CITATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova sa dan, ko Vaia naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Ost slovenskih delavcev v Ameriki. ■•cotcretf m Scfood CUm Matter September 25tb. 1»4« »t tbe Po*« Office New Serk. N. I, Act ef •f MmrtM Ud. ltlf. No*. 318 — Štev. 138 (Telephone: CHelsea 3-1:242) NEW YORK, TUESDAY, JUNE 16, VM2 — TOREK, 36. JUNIJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I* BOMBNIKI NAPADAJO LADJE SINOČI JE BILO V WASHINGTONU URADNO NAZNANJENO, DA SO AMERI&KI AEROPLANI ZOPET V BITKI Z JAPONCI PRI ALEUTSKIH OTOKIH IN DA SO ŽE POTOPILI ENO KRIŽARKO IN POŠKODOVALI SEDEM DRUGIH BOJNIH LADU, MED NJIMI ENO MATIČNO LADJO ZA AEROPLANE. Poroči3o dodaja, da so v tej bitki, ki se še nadaljuje, bojne ladje in aeroplani. Iz dosedanjih poročil je razvidno, cla se za Japonce zopet pripravlja velik poraz, kakor so ga doživeli pri Mi d wayu in v Koralnem morju. Mornariški department naznanja, Ja megla in slabo vreme, ki je običajno lia Aleirtih, ovira zračna opazovanja in napadalne operacije pr.»ti Japoncem, ki so .se izkrcali na najzapadne-jšein koncu Aleuts kili otokov. Vojaki in kapitani. katerim so poznani A lent i, pripovedujejo, da je tam komaj en :a*en dan v teiliu. Vlada je pogosto poklala kako ekspedicijo na Alente, da razmeji in natančno d oženje razsežnost otočja. t(Ha inžrinirji so pogosto morali čakati po več meseca, preda«) je prišel kak jasen dan, da je bilo mogoče delati. Kolikor je znano, na otokih zapadivo oH Unalanke ni (dovolj velikiJi planjav, na katerih bi bilo mogo-e /graditi kako letališče. Na teh otokih tudi ni pristanišč, ne obrežja, temveč razorane skale >se dvigajo navpično iz morja v zrak. V vodah okoli zapaliliega konca Aleut ov so tudi operacije Z velikimi bojnimi ladjami sk«vr;> nemogoče, kajti ni primernih pristanišč, kjer bi ladje mogle iskati zavetja. in so vodne brzine tako močne, da laUje drže na mestu le zelo težka sidra in zelo n točne verige. Posebno močne brzine so pri Ihiteh Harborju in dalje proti za padu. Lepega vremena sipi ob ni zapaUno od Kodiaka, ki se nahaja več sto milj proti zapadli od kateregakoli Jira a, do katerega so dospeli .Japonci. * Kake izgube imajo do s^la.i Amerikami, mornariški department ni naznanil, ker to ostane tajnost vojnega in mornariškega departmenta toliko časa, dokler bi poročilo i). gla pouiagati sovražniku. -Z v*o vo»itju-~pa je iho-goee reči. da mornariški department tega poročila ne bi objavil, ako bi moral kdaj pozneje priznati, da so Amerika nci imeli večje izgube, kot pa jih je imel sovražnik. Bitka v Sredozem. morju Kot pravi poročilo iz Londona, trdijo Italjani, da je v Sredozemskem morju v teku velika pomorska in zračna bitka, v kateri ie bilo baje že potopljenih 7 angleških ladij in 9 poškodovanih, med njimi ena velika bojna ladja In ena matična ladja za aeroplane. Naval k* uradnemn molku soj "" vojaški krogi v Londonu mnenja, da je v tfiku kaka velika pomorska bitka. nega poveljstva pravi, da ste bili potopljeni dve križarlki, e«n rušilec in štirje trgovski parni- ki. Poškodovana pa je bila ena I »o ju a ladja, ena matična ladja , , . ... - za aeroplane, dve križa rki, en tej btt.sci! vdtdezene angleške m ... . • . ,, . • % ... ... , . , ,. j rusilec iti štirje trgovski par- Poročilo iz Vichvja pravi, da je radio Him naznanil, da so v Izgredi v Hamburgu Hamburg, ki je največje nemško trgovsko pristanišče in kjer se je pričela v prvi Svetovni vojni prva nemška vstaja, je bil včeraj pozorišče velikih izgredov zaradi živeža. ameriške bojne ladjo. NavZlie radi bahajo in pretiravajo, vendar takega poročila ne bi poklali v svet, ako ne bi bilo saj doloma nitki. Rim daljo pravi, da so se temu, da se Italjani one ladjo, ki so še ostalo na površju obrnilo in il Hamburg proti njemu. Delavsko organizacije so javno demonstrirale proti Hitlerju, ki je slednjič prišel na vlado s pomočjo industrij-eev. Pogosto je prišlo do spo-7>adov na fcfijorovanijrb in na ulicah med delavci in policijo. Do včerajšnjih Lag redov je prišlo, iko so delavci naildadali ■kavo na trnke, da jo odpeljejo na rusko fronto m delavci so nekaj vreč vrgli čez železno ograjo na ulico. Ljudje so pričeli kavo pobirati kot kako «irago<*eno darilo, toda prišla je policija, ki je bcxtela to za-braniti. Ljudje pa so sprejeli policiste s kamenjem. Pričel se jo boj. med katerim so 'tudi civilisti streljali z revolverji in 7 !jx>lieistov je takoj obležalo na tleh. Sign YOUR WAR BOND PLEDGE WHEN THE MINUTE MAN CALLS AT YOUR HOME JUNE 14 - 24 van Hi, pravijo pa tudi, da je bilo uničenih samo 13 angleških aoroplanov. Najhujše ameriško orožje Ameriška mornarica ima najmočnejše orožje, ki je še kdaj bilo izdelano in to je torpedni aeroplan, ki so ga imenovali Avenger in ga izdeluje Grumman Aircraft Engineering Corporation na Long Islandu pri New Yorku. Aeroplan Avenger je vodil etksign George H. ■Gay, ki je torpediral japon.siko matično -ladjo za aeroplane in je to živo popisal v časopisih. Tak aeroplan nosi torpedo in 2000 funtov bomb, česar ne more noben drug aeroplan. Leti do 270 milj na uro, more le-rteti na razdaljo 1400. milj in*do višine 20,000 čevljev. Torpedo je najboljše orožje (proti močnim oklopnim plo-Jščam bojnih ladij. Medtem ko fboanibe iz aeroplan a morejo zadeti bojno ladjo >amo z vrha, zadene torpedo od strani naravnost v trebuh ladje. Grununan tovarna izdeluje ,te aeroplane že več mesecev v jveliki množini. Ko je tovarna izdelala pred več, meseci svoj prvi model, je bila prepričan«, da bo mornariški "department te vrišite aeroplane gotovo sprejel in jih je kar dalje izdelovala in ni čaikala na naročilo. In tvsled teiga je tudi vojna mornarica imela že več takih aeroplanov v pomorski bitki pri {M idwavu. Te vr?*te aeroplani so tako zelo gibljivi, tot običajni bojni aeroplani in vsled tega so /tudi prišli tako blizu japonskim ladjam, ker jih Japonci tiiso i-amatrali za tonpedne aeroplane. Aveivger napada zelo nizko in blian svoje^ca cilja, včasih na razdaljo 200 jardov. Pri Mid-wavii so ti aeroplani popolnoma zmedli Japonce in iso jih spoznali žele, ko je bilo prepozno in so twli ensigna Gaya iz-iKtrelili im »pravili na morje. JAPONSKA PRIZNAVA IZGUBE Radio Tolkio je včeraj priznal, da »o iineli Japonci pri M id way u in pri Alejitskih otokih velike kzgrjbe. "Laguibe. ki jlli je imela japonska mornarica niso majhne," pravi tokijski radio. "To so največje Izgube, ki jih je imela japonska mornarica chI ]>ričetika vojne." Po poročidu iz Washk*gtona >o Japonci v bitki pri MLdvrayu a snubili 14 do 18 bojntli ladij, v bitki v Koralnem 'morju pa je bilo potopljenih nad 13 japonskih ladij iu 'JO poškodovanih. VROČA BITKA ZA HARKOV Ku?. i poročajo, da .so pri Har-kovu uničili ali pa ]»oškcKiovali lisO taukov m odbili vse sovraiaie napade, |>oesaod)|)isfu glavne^i lewd-lease isporazuana, ki >o ga Združene države sklenile s Članicami '/veze zavezniških držav. Bomba v pariški Mestni hiši * Včeraj se je v nekem hodniku v pritličju Mestne hiše v 'Parizu raajpočila l)onit>a, ki je vda rila skozi stroj) ter napra-/vila nekaj Škode, tili-ziraui e»ga-iz vrst najbolj zagrizenih čla-1 li. nov avstrijskih nacijskih orga- BOJI S TANKI V LIBIJI Včeraj se je nadaljevala bitka rned oiklopnimi armadami v Lilbiji in sicer v predelu med Knitfht^bridge in Acromo in sicer s tako silo, da skoro ni mogoče verjeti. Nemci se ue zmeniijo za iagulbe ter so poslali v boj celo sUo tankov, katere podpirajo artilerija, infam-terija in aeroplani ter hočejo za vsako eeno do^pefti do A-erome, 15 milj jugozapadno Oil Toibruka ter nato vdariti proti morjn. Za Angleže je zelo važno, da drže cefeto ob obrežju od To-bruika do E1 Gazele. Na obeh straneh so iizguibe zeJo velike in vojaški opazovalci pričakujejo, da bo v kraJtfcem prižlo do od-loh'it\*e. Glavna osidka armada prodira nara\-nost proti severu prdti Acromi, toda na poti ji je angleška armada generala Xeil M. Ritehieja z velikim številom tankov in topov. Murphy v armadi (lan zveznega najvišjega sodišča Prank Murirhv, ki je. kot zzuino, začasno pustil svoje vzvišeno mesto, je v Fort Ben-nkig, Ga., podal prisego kot polkovnik. Polko\*nik Murphy se bo moral najprej vežfoatl v vojaški stroki, predno bo dodeljen generalnemu štabu. nezacij. Otroci se celo na potu v šolo in iz šole domov ne smejo pogovarjati med. sefcoj slovensko. Pouk je obtičal, kajti otroci ne razumejo jezika -svojih učiteljev, ki so jim o-0 m letrt leta li ft Za New York at celo leto 17*=; ee pol leta lift ■a «do leto ee pel «eta ftfiO. ▼taki dan liraemU aoboA NSW XOI ft. X. -1141 SRBSKI PATRIARH GA VARILO SLAB TEDEN ZA OSIŠCE 2d!riižene države se nahajajo v vojni šest mesecev ill ameriški vojaki, aeroplaiii in bojne ladje se lmliajajo na vseli frontah. Zadnji tedeai pa je bil posebno ugoden za zaveznike in skrajno slab za fašistične države. Velika pomorska bitka pri Midwayu se je končala.z velikim porazom japonskega brddbrja. Japonci so doživeli tako težke zigube, da jili najbrže ne bodo mo^li nikdar več nadomestiti in bo vsiey tega pomorska vojna potekala v popolnoma drugačni smeri, kot pa so si jo začrtali Japonci. In ko je poročilo o tej velikanski bitki cLospeio v Washington, so prišla še druga, poročila iz nevtralnih držav in so ravno tako porazna za Jaipoaisko. Potopljen je bil japonski parnik s 15,000 tonami, ki je vozil 2400 posebno izvežbanih strokovnjakov in tehnikov, ki so bili namenjeni v zavzete pokrajine. Kot pravi poročilo, jih je 2000 utondio. Kitajci so mnogo izboljšali svoj položaj, odkar so Japonci zasedli Kiiihwa. V svojih operacijah se Kitajci poslužujejo tako imenovane "maguetične" taktike, ki oibstoji v tem, kla privabijo Japonce v zasede ter jih napadajo od zadej. Posebno značilno pa je, da zastopniki japonske vlade opozarjajo svoj nardcT, da ga čalkajo še težki časi. predno bo dobljena za naga. Pripovedujejo svojemu narodu, da so bile v zavzetih deželah uničene petrolejske in gumijeve naprave in o kateri moramo iti, da iapolnimo svoje poslanstvo, bo dolga in tifia," je rekel. Ostale zaveznice osdšča so vedoma in svojevoljno in namenoma molčale o dogodkih pri Midwayu. Nemci so bili presenečeni vsldi velikih zračnih napadov, v katerih je bilo vdeleženih nad tisoč bombnikov. Spočetka je berlinska radio postaja skušala zmanjšati uspeh bombardiranja, počasi pa je le pričela polagoma priznavati veliko škodo, ki je bila povzročena, kajti resnice ni mogla prikriti onim, ki so razdejanje videli in sami doživeli. In dr. Groefobelis, propaigandni minister, ki ima med vsemi Nemci najdaljši in najzgovornejša jeeik, je svojemu narodu zatrdil, poirtoč. Spo-manjamo «e titrtiJi karakteristič n^i Bismarekovih besed, da so «anj več ^^redne kos^ enega njegovxjga vojaka, kot ves Balkan, X«ondon m Pet pograd, na. vaMo teota so se Nemci vedno "interc«irali'r za usodo našega malega ^ slovenskega naroda. Zavezništvo med Sovjetsko Rusijo in Veliko Britanijo po- Peter Ljudje prav posebnih New Yonk ima .^ojevrstne-ga moža, ki je kot ustvaijeu za iavedlbo velikih načrtov. Vse lacsfUj.pefciia^rovofa -Vk^hal^a, sateotnikfc velike. department. Izvine. S4ar;ge>at4af aadroO. ; velike postav^ vedno pry j»zen i» na^iKyaiU'ter nepreti-P rano eAe^raurtmi ofoJeOtai. r;? . , i\\ ^Voji.garderobi ima bšje nad sto oblek, nad pdtdeset parov čevljev, v gijn^Ld na levi strani suknjiča ram pa vetino zataknjen bel nagel. -: .V New Vork do^pe. skupi ust inozemskiih otHičnjakov. Kdo jili bo sprejel in pozdravil? !, kdo drugi nego Grover Whale«. — Začafca uribdovanja prejšnje. ga župaaaa je bil Wlialen naj-odličnejši reprezeniaut new-i P. vorškega me^ta. Vtak dan je Hi»1VIJU L\ Hi V vv / Co cVChi t* r»/v7, y • i Ko je vlada kneza Pavla podpisala marca meseca pakt z os iščem, je patriarh feklical sejo arfcilejakega sabora^ da vloži protest V Belem Dvoru je apo®oril Regenta, naj ne daje Nemcem oblasti nad cerkvijo. (Patriarhu so zagrozili z zaporom in intlernacijo, če ne spremeni svojega stališča in če ne prepove škofom javno pri-digovanje -sovražnosti proti vladni politiki. Na to je po-srlavar srlbske pravoslavne cerkve odgovoril: "Moja lastaa usoda je neznatna stvar, če se primerja z is&odo Jugoslavije. Oerkev nikdar ne bo ipomagala •izdati narodno čast in ogrožati bodočnost države." Tedaj je prišel ussodni dan 27. marca lanskega leta ko je mladi kralj Peter vaael oblast v svoje roke i® stopil na prestol,. Ras balkona svoje palače je neomajni patriarh imel svoj znameniti g^vor o pomoči ceaik ve. Pro-nacijska vlada je pad la. Narod se je navdušeno dvignil v pamoo in obrambo svojega vladarja. Množici ki je nadudeuo klicala kralju je patriarh dejal: "'Demes zjutraj je jucroslov. narod zbral pot resnice in pra Dr. Vider jeve besede o angleško-ameriško-ruskem sporazumu (J1C.) — Večeslav Vilder, direktor jugoslovanskega . po-ročevalnega urada v Londonu je 12 junija po londonskem ra-diju spregovoril o mednarodni situaciji in govoreč o novo zaključenem ^k) razumu med Anglijo in Rusijo, dejal wledeoe: '"Pred šestimi dne\Ti sta Velika Britanija ki Sovjetska Rusija fikhenili sporaaom veJi-keiga in daljnosežnega pomena. Odgovorni krogi so navzlic vojnim težkočaui zasedali vsega nekoliko dni. Moskva, "London in budi "Washington so se dogovarjali in sporazumevali kot bi jih vo4U»v oaroteia sila. Kako je to mogoče f---- Mogoče je zato, ker današnji pogled pomeni samo naravni Osišče Berilu—Rim—Tokio je ■skupnost razbojnikov za razdelitev plena. Sporazum Velike Britanije Ln Sovjetske Rusije, s katerima je tudi Almeri-ka z 26 zavezniškimi uurodi, bo ustvaril zedinjeni svet na te- govori na sla vnosi ih.Tnbauke-tih, razkazovanjem mesta itd. to delo ni hotel sprejeti no-!bene plače. Meseni upravi ni niti dovolil, da bi n*fr stroške poravnale. aillffinttfllHHIHIIHIIIMIIIIHIIItti Note | PIANO-HARMONIKO ali 1 KLAVIR na vzliodu, in potem je ponovil isto Igro na vzhodu. I>anes pa se je Hitlerju posrečilo to, da sta Velika Britanija in Sovjetska Rusija podpisali tesno vojaško zvezo profti njemu samemu. Evropa in ves svet je moral skozi težke izkušnje, preden se je to moglo zgoditi. Do tega bi ne pr islo, če bi Churchill ali Stalin upognila glavo pred sovražnikom. Toda britanski narod je pod vodstvom Win-stona Churchilla odločil o usodi sveta, ko je po katastrofi Francije dejal: "Čeprav sami, bomo branili vsak pedeuj na 9e aeraftje^. Pozneje je Hitler napadel Rusijo, ki je imela z Nemčijo dogovor o nenapada n, ljik atlantskega -porazoma. ^ je dejer ne bo velikih in. malih, zasužnjenih in Herren volka. Ta klic z Atlantika je geslo sovjeteko-biitanske zveze. V-se Srbe, TIVvate in Slovence, vwe naše vitewfoe fborce morn razveseliti vest o podf>ieiU tega sporazuma. Sedaj morajo kontno izginiti zadnji sledovi ravnatelj velike svetovne raiee-tave v New York. Kadarkoli je treba aranžirati kakšno zare* veliko stvar, prosijo Whaleua, ki se takoj z vso vnemo loti dela in ga tako dobro završi kot bi ga niliče drugi ne mogel. . • Ce kaj slišim ali berpni o razcepljenosti med našimi bor- newyorškem \Vbaleun, se ne. ci. Ustvariti moramo eno fronto pod vodstvom Dr&ža Miha jI eviča. Z nami je ne samo največji, temveč budi najboljši del sw-ta. . MOŽ IN STA SE PO- BILA ZARADI VOJNE. Pred nedavnim je n eki rudar iz Schedbuz^a na Hj&land- skem po velčerji zavrtel radijski gumb in poslušal gov ca- Olmrchill ni ča(kal. da bi razvoj sodelovanja držav, ki Sovjetska Rusija zaprosila za so vsaka dale svoje žrtve. Čim pomoč. Ni čakal na sporazume je Hitler pokazal svoje zahteve'in dogovore temveč ie v istem predsednika angleške vlade, je bilo jasno, da se ne bo usta-|trenutku izjavil: " Rusiji bo-1 Med govorom je povedal nekaj vil ne na Renu, ne na Vijsli.jmo takoj dali vso pomoč." In Hitler je lagati na ob? strani, i Velika Britanija je tako rekoč samo da ne bi prišel med dva j trgala od svojiih ust in dajala cgnja. Najprej je preslepil za-pomoč Sovjetski Rusiji. Kdo pad, da je dobil "svobodne roke(otovati v Ameriko, toda od francoske vlade v Vkshyju ni prejel tozadevnega dovoljenja. Nemška vlada je zahtevala od francoske vlade, da mu ne iz-iia potrebnega vizuma za ^iod iz dežele. Kardinal pa je fte prejel španski in portugal-vizum. Kardinal Biond živi v Luiv du. VESTI* KOMU POMAGATE AK0 PRISPEVATE ZA u. S. o. slovenian dance vanda polka f»0 jezeru KOLO ohio vallfetc sylvia polka tak na vrtni gredi maribor waltz spa vaj milka moja orphan waltz dekle na vrtu oj, marička, pegljaj žid ana marela (polka) VESEIJ BttATCI (jnaznrka) barčica mladi kapetane ko pticica ta mala zvedel KWU nekaj pojdi z menoj dofijlplanine Gremo na štajersko StajeriS happt polka* Ce na tujem 35 centov komad s _ 3. za $ I. s moja dekle je Se mlada = * NaroČite pri KNJIGARNI . 33 SLOVBNiC PQBUHHN6 CO. S tU W«it Utfa 8L. New Y«Hr = Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NAR0DN PODPORNA JEDN0TA t . . - . , ■}. BRATSKA. DELAVSKA S PODPORNA USTANOVA Sprejema možke ih ženske v letih od J 16. do 50, in otrokendo 1 6. leta starosti.. ČLANSTVO: 60,000 s . PBEMOŽENJE .$ | 0,000,000.00 B Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ 'j - Glavni ftant ■ 2657-59 S. Lawndale Ave^ oponlb na i-aeun Nemcev. Njegova žena je pa sknpe-tizirala z nasprotniki Aaigijje in je priponunila nekaj gorkiit na račun Angleže v Vnel se je prepir. Žena je v jesi pogra-^ ibiia Btekleiiioo in jo trešefla možu v glavo. Užaljeni mora je pograibil biizu -stoječi stol in g« z liso &3o raatreečil as že-nini glavi. 2b«o so prepeljali v botnisriicp. — Sest tednov po tem je sodisiče obsodilo moža na osem mesecev zapoi-a. - .....v 1:'- jEKRt lOPMTfiM te »J««* Terezlaka. ,WIS . Na planinca*«—>*alCek 8tT" taOCQCTSXBOiWiaWI ■*' Za to«, cenik la cenfc pjo^ •• obrnite aa : MAK MABSICH Jne. 483 We«t 42nd Street. New YotH -SPANISH In St LESSONS- - Špan-Hžina v 20-tih nalosah. — Špan«ko-an-eleška slovnica. — Spisal Ja >e B. D. L* Cortina. Ta kujiga Je popolna in .prav nič pri- krajšuna. Od prve do zadnje strani Je le {topoluoma Ista, kot Jo ic pisatelj napisal ln kot je bila prvotno Ecdan« za v«jo ceno. Cena je zato ubtka. ker gso se porabile prvotne tiskarske forme, ln ker Je pisatelj »prejel nižjo ceno. Po tej priprosrtl *topujevalni metodi ram Corinta pouiaga. da s« laMto na-učite gpaiiKine. .''"* To praktifino uCeuje ima kar najmanj uezanimivih in zapletenih slovničnih pravi! ter ras brxrt, govoriti in razumeti Špansko. Corintovo kratko metodo ao odobrili učitelji, profesorji, Sol«, poslaništva in ekjfljortne tvrdke po celem svetu. Je praktično, priprosto in uspešno. Prodanih je bilo že nad 2,000,000 Cortinovib knjig. Če vas ta knjiga zanimiva, Jo' lahke qarofite prt .. . KLŠaiGAJS^l SLOVK2S IC PUBUliU-ING COMPACT, 21« West lŠfh Street, New Tork, N. T. — Ceua Je samo $1.— -f lili II iH ..... liote spomiihu eleve^andskega rojaka Janka N. Roglja, ki vrši v tanikajSuji slovenski naselbini približno i^to delo kakor MHialen v New Vorku. Jaulfo seveda ni milijonar, niuia !alo-, ve koliko oblek: in čevljev ter nkua -potnajet tisoč dolarjev vredne ikare, toda saa vse, kar je storil za veliko sloveu&o naselbino in kar bo že stori!, ni »prejel in ne bo sprejel nobene nagrade. .Treba je aranžirati veliko narodno slavje. Kdo se bo lotil odgovorne naloge? I, kdo drogi nego Janiko N. Rogelj. V Cleveland se.pripelje družba slovenskih izletnikov. Kdo jih sprejme in pozdravi? Janko N. Rogelj. Za slovensko pred&ta^ro ni mogoče dobiti primernega i-gralca. Voda jim že teče v gT-lo, kdo bo prevzel. Če bi Jamico f Seveda, z veseljem. Dvakrat, trikrat prebere vlogo, sto-.pi na oder, in vse gre kakor po mašiti. - Janiko N. Roge'Ta je ^predsed-,nik Sokola, predsednik Slovenske Čitalnice ter vodihia kib dLruštviii. , . Odkar, je postavil ua tMno noge prvi clevelandski sloren-isJri dnevni tk, se aiotivno več ne ibacvi s čaiS«yEarst\'t prosil srrofa Hermana J. za podelitev viteštva in t- Uan javno pre slavil njegove vrline in junaštvp. Na povratku je l»oteni Heiiiian II. na Buiiike&u jfcko velikodušno.-1 jo. V ueki pripravil vojvodu in 82. vitezom veliko gostijo, pri kateri n i manjkalo zlutorumcueiga '4 Ijutoimrca.' * (»rof Hermani se j*? oženil z Ano. grofico Šauirtbnrško. sta-teio je imel tri sinove: Friderika, Hermana, ljudovika iu tri I m" e rte: Klr/^beto. Ano in Barbaro., V naslednjih letih vidimo Hermana pri vladarskih poslih v Uomw'cj'h dezt'laJj. L. 1390 je i x** t a 1 kranjski doaelni glavar. Odločilno leto pa je bilo v Her-manovem z'vljeaju 1396. ki «iu je odprlo pot do najvišjih časti Cewtr Sigismund je takrat Obiral velrko križarske, vojsko proti Turkom. Iz v*e zapad-ne Eviope so dohajale čete: Nemci, Cehi, Burgundei, Francozi iu drugi. Čete slovanskih dežel je vodil grof Herman. Tudi Ogrov in Hrvatov je bilo nmego. Tako se je abrala močna armada najmanj 60,000 varnih konjenrkov, ki je koncem meseca avgusta ali začetkom septembra vdrla v Bolgarijo.1 „ _ [z prva so imeli križarji srečo. Svojemu soprogu je prizadeja- li Lini iz leta 1397 našteva natanko njegove zasluge in mu v zahvalo podarja mesto Varaž-diu a okolico vred. Kmalu po teui uau je podelil še dva gradova v hrvaškem Zagorja. Od tedaj so se Celjan nazivali tudi gj ot*i Zagonski. Celjski gro-ii .-o postali hrvatski veiikaši in ogr>ki magnati. Ctilrčna poslanstva pr ha-jala na celjski grad po neveste. Goriški grof Jlviirik IV. }c snubil in peročil Henna no v o hčer Elizabeto. Že preje je prišla četa poljskih vitezov snubit mlajšo Ano za poljskega kralja Vlad slava; poroka in kronanje je bilo leta 1401 v Krako-vcm. Vendar polj»ka krona ni prinesla; sreče mladi Ani. Umr la je pczaibljena l. 1416. Leta 1403 je sam. cesar Sigismund ^niab'il Barbaro, Hermanovo hčer. V Budienlpcšti se je vršila poroka fn*kr<^ianje. K»a Ijioa Barbara fcjf a žrrrairz-redne lepote in bistroumnosti, pa tudi časrtiiakoma in strastna, kakor vsi Celjski gr^ofi s cesarjem, je grof Herman dobili nove dokaze njegove milosti in.. aaklostjesttcati. Leta 1405 11» je podaril Sigi-samad grad Čakovec z Medjinuurjein in j »fkoliko. pozne-je ga je imenoval za brva^ko-slavonskega bana. Sedaj je postal naj od Višek slave in oblasti pome-; nagibala ua strau križarjev. ko nja vlada grofa Hermana II. v odločilnem trenutku dotpe (1385—1434). 15.000 konjenikov Turkom na Bil je sin prej imenovanega pomoč in udari na utrujene Si-Hennana I. in &e je ix>dil leta' gismundeve čete, ki so se zače-1350. Prvikrat se pojavil v j le uuii'katti pio ti Donavi^ kjer zgodovini ko je leta 1377 s «vo-! jih je čakalo ladovje. Vsled jim očetom spremljal križarska! nasttde. zmede se je rešilo le del vojsko vojvoda 41bredita ill. razbito vojske. ,Vae d«W> ao^ ličnejšr inagpar ogrAe krone, proli Pi*u«oni. Pot je bila!pogoltnili valovi Itoaave aH p* težavma daleč tja preko Polj-J bili in ujeli Turki. Med recite kit, čez pustinje, vode ia moč- k hiti bojevniki, ki so W.trujali virja proti severu do. reke Xie- strarn ce^m'ja Sigisanuiida, men. Pa tudi prebivalci so se je bil grof Herman upirali krščanski vojaki. Oolju- je ž njiin na ladji v Carigrad in odtod se vrnil po. morju čez Split v domovino. . Cesar Sigieru v Kostnici (Konstanz — sežgan češki narodni mučenik Jan Hh»s>. Medtem je namreč ogrski kralj Sig smRind f^ukteobur Š»ki. postal tudi neniški cesar leta 1411. Z Lukseubui žani vzdržujejo Celjani stalno najožje zveze. Radi rodbinskih, prepirov Ln »uied v liatbsl>ur^kili deželali, f?o na kostniškem koncilu go-vordi naj bi Cel j am dobili na-i leg za«»esti Štajerce in Poadži m * . i.. ^e kar zgodilo, ne da bi se |praišak> narode kako oni želijo " j^n zahtevajo. Taka delitev -ni f«-av'&iia. . Zavreli so grad Vidin Ln ujeli tui^ko posadko. Toda 28. sep vijenjern muqg'O b^djiost^. Sir, tcidbra so zadeli na glavno taj sko vojsko, seetojeoo- » okrog: 100 000 vojakov, katero je vodil sultan Bajazit. Vnela se je strahovita V-tka. Zuiasra »e je lala pozneje z lazuzdanim ži- ci-anuud ,)0 je pregnal z dvora in dolgo časa je morala preživeti zaprta v nekem ogrskem gradu- . Veicd tesne rodbinske zveze ■ VAŽNO ZA NAROČNIKE Pote« uptfMi jj nifMn «o t«t] ybkt« platino mrToftilB*. •teTttk« poacD| aM^ec, Ara<* dfta ta^ u«tj* fm D* Mh »Am ■lt« oeiiotrebDe«» Mi lm atr«ik«v, V^ jtr^lopi 4* ttntirt* uroM-na priToftiiBfl ^or«vn«tl. >o*rj1te uro^nino iuitkii ru na mM»udMu», kojtb Imm m (Mih t4MM frlraMl, k«- tiprtU-I .Mati Kvm +mm MitttU«, trn J uM mm- ijpnlh ZMtopOLk too V«is lsr«Ot potr4U« mm (Min rauroaiUA: Han jrraa^ka^o. Jmtmk Popblc. Peier CtlM«. Wtiaeuburs. feL J. Kajak INDIANA; Indiana poll«: frank ZnyaoMi ILLINOIS: Chicago, J. B«»«K Gleern, J. FtklM fOdetat, UUtr* y-.u nnaola) Jollat. JproI« RMMA Rail«. J. Spetlrb <• Mascoutali, Martiu Dole'ic Ndrth UWckiv la Wi WtrM -^v.-. UABILANO: CIlwOkMC. 1» Vi MlCfilOAN: Dflkrolt. L. MINNBHOTA: OMabotw. 1. Klf, Jaa. J. E**lib, Loala . Ollbart, Loma Vi Rfcblca J oba Povfc MOHTAICA; " * Bduninp. «C. U. Paalaa Waaboa. L. NSWA8KA: OOiataa. P. !HW YORK: Bmoklyn, nfiMiiM. -Wttle rails. Wbrceitar, Pi OHIO: Palaraal UleT^nd, Anton Bokek. Uu. «4» IhUCT. Jm«S Ililill. Aa*' twaoula Uhfttff. Aatt» RagMi ' Balast, iona l—b Toai^alowa. Aaiab KlkaU uamee*:• i. . ^ f>H»ot UK* 4- riNNSILiVANJa: ' Beaa*aer, Jobn Jernikar "" — - • CatMMHVb. A Bwim Cererdaie. In nkaJtqp, Jot. Export. UttU StpMlb Vacxalt Jetty Ukwm-' " rdwitxaty^toiii. o i ii ii— nig. «tmk ' Bom wiactMcaiN. ? • ' MUiitakee, We« A11U, Fi. Sb^boj^ac je. To sioer ni zredilo, vendar se je Celjanom posrečilo na druge načine kpodkopavati ihal>sbui>;ko m-cč v slovenskih deželah. Leta 141$ je izumrl rod Ortenbwrianov. ki na pod-la;gi o aceljski grofje podedovali grofij1 Ortcnburg in Steinberg številnimi gospostvi na Ko-roJ^kem in Kranjskem. 'Alcana ovira razmaha Celjskih grofov je bilo tc, da so se vedno fevdaiiki ilabsborža nov. Tudi- v tem so pomagali buk>enburžani. Cepar Sigis njbttnd je leta 1423 pripravil habsburškega vovodo Ernt-sta do tega, da se je odpovedal fevdalnemu gospostvu nad grofom Hermanom. Brla je. to velika pridobitev za Celjane,, ki jih fcudej prištevajo med V državne veKIcaše". Pred koncem 4voji«ga' ži^ijeaja je grof Herman dosegel še en velik u>pth, ki 'bi mralgel imeti velike posledice. ako bi se bil ostvaril. Po odločitvi bosanskega kradja IVibka IL Kolroananiča, datirani leta 1427 v Bobo vcu v Bos-. m. naj bi pripadala 'kraljevina Bosna grofu Hermanu in njegovim naslednikom. Kadi ogrskega, tuv^icga in ctlfri^ tndi MspTefetva, se bb--irt ni uresničil. Grof Htrman je umrl leta 1435 v Bratidavi. Pokopan je bil v kadtuzijan-.skem samostanu v PletearjaSk, ki je »am *stai»ovil L 1410. Od sinov grofa Hermana EL je njegov drugi sin Herman HI wntil 1. 1427. Pivorv^ea^o in t Reakcija Je danesi na delu tudi v Ameriki. Zato moram* biti previdni. Ta zemljevid »a*-je. obudil, sedaj je čas. da ttii spregovoiimo in informira-ameriško javnost o pravični razdelitvi Evrope, tako, ka-^or si narodi žele, cla bo za vse jprav.,.* > < 'Zato je potreba, da se prične pioati v uaJih lisftihj da obvestimo ostide Slovane, m ka-. tere je Bennerjev zen^jtvid prav tako nepravičen, kakor je za nas Slovence, oduo&no Jugoslovane. I toe 21. junija .je Slovanski dan v Ameriki. Vsi veste, da je bil Slovanski kongres v DetToitu sklican v sporazumu am.rtške vlade v Wa-iogtnu. imamo priliko da og"iasimo in povemo naše težnje in zahteve. Zato naj, današnji odbor stopi v zvezo s glavnim; odborom Slovanskega kongresa, tezolucijo ameriški Slovemy. V Ameriki imamo danes Slovanski komgrnts, katerega se moramo poslužiti. Preko 15 milijonov nas je Slovanov v A-meriki. S tem kongresom rakuna tudi ameriška vlada. To KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f Ali i Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo j > »^Knjiga je trdo vezana in ima 821 otrani"^at i Recepti so napisani v angleškem jeziku" poaekod pa so ' | tudi t jeziku naroda, ki mu je kaka jed posvbno v navadi J1' Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, Ki se zanimajo za \\ > kuhanje in «e hočeje v njem čimbolj lsveibati tnl ► izpopolniti. i, j pri ! KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 Weat 18th Stroet New York, N. Y. M armadi in mojnarici, zasleduje pojave in izjavi, ki se nanašajo na bodočo ureditev sveta, kjer pričakuje demokracijo, • , , - • „ - rr , svoibodo, pravuamst m varnost je dovolj jasno, ce ne bi sode- , . . . . " J za vse. Našel je ae mtuogo raz- lovala, ne bi poslala na ^ovan-aki kongres ^voje govornike, in med njimi tudi McXutta. Treba je opozoriti vse naše časepisje v Ameriki, da bo pisalo Slowncem o tej veliki nevarnosti. ki preti našemu narodu v domo\-ini Treba bo pošiljati resolucije iz vsake slovenske naselbine na merodaj-ne o>ebe in urade, da bodo obveščeni. kaj mi zahtevamo kot državljani Združenih držav a-ri.^krh. Nato Etbin Kristan predlo® nt:sclučijo, katero se pošlje urtninilcu revije Collier's, in driištA-u učiteljev na Columbia univera:. R-esolucija se glarf: ''"Slovenski odlbor za politično akcijo, ki zastopa Ameri-Naj s^7im"^šfje;kanc« slovenskega porekla, od Saj bo nekaj zaleg- berili mnogo tisoč dela v ob- veseljrvJh saiamenj. med katerimi gre seveda odlično moto dokumentu z dat 8. maja 1942 znananm pod imenom 4 "The Atlantic Charter" in sijajnemu govoru podpredsednika Waila-ce-a, ki je naslikal novi svet v ^>ravi luči- pravičnosti. Ko je izšla številka Gellierjevega tednika za 6. junij, kjer so na naslovni strani bile oglašene mape "Svobodnetga sveta" sn»o pričakovali, da najdemo perten poizkus načrta za pravičnejšo geografijo kot je bila 1 « smo vedno smatrali za svobodo Ijubnega. . "Ker je spis bil priobčen v tako uglednem listu kot je Collier's in ker je avtor profesor Columbia univerze, nas ni mogel pustiti ravnodušne in ker naši bratje v stari domovini, zasužnjeni deloma od nemških nazistov, .deloma od italijanskih fašistov, nimajo možnosti, da bi govorili, se čutimo dolžne. da povzamemo be~.:do zanje vedtči, da čutijo in mislijo kakor mi. *"Ne.maramo se spuščati v kritiko drugih, v oonenjenem. čtanku zagovarjanih rassmeji-tev m arbitrarnega us tan o valjanja držav oziroma di-žavnih skupin, dasi se je težko vzdr- prejkija. ki se mora prištevati , - , - „ , , raznim drugim urokom sodaj^ti bndkih opazk vpričo lepdi Inje fvetftine katastrofe. Xa ?8nl kl ^ ^ ^nner pred- svoje največje začudenj smo Ja' ponsko. i udi natu ni treba govoriti za ink rese Združenih držav, ki jih bodo same znale varovati. Protestirati pa mora- naši: članek in zemljevide, katerim bi bil prostor edino v kakšnem realocijonamem, na-zisimi in fašismu naklonjenem nn^sleditik je bil grof Frkkfi&Jdil, kako more taka revija pri- efljeiti tako nepravičen «cm&je-vid. Sedanj: Italiji se odločuje toliko novih pokrajin, da "bi bila. volčja, kot je bil stari rim-; ski imperij. Japonski je dal pTofesor kar pol Azije. Zakaj pa se vodi ta vojna ? Da se na-jedi, osršče ? To je pot nazaj v e, ki so že za nami. Predsednik Rocsevelt na eni strani i nanaša svobodo za vse narode, * m Rork Sprlo m. rHavovArilH. |oa So^rA t«****. H. ki je že od leta 1388 imel za ženElizabeto, jftčej&o kneza Petana , t ra^kopana z uitoka Ki'ka., • Friderik je živei pe ve-na grada, v i^kean ali pa mj Fi id?iol*Š4rfyttu Košev toda ne -v na^bo^jštii odnošajfli Ho *svoje- žene.. Lijiibt ^en dto injde ferva^se pIoiajLinje Veno-nike ia Dc&aaŽc je privedla do iiboja Frankopanke. ->«♦' ^ - Že gjrof Hernian.jp pripravljal a. ne dp»vel povišanje svo» jega rodu^v čin državnih kne-JivkKi kot vsi drugi državni knezov rim^ko-nemfike države. zi v. cesarstvu, le po »jesgovi šiprti je cesarji- Za Habsburžane je bil to nov giamonid 34 novemfora 1436 iidanpe. Celje se jim je v Al-' pev3sclis3ul ^rofa,; njcjgova eipa pa4t ia na Krasu v taki meri lirika in vse njune naslednike bdsnpkalo, da je že groeila haibs v pdlpjpžesie grofe jim, podeifl burŠko oblast na sloveoskSi grofije Celje, Ortenburg .Jn tleh preraisti nova celjska, kne- Stem^ng- ^c^ fe-wde Wviaa. Vse je kazalo, da so I nniževanje skodijiTcer, gojenje div fsL te j?ovišal \ državno knež^r veliki napori Halist>uržanov, s** ^ ™tMB' — vino, .vCe^jaiii naj imajo.posl^ kateriujj. ,so slovenske visoko samostcgiio sodstvo od Semnje dokopali do morja, za-t^rtoe. svoj« plpniSko sadi^če,. stanj m da bodo na jug-u Celja-pcavioo kovati novce s svojim ni Uj^h-ovi dediči. grbom ter kopati dalo ia sre- --- hroj imeli so spioh en^ke pra-J (NiadaJjevamje_ prihodnjič.) PONUDBA ZA . . POLOVIČNO CENO ZtMbjft popolnoma notr izdaja slovite prve per-* četni ske vrtnarske "bi-Wije" — la itadi v Vmeriki ako bo i5rranibnih industrijah m mnogo milijonov Slovanov iapregovo- drugih služi v ameriški j listu, ne pa tedniku, katerega | rilo nekaj v ameriški javnosti. Gttede registriranja primer-tdjtiih Sloveneev iapove, da je 'bil gotov, da bo že te dni podpisana uredba v Washingtonu, dn se jpfe. -ne bo smatralo za sovražne tujesemee. Zadeva je bila pred drža vnim tajniš-tvem, katero jo je poslalo j us t'onemu department«, da naj o® odloči. Kakor mu .je znano sedaj, je zadev« prišla nazaj pred državno- tajništvo. Pravi, da moramo pomniti lo. da bi Amerika « tem priznanjem -obenem tudi priznala, da p riiuordki Slovenci ne spadajo v Italijo amjpak v- Jugoslavijo. Italijanska propaganda pa je močna v VY asih mg tonu in se najbrže upira takemu odloku. Toda to dela se bo nadaljevalo še v bo: doče- - * j ■ .* ; (Nato je bil poklican k besedi pisatelj in stari bojevnik za ljudske pravice, Etbin Kristan ia je takoj poudaril, da kakor Jutro je videl dotičsii članek v fuoeriski reviji, da se je zaoa (Nadaljevanje na 4. str.) Garden ciopedia V2 Price Offer! The Latest Brand-New Edition of the Famous Original Amateur Gardeners' "Bible" THI Garden Encyclopedia 198 JahudMM uddanU* , dalk kWt( Formerly $4.00 £ Now only The Complete Guide fmr Your War QorIM ^VERY word, picture con- PREJ $4. Sedaj samo > pkt«—with m tick NEW ■ N£W ,i!lvitwhoiiii Nwtf bfftft — priest Tin only Gordon tncydopodio proporod oxproisty for tho o ma tour'« j noodaJ No hoary technical talk — ' ovoryftiiaf ■ door, oapltal, aoofaU. Aatwon any gardo« qvottian quickly. NoarV 1440 pmQm. 750 V ANGLEŠČINI V LIČNI IN TRPEŽNI PLATNENI VEZAVI SKOBO 1400 STRANI — 750 SLIK Popolni voditelj za vas vojni vrt. ; Papain* vsaka hrrwiOa. vmk* stran, vsaka slika — mnogo NOVE snovi norih ilustracij! Nikdar prej in najh brie nikdar pozneje — a taka nizko KMNA VRTNARSKA ENCIKLOPEDIJA ZA DOMAČO POTREBA! NIC visokih besed — vse Je jasno, razločno. rporabno. Tukaj je v eni sami knjigi VSE, KAR VAM JET TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 10*000 člankov vam podrobno pojasni vse o vrtnarstvu, o saditvi in sejanju, o gnojenju fo oskrbi ♦rt*. N ajno rfJSc p ft je VRTNARSTVO ZEMLJE; nora metodi Ovtr 500,000 Copies Sold at Higher Prices! Horo in a iln0U book it EVERYTHING YOU M€BO TO-KNOW A »OUT ANYTHING YOU WANT TO GIOWI 10^000 artido* furnah ovory dotail of ing, fortilizinfl and caring for your Oardan. Now foatura* iadudo So/J-l*M Cordoning, now Mttiodi of do-Hroying pit*. WiU flowmt Gordon* Ing. Now ^Jowor ArrangooMnfsl A I- •aobloi you ta find what yaa want qoicfcly. Proparod far all U. S. dt-HwtH^ toilif tsctow find MftftHodi by An orkan oxportu Editod by L L D. Soymeur, B.5.A. Praitod by gordon-ing autKoritioo. »o Phdado/phia I*-quirmr'* gardon oditor caUod Ait "tho Gordon Book coirtpiolv, oil tbof most gardonors will «v«r nood or want for what riioy havo or droaai of)" Ordor this aoiaxing bargain new. floaso tamd mo . .'.____wpla of rit« NEW GAJtDCN ENCYCLOPEDIA, by t L D. Soytnour, » SA., at |1.9« oath. □ I oodoto pay woo* QludCOA. pov« takoj, Iv IfTHc* Prirdjcfw xa vsako ponebje v Združenih državah, za vsako zemljo in vsako sezono. To knjis« je nredil E. L. D .SEYMOUR. B. S.* A* poznana oseba v vrtnarstvu, ki ga cenijo vrtnarski U- Od govori na vsako vprašanje o vrtu g aANES,_KER JE ZA LOGA OMEJENA! — NAROČITE^LAHKO PRI^ Knjigarni Slovenia PublishingCo. 216 Weot 18tb Street ' Now York. N. Y. "GLAS NARODA"«- New T«C TUESDAY, JUNE 16, 1942 ▼BTANOTLJBN 18U TRUE RODOVI STRUPENI PUN GROZI V TEJ VOJKI KAKOR V PREJŠNJI. Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: EXGELBKRT GANOL Lenka je molčala in zobje .-o seji zajedli v tpodnjo ustnboo. Začutila je, kako dolga in -trma skalovita steza drži pred njo. \'*e brez konca in kiaja leži pred njo kamenje. . "Tudi mojih umazanih rok &e boš morala navaditi," *e je dalje šalil Jože, "in če te z njimi pogladim po lepem licu, nič ne zameri, saj je moja roka, ki- te -gladi. In ni sramota zanjo, če je umazana od dela.'' Te besede so zbodle Lenko, kakor bi bilo v njih skrito očitanje. Ali morda hoče .lože. da bi krnela tudi ona od dela umazane roke? Ali naj mar ona polaga svinjam in pomiva posodo in lupi krompir, da bo imela vse prste porumenele in vso kožo razpok ano! Ali je prišla v Zavinkovce za deklo ali za gospodinjo! "I>e.lo mi ne bo mazalo rok," odvrne Lenka užaljeno, "ker n'sem zato prišla senika j, « "Ali ne razumeš šal«:;" jo vpraša Jože. "Zdaj ti res li treba inazati si ix>k, a če bi bilo treba, pa bi jih tudi morala. Saj si jih je tudi moja ms t i in si jrfi še dandanes, čeprav bi jih lahko nosila prekrižane.'* "A saj si vendar vedel, kakšna »»eni, kje in kako sem vzgojena, zato si tudi n nor al vedeti, koga vzel." "'Da, in za tegadelj ne St-iva prepira, aanpak podpirajva drug dra^oasi in živiva drog ob drugem tako. kakor je nama dano in kakor to hočejo na jine razmere," odgovori Jože,- ČHil ,it, kako je bil Ijenkin glas trd iji samozavesten. Mati je sedela doma pri kuhinjskem oknu. Gledala je v črtkaj na pokošene travnke. Vstajali so prvd njo dogodki iz davnih dni. Gledala je na travniku Joška, kako vihti koso, ki kroži pixnl njim kot svetla >ablja. Spomnila te je jabolka, ki se je hotelo potočiti v obcestni jarek. Mraz ji je prešinil vse telo. Bil je hlad in prižgal za griči prijazno vtčernico, medlo in >vetlikajočo v megleni daljavi. . V vinogradu so se umirile roke. populile so delo Solnce ,'ie padlo za gore, nivoauodra tenčica je prepregla nebo od vzho- Strupeni plin, skrajna grozo-' 1915 je tprožila plinske borafbe ta modernega vojskovanja, se proti Rusom, ali veliki ruski nikdar ni rabi proti civilnem« mraz je preprečil zle posledice. prebival>tvu, ni j>a nikafee za-|Malo mesecev kasneje dne 22. gotovotve, da Osiišče, pognano aprila 1915 so Nemci ob Ypresu do obupa, se ne utegne posluj napadli kanadske, francoske in žiti tega strašnega orožja. | britanske vojake z baražom IKapadati civilno prebival- klorinovega plina. Zavezniške stvo, ki se ne more brani/ti, in j ajanade »o bile zača&no breb odprta n#esta, se je tudi sma- obramft>e Nekateri vojaki, ki tralo kot prekršitev pravil voj- so znali kako se braniti proti skovanja, dokler niso Japonci pliuu, so rešili svoje življenje, zaceli obstreljevati z mitralje-( Drugi so bili ubiti in še več zami knWe na polju in eo Nem- jih je trpelo nepopisne muke ci spuNtiK svoje lw>nibnike nad vied zatrupljenja. Zavezniki so bili posiljeni vračati milo za drago. Tekom šet?tih ni secev so že imeli za- Varšavo, Rotterdamom, Londonom, Beogradom in Galicijo Tudi fašistična Italija je^ rabila imtsta-rdni plin proti dostno zalogo strupenega plina nezaščitenim Etiopcem. I za napade in protiplinskih pri- Naravnost vojskovanje s pli- prav za obrambo. nora, ki je pred 'kratkim pi iAlo v ospredje vsled svarila Win-stona Oliurhi 11 a, da bo Angle-lska povrnila s plinoau. ako bi Nemčija rabila plin proti Ru-teiji, je tukaj v Ameriki precej oddaljena. Nevarnost pa vendarle obstoja, ravno kakor WJed grozot plina je po prvi svetovni vojni zopet prišlo do mednaiodaiega ugovora v Gent v i leta 1925, ki je bil podpisan od večine narodov ,tvore-čili Ligo narodov. Ta dogovor prepovediu je rabo strupenih pl.nov in tekočin, kakor tudi nevarnost bombardiranja obal,vojskovanje bakteriojologične-nih mest po daleko^ežnih ga značaja. Združene države )>om|bni,kiih. Office of Civilian niso podpisale tega. dogovora. Hefen-se radi tega ne pozabljal j (Italija je bila prva, 'ki je pre-na to mogočo nevarnost in se^omiJa ta dogovor v Abesmiji. pripravlja za njo. pa vežba A- ;SunVilo se je. da Japonci vpo-merikance v samoobrambi. (rahljajo bolezenske pl ne v bor-iPrvo važno pravilo je ostati bi proti Kitajcem. In sum. da miren. Panika je sovražniku ;>fjtlpr pripravlja strupeni plin v pomoč. Potrebno je tudi po znava t i obrambne priprave in njih rabo, kot plinske maske plinovzdorna zavetja in proti-plinska oblačila, ako so potreb- da do zahoda. Starega Zavinšeaka -ta privzela duh sladkega mošta in na. Takozvani Air Raid War-moč starine, ki -i- je z njo gasil žejo, da mu jo bilo v nizkem 'dens Imajo popolna navodila hramu tesno Ln zatohlo. Stopil je na prag in se globoko oddahnil. ko ga je objel večerni hlad. Bližali so se delavci, za njimi Jože in Lenka. Ko ;'\h je zagledal stari, je iz veli kt ga soda izdrl čep, in tenak curek je brizgnil v majoliko. Na pragu jo je dvignil proti luči. ki je odsevala ml zapadne stian', in zlate i»kre so zaplesale iz niajolike. kot dragoceni biseri so zakipele kvišku. . ' Odkril se je. in redki kodri so se starcu vzneredili v vetru, ki je pripihal pred zidanico. _ "Pozdravljeni, moj dragi, moj Joža in Lenka, ljuba moja otroka." je pozdravljal ZavLnSčak priSeee. "Pij l>enka!" In »topil je proti nji :n ji ponujal majoliko. "Hvala oče, ne bom pila, saj ni«em žejna." Staremu se je zresnil obraz. "Ali se mi hočeš za/rreriti. ker nočeš piti mojega vina?" jo je vprašal. . <4Ne očr, ali žejna nisem in zato ne morem piti," je rekla Lenka. "Ali misliš, da pijemo samo iz žeje?? E, potem bi nami bila dobra voda. Toda, če tr ponujam vina. moraš piti. če hočesl, de se mii ne zameriš zamera"*. proti Ritmom. je povzrcoil da je OlrarehilT oddal svoje svarilo. tirala s kemičnim šrapnelom proti Francozom, v januarju 1. kako poistopati v slučaju plin-pke4?a napada. Vsi lokalni civilni obranibni uradi dajejo bolj podrobna pojasnila. (Zgodovinska raba strupenih plinov sega nazaj v staroveake in srednjeveške čase ko so napadajoče sile metale goreče žveplo čez zid, da spodijo sovražnika. V 19. stoletju da kemične iznajdbe >?. čim dalje rah-tlo in vojaške oblasti m> predvidele mogočnost rabe plina v vojskovanju. Na mirovni konferenoi v Haagu 1. 1899 je prišlo d omednarodnega sporazuma — Nemčija ga tudi pod pihala — yx) katerem so se pogodbene velesile obvezale, da ne bo nikdar rabile plina v Mislim pa. da je bolje vino ne«go|^^Nemčija pa v prvi svetovni j vojni je bila prva, ki je prelo- **Če je tako, pa pijem,"' pravi Lenka in ee dotakne z ma- mila to pogodbo. Že leta 1914 joliko ustnic. je n euvška vojska eksperimen- "Čakaj, da zvem tvoje misli," reče stari "nabavim to-le posodico na onem mestu, kjer si jo nastavila ti." Tngači so odhajali v gorenjo zidanico, kjer jili je čakala večerja. Zaviitščak je nekoliko časa obračal majol'iko med pisti, potem jo je nagnil . "Glej. zdaj pa vini, kake so tvoje misli, Lenka," *'To je le prazna vera," pravi Jože, "človek no*i misli v avoji glavi." "A razodeva jih z ust ," mu seže oče v besedo, "in če jih nt razodene, mu jih izvabi iz ust vino, zato sem čul praviti, da je v vinu resnica. In tako so prišle Leukine misli'' vame, in zdaj vem. kakšn.* in katere so I^rtkine misli." "No* pa veljaj vaša,'' pravi sin, "jaz tega ne verjamem. In tudi ne Lenka." Imenika «e je zali ne more nihče ukrasti. i'e pa ste jih, potem kar povejte, oče." "Resnica kolje oči." pravi >tari. "zatorej boš kriva sama. če ti ne bo \lšeč. kar ti povem. Zakaj za svoje misli mora biti odgovoren vsak sam. Kdo mil ukaže, naj mislimo zdaj-le na češpljevo vodo, ako mi greje vino ii(ožga.ue? Jaz mislim na svojo starino in vse drugo naj me piše v uho!" "Da, ali to niso moje misli," reče Lenka. "A tu je mrzlo, prehlad T i se boste, oče," pravi Jože, "stopimo raj^i v sobo. Hudi večerjati moramo." Nad kletjo sta bili dve sobi. ena vtčja, druga manjša. V tej je stala postelja, ker je stari med trgatvijo vedno tu prenočeval. Zdaj je pripravljena postelja za Lenko-, v večji sobi je postlano na tleh za ore t a in sna. Dekla je postavila večerjo na stol. Pripravila jo je na ognjišču ,ki je stalo v kotu na veži. Zato je dišalo po diniu. Stari Ln Lenka sta šla iaipred kleti ob zidanici do vrait, ki so držale v gorenje pro-tore. Zaviuščak je prižgal svečo, ker se je že stemnilo. V tem je vstopil Jože. „Prinesel je dve majoliki vfoa in v tretji nnošta. ki ga je postavil pred Lenko. "Morda boš rajše pila sladkega" Jože je večerjal z slastjo, drugima dvema ni bilo toliko do jedi. "No. glej. da vem, kaj si mislila," začne stari po prvem piiirku. NEMCI UTRJUJEJO BELGIJO Poročila, ki prihajajo v London. pravijo, da Nemci z veliko naglico Utrjujejo ra-zne kraje v Belgiji, pricatkujoč vpad za,-vezniške armade. V zadnjih dveh tednih so zgradili že celo vrsto močnih utrdb. Ob obrežju Belgije in K ran eye so ibile zgrajene široke ceste, zlasti pa do "Botflogne in Bresta. Zgradili so tri vr^te utrdb, .Prva vrsta je tik ob obrežju1 DrtiSfa teče po pe^eenib dimah v različni daljavi od obrežja v.notranjo^ dežele. Tretja črta pa teče okoli 10 milj od o-breižja. Nemci so tudi postavili v "pripravljeno stanje" staro belsrijsko utrjeno Črto. ki toče iz Antwrerpena do Namurja ter nato ob Seheldi im Meuse. Topovi v tej črti. ki so bili prej obrnjeni proti vzhodi, so sedaj obrnjeni proti zapadn. ! Vse protitančne ovire, ki so Molitveniki v krasni vezavi importirane iz starega kraja.« Slovenski molitveniki: NEBESA NAŠ DOM—<»t. 415) x -IVi lnčer—3S4 »traul Cena 75« {Nadaljevanj«.) KVIŠKU SBCE — (it. 355) i lnčev — 224 etranl t belem celolldu Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—štv. 415 2% x loče* — 224 strani Ceoa 75 centa* RAJSKI GLASOVI — (it. 4M) 2 Vi Z 4 | nčev — 299 (trail ratevfti St. Krtlcv Pat Cena tlM RAJSKI GLASOVI—U. 415) 2H * 4 lnCev — 206 strani ▼atevU St. KtUct Pet Cena S1.M NEBESA NAS DOM — (it. 415) 2% z 4 Vi Lnčer — 384 InCer - Cena 75e SKRBI ZA DC§0 zer, dolgost naj- flaljhDi rek hi pr^ko|*ov, površno Tlm*a3iov sploh proti predlogom p!of. Remierja, ki bi, ce bi se uveljavili, neopravičeno obrnili Ju ietja, pmieai se najde kakšno podobno uničevanje. *'Slovencem, ki so ostali pod vlado Avstrije in pozneje avto-iJMitično prišli pod nacijsko pe- be begate nagrade, za katere ne dajejo dejanske narodnostne razmere nobene podlage? navedenih razlogov itkreno obžalujemo da je revija Collier's dala prostora spisu, ki bije pravičnosti s pestmi v obraz in bi lahko povzročil ra-Zt-earanje in nezaupanje nied narodi, ki doprinašajo največje žrtve za tako ured'tev sveta, ki ne bp ustrezala nobenim >mrp:rijalističnkn takozvanku potrebam, temveč bo slonela na pravilnosti ue le za velikane, to, se ni godil(Tnič boTje in se- ^liiYec tudi za male narode." daj oe žurijo Hitlerjevi ki-vni-ki na veo moč, da bi čim prej izgjnalt zadnjega Slovenca iz zac-edeuega ozemlja ali pa ga if bili. 4'Slovenci so majlien narod in zaradi tega potrebujejo za razvoj svojega narodnega in kulturnega življenja enotnosti še bolj V0* veliki narodi. Tudi oni imajo pravico do življenja; pridobili so si jo s skoraj nadčloveškimi napori za obstanek v tisočletnem boju zoper materi jalno m kulturno zatiranje.. V sedanji vojni dveb svetov istoje na strani (svobode. Kakor se .jugoslov. vojska gen. Mihaj-Ioviča in njegovi 6etniki oib srtiTOenju vsega sveta bojujejo na vrihodu in jugu Jugoslavije, goneči nacije in fašiste v obup, tako pričajo neštete eksekucije Slovencev, da se tudi oni na se-verofzapadu trdovratno in uspe šno upirajo ogromni premoči obet evropskih diktatur •"Ali naj bodo za to kaznovani z novim zasttžnjemjem, roparji in ogroževalci pa naj do- (Xadaljevanje prihodnjič.) DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica, ki daje poljudna navodila, kako postati ameriški državljan. Poleg vprašanj, ki Jib navadno Hoduiki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vnel)nje knjižica Se f II.