene našemu žitu. Svetovnoznan je tudi sejem v Nižjem Novgorodu, na katerem se zbira volneno, svileno im bombažasto blago, specijalno pa kože in krzno, za katero blago še vedno diktira cene celemu svetu. Te sejme pa ne moremo več prištevati k navadnemu sejmarstvu, dasiravno so se iz njega razvili še v dobi, ko je bilo v navadi izmenjavanje blaga za blago; marveč jih je prištevati k velesejmom. Velesejemi so tvorba novejše dobe m je bil prvi ustanovljen v Leipzigu, ki še danes obdržuje svoj svetovni sloves. Ti se vršijo v vseh večjih evropskih mestih in je njih namen seznanjati tujino z lastnimi produkti, njih kakovostjo in vrednostjo, istočasno pa poiskati doma kupce za tuje proizvode in obratno v tujini za lastne proizvode. Velesejmi imajo mednarodni značaj, vgled česar opažamo na lastnih velesejmih razstavljeno vzorčno blago vseh svetovnih industrijskih in trgovskih podjetij; ravnotako se na naših domačih velesejmih zbirajo kupci iz celega sveta, hoteč preizkusiti naše proizvode in jih kupiti iz prve roke brez podražitve potom posredovanj. Za nas najvažnejši in najpomenb-nejši je »Ljubljanski velesejem«, ki prihodnje leto obhaja desetletnico svojega obstoja, združeno z velikimi mednarodnimi razstavami. Velesejmom sličijo izložbe (razstave), ki se razlikujejo od velesejmov v glavnem s tem, da obsegajo posamezne vrste proizvodov, n. pr.: poljedelske izložbe, na katerih so razstavljeni agrarni produkti; obrtne izložbe, kjer razstavljajo svoje izdelke večja in manjša obrtna podjetja; živinorejske razstave, ki so običajno v zvezi s poljedelskimi in prikazujejo poleg vrst in kakovosti do- mače živinoreje tudi postranske pridelke, n. pr. sirarstvo, čebelarstvo itd.; industrijske razstave, ki prikazujejo domačo industrijo v celoti ali pa tudi samo posamezne panoge domače industrije, n. pr.: tekstilna industrija, usnjarska, kovinarska, lesna itd. Razstave navadno niso mednarodnega značaja, dasiravno se jih tudi inozemstvo poslužuje kot prilike sestanka velikega števila interesentov in razstavi lastne produkte ter stroje in druga pomožna sredstva, ki so z razstavljenim blagom, ali njegovim izdelovanjem v zvezi. Take razstave bi lahko razdelili po teritoriju v krajevne, pokrajinske in državne. Tako imamo poleg »Ljubljanskega velesejma« še razstavo naših gospodarskih produktov in izdelkov domače obrti in industrije, še posebno jesensko razstavo in obrtno razstavo v Mariboru, dalje večkratne razstave domače živinoreje, čebelarstva, vinogradništva, šumarstva, perutninarstva, lova itd. Poleg takih letnih razstav poznamo še trajne razstave, takorekoč trgovinske muzeje, od katerih obstoji v naši državi doslej šele v Zagrebu. Dražbe so način prodaje, s katerim išče proizvajalec najboljšega kupca, ako ima za svoje blago več interesentov. Ta način prodaje prihaja v poštev samo za velike množine in se ga poslužuje mnogokrat tudi država, ne samo za prodajo ali eksploatacijo lastnih imovin, marveč tudi kot nakupovalka potom zmanjševalnih dražb in kupi v tem slučaju blago odnosno odda zgradbo ali izvršitev kakega dela onemu, ki ponudi blago ali delo za najnižji znesek. (Dalje prih.) 7* Našim naročnikom! Tej številki smo priložili položnice in nujno prosimo, da poravnate naročnino. Ako ste to že storili, se Vam zahvaljujemo ter Vas prosimo, da položnico shranite za prihodnje plačilo. Gotovo nam ni potreba utemeljevati koristi, ki jih imate od lastnega, neodvisnega, strokovnega tiska; nebrojna dnevna pohvalna priznanja iz vseh plasti trgovskega stanu pričajo, da smo ustregli v vseh ozirih vsem in vsakomur. Z novim letom se potrudimo list vsebinsko izpopolniti in nuditi našim naročnikom še več kot doslej. Med drugim pričnemo priobčevati lahko umljivo knjigovodsko šolo, ki bo seznanila čitatelje s praktično, a vendar enostavno upravo in kontrolo vsakovrstnih trgovskih in obrtnih podjetij, poleg tega pa jih takorekoč igraje uvedla v vse skrivnosti — sicer kompliciranega bilan-ciranja. Pcvdarjamo ponovno, da kot popolnoma neodvisen strokovni list ne uživamo nikakih podpor in subvencij, vsled česar sloni naš obstoj in uspeh našega — ne ravno lahkega dela, kakor tudi učinkovitost zastopanja koristi in potreb trgovskega stanu izključno le na zavednosti naših naročnikov, ki so že davno uvideli nepogrešljivo potrebo našega obstanka. In ta je v največji meri odvisen od rednega plače-vanja naročnine! Naši naročniki naj se ne omejujejo samo ria plačevanje naročnine, temveč naj nas tudi podpro z nabiranjem novih naročnikov; vsak pomočnik, vsak va'enec naj izpopolnjuje svoje znanje s čitanjem našega lista! že danes zavzemamo po številu naročnikov prvo mesto v slovenskem strokovnem tisku; vendar smo prepričani, da dvignemo število naklade s pomočjo zavednih trgovcev na še višjo stopnjo, kar nam bo omogočilo nadaljnje izpopolnjevanje v vseh smereh. Prosimo, da poravnate naročnino za kolikor mogoče daljšo dobo, ker imamo z malimi plačili iste stroške in mnogo več dela kci tedai, če plačate za pol leta ali celo leto. Naročnina je vendar malenkostna v primeri s tem, kar Vam list nudi! Ob točnem plačevanju pa nam bo dana možnost: nuditi Vam še veliko več. UPRAVA IN UREDNIŠTVO. Važnost novega Po dolgem pričakovanju smo ko-nečno dobili novi, enotni vinski zakon, ki pa od nekaterih vinogradnikov gotovo ne bo dobro sprejet, ako se ne zavedajo in ne dojmujejo njegovega namena: izboljšati naše vinogradništvo in rešiti problem dolgoletne vinske krize. Srbija in Črna gora sploh doslej nista imeli nikakega vinskega zakona, dočim so bili v prečanskih krajih v veljavi — že davno zastareli avstrijski in ogrski zakoni. Po razsulu bivše monarhije, ki je v Evropi veljala za četrto producen-tinjo vina, smo stopili mi na njeno vinskega zakona, mesto, ker spadajo v našo državo skoro vsi vinorodni kraji bivše Avstro-Ogrske. Obenem pa smo izgubili večino naših odjemalcev, ki so bili v glavnem Avstrijci, Čehi, Poljaki , in Bukovinci. Poleg tega pa je tudi v notranjosti države padel konzum vina. Glavni vzrok nastale krize je seveda pomanjkanje tržišča v inozemstvu. Izvoz vina pa ni padel samo radi teh vzrokov, marveč predvsem radi nezaupanja konsumentov glede pristnosti naših vin, ki je sicer bPo v veliki večini slučajev popolnoma neutemeljeno, vsaj kolikor zadeva naše vinogradništvo. Nasprotno pa je zopet res, da smo mi sami dali povod za dvome, ker se je vsled pomanjkanja in zastarelosti vinskega zakona nudila konsumentom slaba in neenotna kvaliteta, posebno »šmarnica«. Pomanjkanje tega zakona je dovoljevalo poleg tega tudi nepravilno, ne-racijonelno in nemoderno izdelavo vina, da je bilo mnogokrat iz plemenitega grozdja izdelano vino slabejše vrste, kot bi se to doseglo z moderno manipulacijo. Ker ni bilo nikake kontrole, potom kemičnih analiz, pa tudi ni vedno mogoče ugotoviti pristnost vina, nismo mogli našim izvoznikom nuditi nikakih garancij, da je vino res pristno in pridelano po principih racijo-nalnega vinarstva. Vino, ki smo ga doslej pridelovali, je bilo vseh mogočih tipov, barv in vrst celo v okolici enega samega vinskega kraja. Inozemstvo pa se zanima za stalne, enotne tipe in se ne zadovoljuje s — sicer pristnim in tudi dobrim vinom, ki je mnogokrat v dveh sodih enega in istega vinograda različno, če ne po okusu in jakosti, pa vsaj po barvi. Novi vinski zakon hoče tudi v tem oziru napraviti red na ta način, da ustvarja za posamezne pokrajine posamezne tipe vin in tako standarti- zira naš vinski pridelek, s čemer bo olajšan in omogočen našemu vinu izvoz. Te določbe o standartizaciji in o prisilni uvedbi modernega, racijonal-nega kletarstva v začetku sicer ne bodo mnogokateremu vinogradniku prišle popolnoma prav, vendar pa mu ne bo težko zapopasti pomena teh naredb za zopetno izboljšanje našega vinogradništva in razumeti, da je taka kontrola potrebna za vsakega trgovca in končno tudi za konsumenta. Da se prepreči pančanje in ponarejanje vina, bo dolžan vinogradnik in trgovec voditi nakupno in prodajno knjigo in prijavljati množino pridelka. Ustanovi se posebni državni vinarski zavodi, kemični laboratoriji in posebne strokovne komisije, ki bodo kontrolirale pridelovanje in prodajo vina ter vršile potrebne kemične analize. Pod strogo kontrolo pridejo tudi vsa k nam uvožena fina vina — največ v steklenicah — ki so v mnogih slučajih pančana in delajo našim vinom občutno konkurenco. Brezdvomno bo novi zakon izdatno zaščitil koristi našega vinogradnika in varoval solidnost naše vinske trgovine ter nam odprl izhod v inozemstvo. Kaj mora davkoplačevalec vedeti o pridobninl. (Nadaljevanje) I. V.: Č. Obdavčba. V svrho obdavčbe se obdavčljivi predmeti dele v tri skupine. V prvo skupino spadajo trgovska in industrijska podjetja, potem obrti, ki prodajajo če tudi le deloma nabavljeno izdelano blago (n. pr.: klepar, ako prodaja posodo, ki ni bila izdelana v njegovi delavnici), banke, lekarne, hoteli, gostilne, kavarne, agenture, vozniki in avtotksi, ki vršijo posel z najemščki 10% osnovnega davka od čistega dohodka. V drugo skupino se uvrste samo- stojni prosti poklici, kakor: advokati, notarji, zdravniki, inženerji,, obdavčijo se seveda le njih dohodki iz privatne prakse. Potem potujoči agenti in trgovinski potniki, če potujejo za svoj račun in obrtna podjetja, če delajo s stroji na pogon ali več nego 4 pomočniki. Vsi ti plačujejo 8% osnovnega davka. 6% od čistega dohodka pa plačujejo književniki, novinarji, umetniki, babice, ostafli obrtniki ter zakupniki zemljišč, če zakupljenega zemljišča ne obdelujejo sami. 4% od čistega dobička plačajo pripadniki tretje skupine, to je osebe, ki . so samostojne, na službe na stalnem prostoru, kakor vozniki in avto-taiksi z enim vozom, nosači, čistilci čevljev itd. Od obratov, ki se ne vodijo v stalnem lokalu, nego s hojo od hiše do hiše ter od kraja do kraja, se plača letno Din 60-— in za vsakega pomočnika Din 30-—. Semkaj spadajo krošnjarji, potujoči cirkusi, vrtiljaki itd. 'Potujoči agenti in potniki, ki potujejo samostojno za svoj račun od kraja do kraja ter sklepajo kupčije na isatni riziko, plačajo letno 1000 Din in se izkažejo z davčno karto. Če izvršujejo posle na enem mestu, jih obdavči davčni odbor s pridobnino in izkažejo se z davčno knjižico. Če pa pohijejo kot uslužbenci za drugo tvrdko, se morajo izkazati z legitimacijo trgovske zbornice, ali s knjižico o uslužbenskem davku, s katerim so obdavčeni od fiksne plače. Od ev. provizij pa plačujejo vedno pridobnino Poleg osnovnega davka se plača še dopolnilni davek, ki znaša 2% do 12% od čistega dohodka vseh obratov istega davkoplačevalca v okolišu ene davčne uprave. Samoupravne doklade se nalagajo le na osnovno pridobnino. Teh doklad ne plačajo zavezanci tretje skupine ter agenti in krošnjarji, ki plačajo pavšalirano pridobnino. V tretji številki našega lista smo obravnavali ikalkulacijski račun za jedna-ko uvoženo blago. Nekoliko bolj komplicirana je kalkulacija, ako gre za več vrst blaga v eni in isti pošiljki, zlasti ker moramo pri tem upoštevati različnost carinskih tarif, za posamezne vrste. i Od ene in iste tvrdke smo prejeli nekaj .jeklenih izdelkov, ki se carinijo po 20% od vrednosti, nekaj izdelkov v zvezi z drugimi kovinami s carinsko tarifo 25% od vrednosti, nekaj izdelkov v zvezi z usnjem po carinski postavki D. Prizivi in odpis davka radi začasne ustavitve. Pred poslovanjem davčnih odborov se razgrnejo na javen vpogled pridob-ninski razporedi. Vsak davkoplačevalec ima pravico do vpogleda. Če misli, da je preveč obdavčen, sme pred davčnim odborom osebno, ali po pooblaščencu posredovati. Od vročitve plačilnega naloga ima pravico pritožbe v 30 dneh (le v izjemnih, opravičenih primerih 45 dni) na reklamacijski odbor. Dokler teče ta rok, sme vpogledati in si prepisati odmerne spise, v kolikor ne nasprotujejo temu javni razlogi. Proti odločbam reklamacijskega odbora je dopustna pritožba še na * upravno sodišče in državni svet v 30 dneh. Pridobnina se odpiše koncem davčnega leta, ako se ustavi obrat najmanj za 6 mesecev: a) zaradi smrti ali bolezni davčnega zavezanca; b) radi požara, poplave in drugih izrednih dogodkov, ki niso zavisni od volje davkoplačevalca. V navedenih primerih naj davčni zavezanec prijavi ustavitev obrata davčni upravi v času, dokler traja ustavitev, koncem istega leta pa naj predloži prošnjo za odpis pridobnine. 30% ter nekaj luksuznih predmetov, ki se carinijo s 40% vrednosti. Špedicijski stroški so isti za vse blago, ravno tako tudi voznina in druge prstojbine, vsled česar obravnavamo špedicijske, prevozne in nakupne ter druge izdatke v celoti, kot je to navedeno v 3. številki, str. 38. Poleg različne carine moramo upoštevati tudi različnost voznine, ker so predmeti različne teže in smo plačali voznino ter del spedičijskih in skladiščnih stroškov od kilograma. Ko smo prejeli račun, smo izpreme- •MU 103 niti franke po že znanem nam načinu v dinarje za posamezen komad ali kilo-9ram, kakor tudi skupne vsoie pretvorimo v dinarje. Radi različnosti carine, ki se nanaša na vrednost posameznega predmeta, razdelimo fakturirano nam blago v različne skupine, v katerih vedno združujemo blago, ki je podvrženo enaki carini. Tako predelani in v dinarje pretvorjeni račun izgleda sedaj: I. skupina: jekleni izdelki (carina 20%): Din vrsta A, 100 kom. (teža 200 kg) bo Din 15--..............................1500 vrsta B, 100 kom. (teža 500 kg) bo Din 8-—................................800 II. skupina (carina 25%): vrsta A, 100 kom. (teža 200 kg) po Din 20 -............................. 2000 vrsta B, 100 kom. (teža 200 kg) Po Din 15 -..............................1500 III. skupina (carina 30%); 100 kom. v teži 200 kg po 20 Din 2000 IV. skupina (carina 40%): 100 kom. v teži 100 kg po 30 Din 3000 Skupaj nas stane blago brez stroškov...............................10.800 S stroški, ki se nanašajo na vrednost blaga, kakor: špedicija, nakupovalni stroški, režija itd., znašajo Din 1.080-—, torej eno desetino ali 10% nakupne ce- Din 3- Din 2- — ne celotnega računa ali posameznega; predmeta. Voznine in drugih stroškov, ki se nanašajo na težo blaga, smo plačali 1400 dinarjev. Ker je vse prejeto blago teh*-' talo 1400 kg, odpade na kilogram posamezne vrste blaga po 1 Din. Imajoč te podatke, preidemo k ugo(-tovitvi lastnih cen za posamezne predmete. “ I. skupina, vrsta A, stane , komad..........................Din 15-— pribijemo 10% stroškov, t. j. Din 1-50 in 20% carine............... posamezen komad tehta 2 kg, torej znaša voznina . . Lastna cena posameznega komada te skupine, postavljenega v skladišče znaša tedaj..........................Din 21-50 Po istem načinu izračunamo tudi lastno ceno za posamezne vrste vseh skupin. Ob pravilni kalkulaciji izračunamo lahko vnaprej naš dobiček, ako so nam znane tržne razmere v kraju našega konsuma. Pri pribitku lastnega dobička pa se moramo vedno z vso previdnostjo ozirati na cene konkurenčnih tvrdk, kakor tudi na lastno finančno sposobnost ter se od konkurence ne smemo pust ti slepo zapeljati, ako hočemo doseči uspeh. Gospodarske beležke. Nazadovanje živinoreje v Jugoslaviji. Inžener agronomije Simič je predaval o nazadovanju živinoreje v Jugoslaviji. Vsled majhne preskrbe s krmili nimajo nekateri kmetje n ti petine potrebne goveje živine več, zlasti v šumadiji. V letih 1922 in 1928 je bilo stanje živine v Jugoslaviji sledeče: konj 1,043.500 in 1,109.200, goveda 4,058.400 in 3,654.300, prašičev 2,887.000 in 2,662.800, ovac 8,461.500 in 7,722.200, perotnine 13,810.000 kosov in 16,081.000 kosov. Le število konj in perotnine je nekoliko naroslo, vse drugo je padlo, in to spričo rastočega prebivalstva. Dalje je opozarjal inž. Simič na majhno rentabilnost' v pridelovanju pšenice. Pšenica, ki je stala svoj čas 450 Din, se prodaja sedaj po 160 Din. še bolj je padla cena koruze. Najbolj se še splača reja mlade ž vine, ker dobimo za odraslo govedo 5000 do 7000 Din. — Inž. Simič je pred kratkim potoval po vaseh v Šumadiji in je predaval tam o primernih sodobnih vprašanjih poljedelstva in živinoreje. Menda je padec živinoreje v šumadiji večji kot drugod v Jugosla-vii. Naša trgovinska bilanca. V zadnji številki našega lista smo med gospodarskimi beležkami prinesti poročilo b uvozu do konca meseca oktobra, ki izkazuje, da je naša zunanja trgovina za 45 milijonov dnarjev pasivna v prvih ddsetih mesecih letos. Ako pa primerjamo letošnjo trgovin- sko bilanco s trgovskimi bilancami prejšnjih let v istem času, moramo ugotoviti veliko izboljšanje naše zunanje trgovine; kajti leta 1927 je bila v istem času trgovinska bilanca pasivna za 712 milijonov, lansko leto pa je bil naš izvoz v prvih desetih mesecih celo za 1.290 milijonov manjši od uvoza, kar pomentja, da je letos trgovinska bilanca za celih 1.245 milijonov dinarjev boljša od lanske. Preprečevanje ponarejanja vina na morju. Finančno ministrstvo je izdalo odlok, glasom katerega so podvržene z vinom natovorjene ladje, ki plovejo iz Dalmacije (južno od Preka) proti severu, carinsko - kemičnemu pregledu. Pregledani vzorci se zapečatijo v ipoaebni skrinjici, opremljeni s carinsko plombo ter se morajo na kraju izkladanja dati carinski kemični postaji v ponoven pregled in primerjavo s pripeljanim vinom. Na ta način se hoče preprečiti ojačevanje vina s špiritom in mešanje z drugimi kemikalijami med vožnjo. Nova kmetijska šola na Kosovem. Oblastno kmetijsko postajo v bližini Kosovega, ki ima 24 hektarov bogate, plodne zemlje, nameravajo spremeniti v kmetijsko šolo, združe- j no z živinorejo, gojenjem drobnice in perutnine. Novi izseljeniški zakon. V Beogradu se vrše konference za sestavo novega izseljeniškega zakona, ki bodo trajale kakih 8 dni. Zakon se bo precej razlikoval od starega ter bo stopil najbrže z novim letom v veljavo. Izvoz iz Šib eniške luke v novembru. Iz šibeniške luke je bito izvozeno v pretečenem mesecu 7707 ton premoga, 1785 ton karbida, 1600 ton celuloze in 2983 kub. metrov gradbenega lesa. Državni dohodki iz taks in trošarin. Po izvestju našega finančnega ministrstva so znašali državni dohodki na taksah in trošarinah v zadnjih sedmih mesecih (t. j. v prvih 7 mesecih) letošnjega državnega proračuna 1760 milijonov dinarjev. Dohodki so bili proračunani za to dobo na 1776 milijonov, torej so za 16 milijonov manjši kot so bili predvideni. V lanskem proračunskem letu so v istem času znašali prejemki 1635 milijonov in so se letošnji dohodki za 125 zvišali. Naše rude. Dve veliki, francoski in nemški tvrdki, se zanimata za naše rudnike cinka in bakra v okolici Valjeva ter sta poslali svoje strokovnjake, da se na licu mesta prepričajo o stanju rudnin. Francoska-maročanska rudo-kopna družba se poleg tega interesi-ra za naše železne rudnike v Velebitu. Denarstvo. Gibanje valut v tekočem tednu. Uradni tečaj Prosti tečaj Din Din 1 angleški funt 275-50 275 66 1 amerikanski dolar 56 40 56 37 1 amerikanski dolar 56 40 56 44 1 avstrijski šiling 798 7 93 1 belga 790 790 1 bolgarski lev —■409 — 40 1 češkoslov. krona 1673 1 67 1 francoski frank 2 222 2 22 1 grška drahma —733 —73 1 hol. goldinar 2275 22 76 1 italijanski lira 2 956 2 95 1 kanadski dolar 5610 56 20 1 madž. pengo 990 988 1 nemška marka 13 50 13 50 1 poljski zlot 6 33 633 1 rumunski lej -■336 —34 1 švicarski frank 10 958 10 95 1 turška zl. lira 247— 247— 1-španska peseta 7-85 780 1 turški pijaster 26 60 —•— Na denarnem trgu tekom tedna nika- kih pomembnejših sprememb. Indeks cen Jugoslovanske Narodne banke. Naša Narodna banka priobča za tri mesece sledeče indeksne številke: Nov. Okt. Nov. Vrsta 1929 1929 1928 Rastlinski produkti 106 6 106 6 134-9 Živalski produkti 99-2 106 6 107'1 Mineralni produkti 88 2 84 6 83 8 Mineralni produkti 88 2 84 4 83-8 Skupni indeks ' 95 3 96 8 104-7 Velik padec indeksa za živalske Produkte je posledica padca cen prašičev, svinjine in perotnine. Samo cene jajec so močneje narasle. Vsled dviga premogovnih cen je poskočil tudi indeks mineralnih produktov, česar nam naš zadnji seznam še ni ©ogel pokazati in smo omenili, da je indeks mineralnih produktov skoraj popolnoma stabilen. Likvidacija: »Kmetijsko društvo za Prekmurje«, r. z. z o. z. v Murski Soboti je prešlo v likvidacijo in se upniki pozivajo naj prijavijo svoje terjatve. Odprave konkurzov in poravnave: Donosa Josip, trgovec v Murski Soboti. Konkurz odpravljen, ker je vsa masa razdeljena. Po šlrm Vedno nazadovanje italijanske industrije in trgovine. Kot glavno nalogo si je fašizem nadel stabilizacijo lire, češ, da bo s tem izboljšal gospodarsko konjunkturo in socijalni položaj Italije. Učinek pa je ravno obraten. Ladjedelnice so nazadovale od leta 1926 za celi dve tretjini, tako, da je bilo leta 1928 zgrajenih ladij le za 74 tisoč ton, nasproti letu 1926, ko jih je Italija zgradila 220 tisoč ton. V ladjedelnici v Monfalkonu je odpuščenih 3000 delavcev, dočim je bilo tu pred fašizmom zaposlenih nad 6000. Isto tako v ladjedelnici San Marco. Poleg tega so znižali nameščencem plače za 50%. Istočasno pa se podražujejo neprestano posamezni produkti, tako: tekstilno blago, gradbena in cementna industrija, železnina in metalurgika i. t. d. Zelo pomembna je tudi italijanska avtomobilska industrija, ki je nazadovala v produkciji za 40—50%. Znano je tudi italijansko vrtnarstvo, ki skoro izključno predstavlja igramo moč države in je nanj, kot najvažnejši gospodarski faktor raču- Dular Ciril v Novem mestu. Sklenjena 25% poravnava. Rekorz doipusien do 18. decembra pri Okr. sodišču v Novem mestu. Konkurzi: F. & A. Leben, valjčni mlin v Škofji Loki. Prvi zbor upnikov 21. decembra pri Okr. sodišču v Škofji Loki. Ugotovitveni narok 22. februarja 1930. Hanžl Alojz, usnjar v Ljutomeru. Prvi zbor upnikov pri Okr. sodišču v Ljutomeru 14. decembra. Ugotovitveni narok 18. januarja 1930. Starc Jakob, zapuščina veleposestnika v Hotemežu. Zbor upn kov 28. decembra pri Okrožnem sodišču v Novem mestu. Ugotovitveni narok 3. februarja 1930. So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico ,PROJA‘. n svetu. na z vsem optimizmom Mussolini sam. Izvoz sočivja in sadja je najvažnejša italijanska izvozna postavka in je znašala leta 1926 še 2.570 milijonov lir. Lansko leto je izvoz sočivja in sadja nazadoval za 772 milijonov lir, — in letos,, sodeč po prvih šestih mesecih, bo ta izvoz še mnogo občutneje padel navzdol, dasiravho je posebno letos vlada razvila veliko izvozno propagando in pričakovala znatnega zvišanja. Pasivnost trgovinske bilance vedno narašča. Tako je bila trgovinska bilanca leta 1924 pasivna za 643 milijonov zlatih lir, leta 1925 za 1071 milijonov in lansko leto narastla na 2047 milijonov Vsporedno z naraščanjem cen in nazadovanjem izvoza ter industrijske produkcije pa se nižajo plače nevzdržno ter so od leta 1926 za 15 do 32% manjše. Poleg tega pa vsled poslabšane industrijske konjunkture neprestano narašča brezposelnost. Stabilizacija italijanske valute ubija njen izvoz, ker so cene previsoke •— in pasivnost trgovinske bilance je glavni vzrok gospodarskega nazado- vanja. Oboje pa je posledica napačne notranje in zunanje politike. Angleška banka kupuje zlato. Zadnje dni je prispelo v London za 556.000 funtov šterlingov zilata, in sicer 500.000 iz Transvaala in 56.000 funtov iz Argentine. Od tega je obdržala državna banka za svoje kovinsko kritje 537.000 funtov šte mlevska voznina, plačljivo v 30 dneh, 242-50 do 245 Din. Času primerno suha nova koruza s kvalitetno garancijo do namembne post., prompt' na dobava, Din 168-50—170 —. Ječmen bački ozimni: 66/67 kg: 202-50 do 205 Din. Ječmen bački ozimni: 63/64 kg, 187-50 do 190 Din. Oves bački novi: 63/64 kg, Din 192-50 do Din 195—. »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke! »POPPAEA« — izdelovalnica parfumov se nahaja v Ljubljani na Dunajski cesii št. 31. Lesni trg. Na ljubljanski lesni borzi nobenih pomenbnejših izprememb v pretečenem iednu. Povpraševanja so z malimi dodatki ista, kot smo jih priobčili v zadnji številki. Izčrpno poročilo objavimo prihodnjič. Zaključki so b li napravljeni predvsem v lesu za kurjavo, poleg tega pa 2 vagona oglja, 1 vagon brzojavnih drogov, 1 vagon lelev, 2 vagona hrastovih podnic, 1 vagon teslonov ter 3 vagoni neobrobljene bukovine. Izvoz lesa iz Šibenika. Jugoslovanski parobrod »Iskra« je te dni odpeljal v Rosario di Santa Fe 7-700 kubičnih metrov stavbnega lesa. Te dni sta prispela v luko še dva jugoslovanska parobroda s Drina« in ki bodeta naložila 15 tisoč kubičnih metrov gradbenega lesa za južno Ameriko. Španija išče naš les. Madridski podjetnik Antonio Miha-les Karcia se je potom španskega poslaništva obrnil na naše trgovinsko ministrstvo za informacijo glede dobave in cen 15—20.000 borovih brzojavnih drogov ter za 900:000 komadov hrastovih in borovih železniških pragov za dobavo pred aprilom 1930. Pragovi iz hrastovine in borovine so za normalni tir v dimenzijah: 265 X 20 X 26 X 12 cm, brzojavni drogovi - borovi po v dolžinah 8, 12 in 18 m, premer v vrhu 12 do 15 cm, spodaj pa 30 cm. ANTON LUSIN borzni senzal za lesno stroko Ljufeljana, Gledališka ulica štev. 81 (Palača Pokojninskega zavoda) Pisma: Ljubljana, poštni predal 85. Brzojavi: Lušinant, Ljubljana. Tele!. 22-90. Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani štev. 13.999 Potrebe Sušaka kot Jugoslovanske luke za izvoz lesa v Španijo. ^ »Internatonaler Holzmartkt« priobči) 9- Trifo Vukovič, lastnik špedicije T. Vukovič i drug iv Zagrebu.) O novi jugoslovansko-špaoski trgovski pogodbi, koje ratifikacijo je neposredno pričakovati, se je, Ikar se tiče nl enega učinka na jugoslovanski lesni eksport, že večkrat razpravljalo. Po-‘ Sebne omenbene zasluži*samo dejstvo, se bodo obrnili na mah v Španijo narnenjeni lesni transporti iz italijanskih luk v Trstu in na Reki v naša domača Pristanišča, ampak tudi tehnično spe-Pieijske razmere v domačih pristaniščih, ki bodo nastale vsled povečanega pro-nieta. Ker pride kot jugoslovanska luka *a izvoz lesa v Španijo v prvi vrsti v Poštev Sušak, se nam vsiljuje nehote Vprašanje, kako se bo v prihodnje razvijal že itak od dne do dne naraščajoči Promet, ako bodo pritisnile na Sušak se nove kvantitete lesa, ki se sedaj kot 'lalijanski les vkrcava na Reki in v Trstu. Prekladalni prostori na Sušaku, ki obsegajo ca. 15.000 m2, so že sedaj * lesom prenapolnjeni in izvozničarji in špediterji se že več let trudijo za povečanje svojih prostorov. Vprašanje sk)adirčnih prostorov igra, kakor znano, pri prekladanju lesa naj-Večjo vlogo in vpraša se, kako se bo Pri sedanjih prostornih razmerah mogel razvijati povečani promet. Pri tej priliki Praktični Mravljična kislina. Namaži steklenico znotraj z medom ter jo do vratu zakoplji pokonc: stoječo v gnezdo gozdnih mravelj. Skoro boš imel steklenico polno mravelj. Tedaj jih Zalij s špiritom in jih pusti 1 teden namakati. Ko potem precediš mravljince, imaš mravljično kislino. Mravlje odpraviš iz hiše Pa ta način, da jim nastaviš v sladkorno vodo pomočeno gobo, ki jo vržeš v krop, kadar se mravlje v njej naberejo. To ponavljaj, dokler zalege ne uničiš. naj pripomnimo tudi, da pristanišče na Sušaku že sedaj večkrat ni v stanu sprejeti vse došle parnike v luko. Vsled tega se pripeti pogosto, da morajo parniki čakati na odprtem morju, dokler ni za nje prostora na pomolu. Ti in podobni drugi razlogi so bili povod, da so se bavili interesenti in oblasti že leto in dan z mišk jo, kako-razbremeniti promet na Sušaku s pritegnitvijo v bližini ležečega pristanišča Martinščica. še drugi predlog se tiče Bakra, ki ima izvanredno zavarovano lego in razpolaga s skladiščnimi prostori preko 20.000 m2. Doslej ni bilo misliti na pomembnejši promet preko Bakra, ker nima železniške zveze. Sedaj pa dobi to pristanišče železniško zvezo s progo Zagreb—Sušak in odpadejo s tem vse ovire za razvoj največjega prometa v Bakru. H koncu moramo omen ti še novo izgrajeni del luke v Gružu, ki bo s povečanjem ustrezala vsaj deloma potrebam producentov bosanskega mehkega lesa, česar doslej nismo mogli trditi. Toda tudi tukaj bo ukrcovalna roba s prometom za Španijo izdatno narastla in brezdvomno bo tudi Gruž vsak hip zopet preobremenjen. Nadejati se moramo, da bodo merodajni državni faktorji z ozirom na novo nastalo situacijo stor li vse, da bode tehnično mogoče brezhibno obvladati eksport lesa v splošnem in v posebnem lesa, namenjenega v Španijo. nasveti. • Debro sredstvo proti mravljam je tudi plitva posoda, v kateri si zmešal ne^ kaj medu z lugom (Pottasche). To posodo postavi pred njihovo izhodišče in mravelj se v kratkem izneb s. Sredstvo proti moljem. Najboljše sredstvo proti moljem je terpentinovo olje. Obleka, ki je shra-» njena v skrinji, namazani s terpentino-vim oljem, je varna pred molji. Zado-, stuje tudi, ako oblačilom priložiš ko-l šček v terpentinovo olje namočenega blaga. ščurki. To golazen najpreje odpraviš, ako potreseš na mesta, kjer izhajajo zmletega boraksa, ki si ga zmešal z isfo množino sladkorja v prahu. Kolikor dobiš omamljenih ščurkov zjutraj na tleh, jih zmeti skupaj in sežgi na ognju. Navadno pa pog nejo po svojih skrivališčih, ker se zavžiti prah v njih strdi v neprebavljiv kamen. Medica. Dobro medico si pripraviš na ia način, da pridaš in zmešaš v sodu na liter medu dva litra vode (najboljše: deževnice) ter dodaš na vsak liter po 6 5 gramov čiste vinske k:sline. Dodaj nekoliko droži za vrenje. Poleti zavre medica hitro, pozimi pa moramo paziti, da jo imamo na dovolj toplem prostoru, da zavre. Preloči, da ločiš po vrenju medico od drož1. Medica se kmalu očisti jn vsebuje precej alkohola. Šumečo medico pa prirediš, ako jo med vrenjem pretočiš v močne steklenice, dobro zamašiš in zamaške povežeš. Impregniranje lesa. V enem litru bencina zmešaj in raztopi 500 gramov parafina in 500 gramov zdrobljene kolofonije. Les, ki ga namažeš s to prevlako, ne vpije nobenih tekočin. Posebno priporočljivo za male sodčke (putrihe). Les ne razpoka in se ne skrivi, če ga namakaš kakih 8 dni v slani vodi. Priporočljivo zlasti za kolarje. Voda ne zmrzne, oko ji dodaš deset odstotkov glicerina. Gospod sveta. Roman bodočnosti. V pomoč prihaja tudi zračna eskadra. Toda čim se katero izmed letal približa cblaku, izgubi pilot vlado nad samim seboj in nad aparatom; zmrznjeni padajo v morje. Cel dan se ne premakne oblak z mesta, pač pa se še vedno niža, izzivajoč vedno hujši mraz. Brezžične brzojavke admiralske ladje se križajo z londonsk mi. London ne veruje. Rajši verjame, da je cela mornarica ponorela. Šele vesti posameznikov iz Portsmutha in okolice so potrdile admiralska porgčila. Posvetovanja. Mnogi so želeli videli čudo zamrznjenega portmutskega pristanišča in se odpravljali trumoma, da zadoste svoji radovednosti. Ponovna brzojavka obvesti vlado, da je vsota narastla na stoindesel milijonov. Mraz strahovito gospodari med mornarico. Brodovi pokajo v ledenem oklepu, a nihče ne more pomagati. Ljudje zmrzujejo v gručah; najstrašnejša bitka bi ne mogla napraviti toliko škode na brodovju in moštvu. Ko je London pristal na zahteve gospodarjev ognja in mraza, je vsota na- (N adaljevanj e.) rastla za daljnih deset milijonov, poleg tega pa je Anglija izgubila malone celo vojno mornarico. Draga In učinkovita šola, ki je spravila v obupen strah ne le Anglijo, ki je spoznala, da bi .jo zamogel sovražnik zbrisati iz zemeljske oble, ukleniti jo v večni led; stirah je šel v žile celemu svetu, ki je uvidel, da je brez moči nasproti nevidnemu strahovalcu. V Porlsmutu je v večernem mraku izginil pogubni oblak in ozračje se je naglo zopet segrevalo taleč pod seboj led. jutranje solnce je obsijalo največji poraz angleške flotilje. Meri Fairbanks ni slutila, da je prejela zadnje pisemce svojega ljubega. Njegova smrt je bila samo zrnce v peščeni gori, a vendar tragedija zase. Na jahti »Lastovka« sta beležila Eskande in Zermena svoje vlise o tej nesreč:. Ker je bila odkazana v Porls-mutu smotra hrodovja, je Eskande pohitel z jahto tja, računajoč, da bodo Radže-zraka gotovo izkoristili to priliko za svoje represalije. Previdno pa se ni zasidral v glavni luki, temveč v zunanji, dovolj oddaljen brodovja, da bi njemu namenjeni na-Pad ne škodoval tudi »Lastovk «. Eskande se je potrudil s poročilom j* Podrobnostih katastrofe, ki je bila že btoz vsakega komentarja dovolj razburljiva. . Z »Lastovke« so opazili, da se je tudi lahta Tokre-Dazi-Pal-a udeleževala b°rbe proti nevidnim napadalcem, dasi le bila iudi ona izven dosega ledene Sftirf . Cevi jahtinih topičev so bile °krenjene proti oblaku in treskale neprestano. Poleg gigantskih topov najlažjih oklopnic je bilo videti, koi da se le dele pomešalo med odrasle, da igrale vrši opravilo »velikih«. »Signali?« pomisli Eskande, sam ne vedoč, kako je mogel priti na io misel. ^ takoj preide na razgovor o oblaku. »Jasno je, da to ni nikaka nadnaravna Pojava. Iskati moramo, iskati!« »Jaka Lamberja« dopolni Zermena odločno. Njiju pogleda se srečata pritrjevaje rlrug drugemu. Mimo jahte plavajo ledene plošče, Potujoče z morskim tokom proti šer-burgu. Tokra-Dazi-Pal. Vrnivši se v Pariz spremlja Eskande Zermeno v avtu proti njenemu domu. Elba molčita, zatopljena v misli, dokler ne prekine ona tišine, rekoč: »Nikakor se ne morem domisliti mena tistega indijskega radže.« »Zakaj niste že preje vprašali, če se ukvarjate samo s to mislijo? Imenuje Se Tokra-Dazi-Pal in mislim, da je ta oas že v Parizu.« »Vem, zakaj sem se toliko ukvarjala s tem imenom. Zdaj se spom njam, da Sem ga prvič cula iz ust Jaka Lambera. ledaj, ko mi je pripovedoval o svojem Rumu, je česlo tarnal nad svo)im siromaštvom.« To mi veže roke!« je ponavljal ves obupan. In iskal je na vseh straneh kapitalista za izkoriščanje izuma. Dobil je sicer nekaj denarja, to-ua mnogo premalo, da bi zamogel uresničiti svoje načrte. Opotekal se je Pod dolgovi. Nekega dne mi pove, da Se je odločil obiskati bogatega indijskega velikaša in mi narekuje pismo za sprejem v avdijenco. Ta bogataš je bil — radža Tokra-Dazi-Pal. Ali mi morete povedati, od kdaj je on v Parizu?« »On prihaja sem skoro vsako leto, le s tem razločkom, da doslej ni nastopal s tolikim sijajem kot letos. Znaj vrag, zakaj me ta človek tako v oči bode?! Če primerjam vse z vašim sedanjim odkritjem, znajo imeti vaši podatki veliko vrednost, ako slone na točni osnovi. Vsekakor ga poselim. Videti moram, kaj se skriva za tem Indusom.« Čim je Eskande zjutraj prišel v uredništvo, se je takoj prijavil za sprejem Indijcu, ki je zavzemal celo nadstropje hotela »Splendid«. Zermena ga je spre-m la do hotela, a ostala spodaj v kavarni. Prijavi se in ni čakal dolgo. Osebni tajnik radže, orjaški Indijec, katerega je poznal celi Pariz, se prikloni na orijetalski način: »Ako gospod izvoli vstopiti, prosim; moj gospodar vas z radostjo pričakuje.« Eskande se požuri za Indijcem, ki ga vodi z gluhim, mačjim korakom do sprejemnice. Tokra-Dazi-Pal je ležal na divanu v svoji razkošni obleki, pokrit s turbanom, lesketajoč m se v obilici izbranih, ogromnih draguljev, obdan od sijajno opremljene straže. V dosegu roke mu stoji bogato obložena mizica najizbra-nejših jedil, poleg tega pa izredno lepa, moderna pištola^ kakršne doslej Eskande še ni videl. Radža pokaže obiskovalcu stol poleg divana. »Srečen sem,« pravi z čistim angle-šk m naglasom, »da me poseča tako slaven novinar?« Eskande se pokloni. Imel je važen vzrok za poset: intervjuvati je želel radžo o njegovih vtisih ob dogodkih v Angliji. Tokra ne odgovori takoj; njegov pogled je raziskoval dušo obiskovalčevo. Eskande vzdrži; niti z nrgljajem oči ne izda svojega pravega namena. Ko-nečno izpregovori mladi radža z očaru-jočim, kot baržum mehkim glasom: »Globoko me je užalostil ta dogodek, česar nisem pozabil izraziti svojemu su-verenu in naklonjenemu prijatelju, kra- Iju Anglije. — Za kaj se vse ne zanimate, gospod?!« prekine nenadoma svoj govor. »Saj sle vendarle na lastne oči vse videli in opisali s peresom modernega novinarskega veščaka!« Tudi to nenadno vmesno vprašanje ne iznenadi Eskandeja; pričakoval ga je takorekoč, zato hitro odgovori, ne iz-preminjajoč mimike obraza in barve glasu: »Nemogoča zadeva! To sem uvidel že preje, zato rad priznam svojo zablodo, svetlost! — V ostalem pa se bavim samo z nekim, zelo značilnem raziskovanjem — vsaj zame. Jaz iščem svojega bivšega učitelja, kemčarja Jaka Lam-ber-ja, ki je izginil na nepoznan način.« Ostro opazuje vsako potezo Indijče-vo in ne uide mu komaj viden drhtljaj na njegovem obrazu, ko je izgovoril kemikovo ime. Videl je dovolj. Odhajajoč naglo, se ne ustavi pri Žermeni, marveč jo m mogrede pozove: »Sledite mi v Narodno biblijoteko in opazujte, kdo me bo zasledoval.« Ne čakajoč odgovora, odhaja skozi kavarno, in čez pol ure se pogovarjata v biblijoteki. »Sledili so vas! Eleganten, evropsko oblečen Indijec s turbanom vam je sledil vsaki korak.« »Tudi jaz sem ga opazil. Tokra je bedak, ali pa mnogo previdnejši kot jaz sodim. Gotovo je samo to, da on ve, kje je Jak Lamber.« Kaj je z Žermeno? Žermena sedi doma s svojo materjo za mizo, ko nenadoma pozvoni hišni zvonček. Vratarjev sinček vstopi in pove, da čaka gospodično pred hišo avto, ki ga je poslal urednik Eskande. Z Eskandejem se je razstala pred par uram;, ko mu je izročila članek o delu kemije na polju medicine, vendar je poznala njegove navade ter ni podvomila, misleč, da jo nenadno nujno potrebuje. (Dalje prih.) VELETRGOVINA KOLON1JALNE IN ŠPECEKIJSKE ROBE IVAN JELAČIN, LJUBLJANA ZALOGA SVEŽE PRAŽENE KAVE, MLETIH DIŠAV IVRUDMNŠKE ’"VO -r* Tiskovine k/ jih iii.rrebuiete v Vašem poslovanju : K (tam e, pisemske vajnrje, memorandume, cenike, naročilnice v blokih, km u te. etikete ter sploh vse kotner-rijeiim t iskar me Vam dobavi hitro m hvno izdelane po najlažjih cenah Tiska' n«*MERKUR** Ljubljana Gregorčiči od ulica 23 - Telefon 2552 Za večja naročila eah:evo;‘r proračune! TOČNA I SOLIDNA POSTREŽBA! ZAHTEVAJTE CENIK! .ViNOCET' Tovarna vinskegi kis«, d. z o. z LJUBLJANA nudi naJGnefŠI in najokusne|ši namizni »Os Snep^ Zahtevajte ponudbo! Tehnično In higitenfčno najmodemejp urejena kilama v )ugusid>i|l. Pisarna: Ljubljma, Dunajska cesta 1 a, II. nadstr. Telefon štev. 2389. Lastn k: Konzorcij za izdajo rokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zaic. 7.a tisi arno »Merkur«: Otmar Michalek, oba v Ljubljani.